'//Ay.D f-yuAuce... NO. 117 /liu e R i $k a Domovi n a Jz k# nr i°s Ok0 , 7 Vt, : r»ii 'i i a '’"»»V;-.. s‘. 'M€RICAN IN SPIRIT N IN LANGUAG€ ONLY ' 7/ da jih more izpolniti prak-•bno le sedanji predsednik sam m nihče drugi. To je sprožilo Saigon u precej ostro kritiko, v.1 Se je pa Van Thieu ni ustra-Zabolelo ga je, ko je zvedel, ,a tudi Nixonova administraci-m zadovoljna z njegovo poli-°- Sedaj skuša menda spre-mniti volivni postopek tako, da ° 0 pri predsedniških volitvah ^stopah tudi drugi kandidatje. ed kandidati se stalno omenja-a Podpredsednik Ky in znani Ppitični general “Veliki Minh”, v 1.Ce^° upa, da bo zmagal pri ° dvah proti Van Thieuju. ^žnovietnamske sile b°do poleti prevzele vso odgovornost boja b Washington, d. c. — o- ^mmbni tajnik Melvin Laird je hg ’ bodo domače oborože-Vz V kužnem Vietnamu pre-Vo 6 ^tošnje poletje vso odgo-hornost za vojskovanje, postop-VsaPa jim bo nato izročena tudi le k 0stala odgovornost. Prevze-sjj^do letalstvo, topništvo in o- le^^miške sile bodo vključeva-tišm °kler '30<^0 v dužuem Viet-do u’ borbenih enot, ki bo-Sh}8 •1v^eW vsa•, delno za varnost tišč^škiti sil bn njihovih opo-16 ' potrebi bodo tudi poseg-b0cJo boi na kopnem, na splošno Pa v rezervi. $jje aai bodo južnovietnamske sko prevzele tudi letalsko voj-IVj topništvo in oskrbo, jgj . amd ni maral povedati. De-eijg'10 Vsekakor, da “vietnamiza-P°teka po načrtu”. Novi grobovi Anton Kovačič Na svojem domu na 14119 Sylvia Avenue je zadet od srčne kapi umrl 80 let stari Anton Kovačič, rojen na Ostrožnem brdu v Slovenskem primorju, od koder je prišel v ZDA pred 58 leti, mož Anne, roj. Krašovec, oče Anne Lukane in Josephine Fortuna, stari oče Jerryja, Jeanne in Roberta. Pred svojo upokojitvijo je bil zaposlen v skladišču pri Morrison Products Co. Bil je član SNPJ št. 126 in Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.30 dopoldne na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski dom ostarelih na Neft Rd. Truplo pokojnega bo na mrtvaškem odru danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Grška diktatura išče zaveznike? ATENE, Gr. — Grški ministrski predse dnik Papadopoulos ima navado, da sprejema tudi civiliste. Zadnjič je sprejel celo 10 nekdanjih politikov, ki so pripadali desničarskim strankam. V političnih krogih je to padlo v oči. So takoj začeli govoriti, da diktatura išče stike z bivšimi strankami. Vlada je to takoj odločno zanikala. V Grčiji vlada trenutno pravo politično mrtvilo. O skupinah, ki bi inišlile na prehod na svobodno demokracijo, ni nobenega govora. V mrtvilo so padle posebno vse levičarske struje. Med desničarskimi se pojavlja od časa do časa nekaj veselja do politike. Morda je to opazila vlada in skuša najti pota, kako bi pritegnila nekatere desničarske skupine k sodelovanju. Vlada bi gotovo lahko dobila nekatere desničarje za sodelovanje, toda vprašanje je, ali bi s tem kaj pridobila. Politiki z imenom in ugledom nočejo namreč še zmeraj imeti nobenih javnih stikov s sedanjim režimom. Za sodelovanje med vojaki in desničarji se navdušujejo vsi desničarski časopisi. Kitajci preskušajo Bahrein bo proglasi! idejo delavskih svetov Komunistična Kitajska išče nova pota v svojem gospo-darsko-socialnem redu. HONG KONG. — Kitajska se sedaj trudi, da pride na vseh področjih v stik z zunanjim svetom, kapitalističnim in sovjetskim. Ker so bili Kitajci toliko časa odrezani od njega, se jim zdi marsikaj novo, kar smatramo pri nas za zastarelo. Ne vrtajo le v gospodarske in tehnične probleme, tudi v socialne gredo njihove misli. Tako se na primer zanimajo za vprašanje, kaj so jugoslovanski delavski sveti, ki so o njih toliko slišali. Na hitro roko so nabrali nekaj podatkov in si napravili o problemu precej površno sliko. To jim je zadostovalo, da so že napravili prve poskuse na tem področju. Seveda so idejo prikrojili svoji politični filozofiji, kar jim ni bilo težko, kajti tovariš Mao še ni rekel besede o tej jugoslovanski novotariji. Prvi poskusi z delavskimi sveti so napravljeni precej primitivno, ako bi sodili celo takrat, kadar bi se pri sodbi oprli na komunistične vidike. Delegate za delavske svete so nabrali, ne pa morda izvolili, pristojnost delavskih svetov je več kot meglena, povsod imajo lahko svojo besedo, nikjer pa ničesar ne odločajo. So to, kar so bili prvi Titovi delavski sveti: trobentači režimske politike, na Kitajskem še zabeljene z Maovimi nauki. •»Sodišče prepovedalo rein v Perzijskem zalivu je bogato pa petrolejiskih ležiščih. O-točje je pod britansko zaščito, pa se misli baje že ta teden proglasiti za neodvisno državo. Velika Britanija je namreč'že pred par leti objavila, da se bo s tega področja umaknila. Bahrein in 8 drugih manjših pokrajin ob Perzijskem zalivu se že dalj časa razgovarja o u-stanovitvi posebne federacije, ki naj bi skrbela za skupno narodno obrambo in zunanjo politiko. Pogajanja so kar dobro potekala in vse je kazalo, da je prišlo do sporazuma, ko je sedaj prišla sem vest, da se hoče Bahrein proglasiti za neodvisno državo, Otočje Bahrein je od vseh članic predvidene federacije najmočnejše tako v pogledu prebivalstva kot v vsem drugem, zato se ostale članice boje, da bi njegov vpliv prevladoval. Ko so se pogajanja za federacijo zataknila, naj bi se bahreinski šejk odločil za neodvisnost. Sličen sklep naj bi bil storil šejk Kva-tarja. Kaj bo storilo 7 emiratov, ki so skupaj z omenjenima šejkatoma pripravljali federacijo, je negotovo. Vse te na pol samostojne državice so bogate na olju, nekatere bolj, druge manj. objavljanje dokumentov Zvezni sodnik v New Yorku je včeraj začasno prepovedal objavljanje dokumentov o izvoru in razširitvi posega ZDA v Vietnam, ker bi “škodovali mednarodni politiki ZDA”. Pravosodno tajništvo se prizadeva za stalno prepoved. NEW YORK, N.Y. — V nede- mednarodni politiki. On zavrača Ijo je The New York Times objavil prvi del dokumentov, zbranih v posebni študiji obrambnega tajništva, ki jo je naročil o-brambni .tajnik R. McNamara, predno je zapustil to mesto. Dokumenti kažejo, da je poseg v Vietnam pripravil dejansko že predsednik H. Truman, ko je dal Franciji pomoč v boju proti uporu v tedaj še njeni Indokini. Eisenhower je ostal pri omejenem podpiranju Južnega Vietnama, J. F. Kennedy je ameriški delež že močno povečal, Johnson pa je odločil, da je rešitev Južnega Vietnama možna le z neposrednim nastopom ameriških oboroženih sil na samih tleh Južnega Vietnama. The New York Times je objavil včeraj tretje nadaljevanje, ostali sta še dve. Zvezna vlada je prepričana, da bi nadaljevanje objav teh dokumentov .škodovalo ameriški politiki, zato je pravosodni tajnik pozval The New York Times, naj objavljanje dokumentov ustavi. Ta je to odklo- Vop ■ Najv.!n°ma sončno in milo. je2ej,ls^a temperatura v bližini okol.* °koli 75, dalje od njega predno se bodo dokopali do zadnjega jugoslovanskega vzorca delavske samouprave. Kako ta uspeva, jim lahko obrazloži zunanji minister Mirko Tepavac, ki se mudi od preteklega tedna na enotedenskem uradnem obisku na Kitajskem. Kopališča lahko zapro, če niso odprta vsem WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, Poizvedba uprave Kanadskega naročnika g. Franka Pirca, ki se je nedavno preselil iz Toronta v Scarborough, Oni, lepo prosimo, da nam čim prej e sporoči svoj točni naslov, ker nam okrajna po-!nN. nakar je pravosodno tajni-šta njegove izvode vrača s pri-l^vo zahtevalo to preko zveznega sodišča v zvezi z določili, da ne sme nihče objaviti vsebine vladnih tajnih dokumentov, ki so mu slučajno prišli v roke. Potemtakem bo trajalo dolgo, pombo “Ni takega naslova.” Tiste, ki bodo to brali, prosimo za posredovanje. Lepa hvala! Uprava Ameriške Domovine Indijski minister išče pomoč po svetu OTTAWA, Kan. — Indijski Zvezni sodnik Murray I. Gur-fein je odredil, da mora NYT prekiniti objavljanje do sobote ob enih popoldne, zvezni vladi zunanji minister je šel še pfe-lpa je dal priložnost, da v petek tekli teden na pot, da bi pridobil' dopoldne dokaže svojo trditev o glavne države sveta za pomoč |veliki škodljivosti objavljanja bengalskem beguncem. Iz Pari- teh dokumentov za mednarodno za je priletel v Ottawo, kjer so mu obljubili pomoč tako vlada da mesta lahko javna kopališča j kot privatniki. Vlada se je zave-zaprejo, če jih nočejo odpreti'zala za 2 milijona dolarjev po- vsem, belim in črnim. 'moči. politiko ZDA. Glavni urednik NYT je dejal, da bi list teh dokumentov ne objavljal, če bi smatral, da oi to lahko močno škodovalo ameriški Odvoz vojnega materijala iz Indokitajske ogromen posel SAIGON, J. Viet. — Naša narodna obramba ne umika iz Vietnama le vojake, se briga tudi za odvoz vojne opreme, kar postaja zanjo ogromen posel z velikimi težavami. Zaenkrat se je vrnilo iz Vietnama šele 180,000 mož in 570,000 ton vojnega materiala. Vendar je vrnjeni material le drobtinica proti temu, kar je še v Vietnamu in kar se ne bo nikoli vrnilo v Ameriko. Največ materiala bo ostalo zunaj mej naše dežele. Namenjeno je že sedaj v prvi vrsti oboroževanju j u žnovietnam-ske armade, precej materiala bo pa poslano tudi na Tajsko, v Južno Korejo, Kambodžo, na Cangkajškovo Formozo, Filipine itd. Skratka vse azijske države skušajo kaj od-ščipmiti in dobiti od nas bodisi brezplačno bodisi po globoko znižanih cenah. Čeprav je za večji del materiala v načelu že odločeno, kam bo šel, cenijo, da je še zmeraj okoli 2.5 milijona ton vojaške robe, ki še čaka na svojo usodo. Za kako velike količine opreme gre, se vidi po tem, da je samo vietnamska armada dobi- la do sedaj okoli 20,000 raznih predmetov v znižani vrednosti $25 milijonov. Z izvajanjem likvidacije naših zalog je menda že zaposlenih 60,000 naših vojaških lisi užbencev. Vse zaloge se naj-prvo koncentrirajo v glavnih skladiščih, ki so bolj podobna malim mestom kot skladišč-, nim poslopjem. Tam se vsaka partija blaga, ki pride, naj-prvo sortira po namenu, kam naj gre. V poseben oddelek pride blago, ki naj gre nazaj v Ameriko. Kakovost in oblika tega blaga mora odgovarjati našim uvoznim predpisom, zato je na primer treba vse tanke, helikopterje, stroje itd. na novo očistiti, premazati, prebarvati in ves material razporediti v take skupine, da gre delo pri nakladanju, pozneje pa pri razkladanju v A-meriki hitro od rok. Kar je dragocenega blaga, pa je bilo že v rabi, se za silo očisti, potem pa pošlje v popravljalni-ce na Guamu, na Japonsko in Okinavo. Ko je popravljeno, je šele poslano na kraj, kamor je bilo v začetku namenjeno. Blago, ki ni namenjeno v Ameriko, je proti koncu postopka predano na razpolaganje posebnim organizacijam, ki morajo skrbeti, da pride v roke določenemu prejemniku. To so podjetja organizirana kot navadna prevozniška v civilnem življenju. Posebno poglavje so nekatere naše vojaške postojanke, ki ležijo daleč od prometne mreže. Take; postojanke preidejo navadno v roke saigon-ske armade po “kratkem postopku”. Vsak drug postopek bi povzročil več stroškov, kot bi naša dežela dobila s prodajanjem. Takih postojank se je že do sedaj nabralo okoli 125. Cesar se vojna uprava najbolj boji, so škandali. Stara skušnja govori, da so z vsako razprodajo zvezane temne mahinacije, ki temeljijo na ropanju, tatvinah, goljufijah, poneverbah, ponarejanju dokumentov, pogodb, pobotnic itd. Pri tem ne pričakujejo naj večjih malopridnosti ravno v naši administraciji, ki likvidira vojaške zaloge. Večja je nevarnost, da bodo naše zaloge prišle v roke temnih sil šele potem, ko jih bodo uradno prevzeli novi lastniki. Prvi tak slučaj se je že pripetil. Naša uprava je izročila čisto nove vojaške osebne avtomobile saigonski armadi. Pa ni trajalo dolgo in precej teh avtov se je pojavilo na saigon-skih ulicah. Bili so čisto novi, kot da bi prišli iz ameriških skladišč, le znaki prejšnjega lastništva so izginili. Ni bilo treba uvesti posebne preiskave, pa je bilo dognano, kdo vse v saigonski upravi si je pri tej kupčiji umazal roke. Zato se azijski verižniki tako veselijo razprodaje ameriških zalog vojnega materiala. Ako pri ameriških oblasteh ne bodo dosegli svojih ciljev, jih bodo pa pri saigonskih, kam-bodžanskih, korejskih, formo-zanskih itd. Strah pred škandali je v naših vrstah zato tako velik, ker bo likvidacija vseh naših vietnamskih investicij in zalog trajala tja do 1. 1974-1975. Torej časa dosti, ako teh stvari ne bodo preprečile — komunistične oblasti, ko pride čas za to. O tem nihče ne govori, marsikdo pa na to misli. trditev zvezne vlade in je vložil proti odločitvi zveznega sodnika priziv. Njegov odvetnik Aleksander M. Bickel, profesor na Yale univerzi, je dejal, da je to prvi slučaj v zgodovini ZDA, ko je sodnik preprečil objavo dela lista. V pravosodnem tajništvu pripravljajo, kot trdijo, tudi kazensko tožbo proti NYT, ker je ta kršil določila zakona o čuvanju javnih tajnosti za osebe, ki so dobile vladne dokumente v roke nezakonitim” potom. ZDA posredujejo Državno tajništvo je pozvalo Indijo in Pakistan, naj ne ženeta medsebojnih odnosov do nove napetosti, ko števlio b'eguncev iz Bengalije še vedno raste. WASHINGTON, D.C. — Naše državno tajništvo je pozvalo pakistansko kot indijsko vlado, naj ohranita mirno kri in ne zastrupljata položaja, ki je nastal radi pakistanskih beguncev v Indiji. Stanje je napeto radi tega, ker dotok pakistanskih beguncev v Indijo še ni prenehal. Število pakistanskih beguncev v Indiji je že davno prekoračilo 5 milijonov, begunci pa še zmeraj prihajajo. V bengalskem Pakistanu jih preganja režim Ya-hya Khana, povrhu pa nimajo hrane. Zato bežijo v Indijo, ker vedo, da ves svet pošilja tja hrano in ne v Pakistan, ker se vsi bojijo, da je pakistanska vlada ne bo pravično delila. Število beguncev v Indiji ni nevarno, bolj nevarno je razpoloženje med njimi. Nočejo se vrniti v Pakistan, radi bi ostali v Indiji, kjer se jim vsaj ni treba bati za življenje. Poleg tega so v Indiji bolje preskrbljeni s hrano in zdravili. Indijski vladi to ni všeč, ker se boji trenja med begunci in domačini. Obenem se jezi na pakistanski režim, ker noče človeško postopati z bivšimi uporniki. Vse to povzroča novo napetost med Indijo in Pakistanom, ki lahko sproži obmejno vojno, kot je bila svoj čas radi Kašmirja. Nesreča je v tem, da Pakistan noče vpoštevati ameriških nasvetov. Ameriki ne dovoli niti tega, da bi ameriška misija delila zdravila in hrano v vzhodnem Pakistanu. Iz Clevelanda in okolice Zadnje slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje je vabljeno nocoj ob 7. v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrlega člana Antona Kovačiča. Odložitev povišanj— Bivši predsednik policijske organizacije FOP Frank J. Schaefer je predložil, naj bi se policija odpovedala po zakonu določenim poviškom plač 1. ju-uja za čas, ko bi jih mesto lahko plačalo. Ta odložitev naj bi omogočila zadržanje 194 policajev, ki bi morali biti zaradi pomanjkanja denarja 1. julija odpuščeni, v mestni službi. Posvet z unijami— Predsednik mestnega sveta A. Garofoli se bo danes sestal z unijami mestnih uposlencev in se z njimi razgovarjal o odložitvi povišanj plač, dokler ne bo mesto tega zmoglo, da bi bilo tako preprečeno novo odpuščanje mestnega uslužben-stva. Zadušnice— Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna J. Snyder ob 3. obletnici njegove smrti, ob 8.15 pa v isti cerkvi za njegove pokojne starše. Prihodnjo nedeljo, 20. junija, bo zanj sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 9.15 tudi ob 3. obletnici. ZSSR ima 55,000 oljnih vrelcev MOSKVA, ZSSR. — Minister za oljno industrijo Valentin Sa-šin, je na 8. svetovnem oljnem kongresu tu dejal pretekli ponedeljek, da ima Sovjetska zveza 55,000 oljnih vrelcev in 3,800 plinskih. Francozi nadaljujejo preskušanje jedrskega orožja PARIZ, Fr. — Francija je preteklo soboto razstrelila drugo jedrsko bombo v letošnji vrsti preskusov na otočju Mururoa na južnem Pacifiku. Med tem ko je bila prva male jačine, je bila ta srednje. Od leta 1960, ko je Francija izvedla prvi preskus jedrskega orožja, je bil sobotni 40. Gre za preskušanje vodikovih bomb za glave raket. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Sen. M. Mansfield je napovedal, da bo zaslišanje pred senatnim odborom spravilo v javnost dokumente o Vietnamu, katerih objavo v NYT je vlada začasno preprečila. BERLIN, Nem. — Erich Honec-ker, vodnik Demokratske republike Nemčije, naslednik W. Ulbrichta, je na kongresu Komunistične partije, ki se ga udeležuje tudi L. Brežnjev, pozdravil napredek pri razgovorih štirih velikih sil o Berlinu. Trdijo, da naj bi to nakazovalo rešitev “berlinskega vprašanja” v bližnji bodočnosti. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. Rogers je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da ZDA ne morejo plačati odkupnino za izpust vojnih ujetnikov Hanoiu, ki jo ta zahteva — opustitev ameriških ciljev v Vietnamu. NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indira Ghandi je v parlamentu opozarjala svet na njegovo dolžnost pomagati 6 milijonom bengalskih beguncev, ki so se zatekli v strahu za svoje življenje v Indijo. Indija hoče vrnitev teh ljudi v Vzhodni Pakistan, toda šele tedaj, ko bo tam njihovo življenje varno. Predsednica vlade se je hudo pritožila nad skromno pomočjo, ki jo je svet doslej poslal. Skupno je prišlo in bilo obljubljeno pomoči za 40 milijonov dolarjev, od tega 17 milijonov od ZDA. ?tm Ameriška Domovina V V« I I/ I (- 'l V— 114 I ■ till< St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ia Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece „a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months panada and Foreign Countries: ' $18-nQ per year; $9.00 for 6 momns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «*@^83 No. 117 Weds., June 16, 1971 Spremembe v političnem življenju ZDA Polagoma in na tihem se spreminja naše politično življenje. Ne bi tega pojava niti opazili, ako bi nas nekateri dogodki na opozarjali, kaj se dogaja pred našimi očmi. Najbolj so na tem pojavu zainteresirane naše stranke, posebno obe največji, ki jih spremembe še posebno zadenejo. Najprvo je treba opozoriti, da zanimanje za politične dogodke pada. Večkrat ga drži pokoncu le radovednost. Ko je, nasičena, zanimanje za politiko takoj zamrzne. Zato ni več nekdanjega veselja, da bi bil kdo registriran v stranki. Val navdušenja za stranke je že odšel v zgodovino. Najbolj to čutijo republikanci, ki nimajo nobene pomožne organizacije nepolitičnega značaja, ki bi budila zanimanje za politiko. Demokratje imajo par takih organizacij, na primer unije. Toda tudi pri njih pada veselje do registriranja. Večina stalnih demokratskih volivcev ni več registrirana, je pa ostala zvesta svoji stranki. Zato narašča število nevtralcev, to je takih, ki niso nikjer registrirani, pa vendar niso za politiko zgubili vsako zanimanje. Veliko takih nevtralcev gre tudi na volišča in precej stalno voli eno in isto stranko. Seveda so tudi izjeme. To stranke čutijo najbolj takrat, kadar se dogode v njihovih vrstah škandali, ki jih povprečen Amerikanec le težko prenaša. Vsem je na primer še v spominu, zakaj so pri zadnjih volitvah v ohajski državi pogoreli republikanci ravno v svojih glavnih političnih trdnjavah. Zgodovina uči, da je zanje tak dogodek v naši državi le prehodnega značaja. Današnji nevtralci radi poudarjajo, da so “neodvisni”, toda to ne vpliva dosti na njihovo nagnjenje k tej ali oni politični filozofiji. Beseda “neodvisen” je veliko bolj v časteh pri kandidatih. Nevtralnega kandidata srečamo le redko, neodvisnih je pa zmeraj več in jih verjetno tudi bo. Niso zmeraj obsojeni na poraze pri volitvah, saj je neodvisni Byrd zmagal kot kandidat za senat v državi Virginiji, Buckley pa v New Yorku. Da prilastku neodvisen dodajo še druge kot na primer konservativen ali napreden, ne pomeni veliko. Taki dodatni prilastki so navadno le vaba za določene vrste nevtralnih volivcev, drugače pa nič ne pomenijo za kandidatovo politično filozofijo. Pri vsakih volitvah je več govora o “tretjih” strankah. To je star pojav v ameriški politiki, posebno priljubljen med politiki, ki so bili že v političnih funkcijah. “Tretje” stranke se pri nas še niso obnesle, dasiravno so bile par-krat prav blizu cilja, kot je bil to slučaj pri zadnjih predsedniških volitvah, kjer je le malo manjkalo,, da ni “tretji” kandidat spravil predsedniške volitve v Kongres. Tudi za prihodnje leto nam obetajo take stranke na lokalnih in na narodnem področju. Da ideja sama ne zamre, je znamenje, da javnost ni zadovoljna s sedanjim sistemom dveh strank, ki se menjata v Beli hiši. Vendar se je sistem dveh vodilnih strank že tako zakoreninil v ameriški politični zgodovini, da bo težko spodkopati. To morda ni nič slabega, saj vse države stremijo k sistemu dveh strank in imajo prav. Treba je na primer primerjati le angleško in italijansko politiko, pa se hitro vidi, kaj je boljše, dve ali več strank. Zanimanje za politiko je padlo tudi zaradi tega, ker zmeraj manj volivcev računa z osebno koristjo, ako glasuje za tega ali drugega kandidata. Politične dobrote materialnega značaja se danes delijo navadno le družbenim kolektivom, posebno stanovskim in poklicnim organizacijam, zmeraj manj pa posameznikom. Take posle opravljajo danes, kolikor se da, le posamezni politiki, ne pa organizirane stranke. Političen svet je stavil dosti upanja na mladino. Zato je znižal volivno starost že na 18 let. Kar je bilo doslej takih poskusov, so se le deloma obnesli. Med mladimi novimi volivci ali sploh ni bilo zanimanja za politiko ali pa so se novi volivci ravnali po starejših. Z novimi volivci so si le redki kandidatje mogli priboriti mandate. Ali bo ta skušnja veljala tudi za našo deželo, bomo videli prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve da1e 18-letnim volivcem priliko, da pokažejo svoje zanimanje za politiko. Če med volivci pojema zanimanje za strankarsko politiko, pojema tudi med izvoljenimi politiki. .Tega ne bi nihče pričakoval, pa se dogaja dnevno pred našimi očmi. V senatu, predstavniškem domu, državnih skupščinah in občinskih svetih se dosledno opaža, da se politiki ne držijo discipline in da glasujejo, kakor jim svetujejo osebni interesi in stališča. Nixon ni dobil večine pri volitvah, republikanci pa tudi nimajo večine v Kongresu, vendar je lani pri 156 “odprtih glasovanjih” zmagalo njegovo stališče v 77% slučajih. To se pravi: južni demokratje so večinoma glasovali za Nixonove predloge. V Kongresu se partijska disciplina pokaže praviloma le pri volitvah predsednika predstavniškega doma, drugače pa člani Kongresa hitro pozabijo na partijsko disciplino in glasujejo po svoje. To ni nič slabega, pogoj je seveda, da so glasovanja javna in da vsakdo, kdor glasuje, ve, da javnost pazi, kako glasuje. To je večkrat več vredno, kot partijska disciplina, ki pri značaju našega naroda ni bila nikoli dosti vpoštevana. Seveda ima to tudi temno plat. Ako član Kongresa lahko glasuje po svoji vesti, zakaj naj bi navaden volivec prisegal zvestobo svoji stranki, ako se prepriča, da je nesposobna za zdravo narodno politiko? 1 BESEDA IZ NARODA Novo društvo v Clevelandu EUCLID, O. — V Clevelandu že dolgo nismo ustanovili novega društva. V začetku tega stoletja, ko je bilo naseljevanje Slovencev na višku, smo samo ■ v Velikem Clevelandu ustanovili okrog 150 podpornih, kulturnih in družabnih društev. Pozneje jih je več propadlo ali pa so se združila; vendar jih imamo še lepo število. In ako se kultura meri po številu organizacij, tedaj smo Slovenci na vrhu lestve. Od tedaj so se časi močno spremenili. Rod prvih naseljencev izumira, na vodstvo naših drifštev pa prihaja drugi in tretji rod, ki ima v marsičem drugačne pojme; vendar večina še zmeraj čuti slovensko in je ponosna na to. Zadnja leta tudi radi obiskujejo lepe rojstne kraje svojih prednikov v Sloveniji. Navezujejo tudi prijateljske stike z on-iotnimi kulturnimi organizacijami. Tako je tukaj rojena mladina lansko leto v Clevelandu prevzela vodstvo pri aranžiran ju koncertov zabavnega ansambla Lojzeta Slaka. Uspeh je bil nepričakovano velik v moralnem in gmotnem oziru. To jih je opogumilo, da so na seji 5. aprila iz začasnega odbora ustanovili stalno društvo pod imenom “UNITED SLOVENIAN SOCIETY”. Na isti seji so tudi izvolili odbor, ki je imel nalogo, da sestavi pravila in dobi poslovnico (charter) za organizacijo brez dobička. Sklenili so, da bo glavni stan društva v Clevelandu, Ohio. Dne 7. junija se je spet vršila seja v SDD na Recher Avenue, Euclid, kjer je bilo okrog 40 zastopnikov kulturnih in civičnih društev ter narodnih domov. Sejo je vodil znani ambasador slovenske narodne glasbe Tony Petkovšek. Med drugim je prebral pravila, ki* so jih navzoči z malim popravkom potrdili. Najbolj pomembna točka je namen društva, ki se glasi: “Namen društva je pospeševati slovenske kulturne aktivnosti v državi Ohio, se udejstvovati v civičnih in narodnostnih zadevah, pospeševati boljše razumevanje med ameriškimi Slovenci in drugimi ljudmi, vzpodbujati kulturno izmenjavo med ZDA in Slovenijo, odnosno Jugoslavijo, vršiti dobrodelno delo v korist Slovencev in narodnostnih skupin v Združenih državah in skrbeti za izobraževalne in razvedrilne dogodke. Društvo naj samo ali v zvezi z drugimi organizacijami pospešuje kulturne aktivnosti, kot: koncerte, dramatiko, plese ali druga sorodna delovanja in stori vse, kar je slučajno potrebno. Društveni odbor naj pomaga tudi drugim kulturnim skupinam pospeševati slovensko kulturo. Društvo se bo vključilo v ci-vične zadeve, kakor koli bo ču-tiio potrebo, da pospeši svoj namen. Nato so se vršile volitve stalnega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik Tony Petkovšek, podpredsednik John Pestotnik, tajnica Cecilia Valenčič, korespondenčna tajnica Alice Kuhar, blagajničarka June Price. Nadzorni odbor: Stanley Počkar, Eddie Kenik, Jennie Fatur, J‘o-sephine Trunk in Frank Novak. Publicijski odbor Mary Komo-' I'owski in Frank Česen. Frank Česen Gdč. Lojzki Verbič ob 80-letnici JOLIET, 111. — Na god sv. Alojzija bo Verbiceva Lojzka gledala nazaj na svoje osemdesetletno zemeljsko popotovanje. Ce jo obiščete v gostišču sv. Patrika v Jolietu in če si boste malo bolj pazljivo ogledali njeno sobico, ki jo deli z neko starejšo Američanko, boste opazili na omari majhne spomine. Rada vam jih bo Lojzka razložila. Tam stoji Logatec in hišica očetova; njena mati in njena nečaka: zdravnik France in profesor Pavle, škof Rožman in njegov grob in Brezjanska Mati božja. Svetle luči ob poti njenega življenja. Pa naj sama pripoveduje: “Rada bi še kdaj obiskala grob mojih staršev Franceta in Marije Verbič, pa bi morala mimo naše hiše, pa tega ne bi zmogla — vzeli so mi jo.” “In ta dva fanta?” boste vprašali. “Sinova sta mojega brata Franceta, ki je bil profesor na klasični v Ljubljani, pa je smrt zgodaj posegla v to družino, pobrala očeta in mater in pustila nam siroti. Ker sta bila še iz dunajskih let prijatelja moj brat in dr. Rožman, ga je brat na smrtni postelji prosil, če bi prevzel varstvo nad fantoma. Dr. Rožman je rad to ustregel in res bil za varuha o-bema, vendar je Franceta, komaj je začel zdravniško službo v Celju, pobrala smrt nenadoma, na nam čuden nerazumljiv način, dstal nam je samo Pavle, ki je moral v Argentino, potem ko je komaj začel službo profesorja botanike na klasični v Ljubljani. Zgleda, da Bog ni hotel, da bi sedaj na svojo starost v tujini imela svojega človeka pri sebi. Tako čutim, kako sem sama. Kaj naj povem o svojem učiteljevanju? Ce bi morala še enkrat nastopiti to službo, pa bi še učila. Rada sem imela mladino in še sedaj^v tujino dobivam pisma od svojih učencev. Ta so mi v veliko veselje. Prvo moje mesto je bilo v Breznici pri Ljubljani, nato v Škocijanu pri Turjaku, na Homcu pri Kamniku in v Logatcu. Učila sem še slovensko mladino v Trstu in v begunskem taborišču Servigliano; skušala sem ohraniti slovenski jezik med našo mladino v Ameriki, vendar če sem hotela živeti tu, sem morala vzeti kaj drugega v roke. Ni bilo lahko, ko mi je Bog na starost vzel to, kar sem rada delala, učiteljstvo, in me porinil tja, kamor nisem hotela. Vse to je bilo prihranjeno mojim sošolkam, ki se bodo to poletje zbrale, da obhajajo 60-letnico mature na ljubljanskem učiteljišču. Jih vse lepo pozdravljam in želim jim vse dobro. Ko smo tedaj odhajale na svoja prva mesta, nismo mislile, da bo naša življenjska pot tako trda. Nobenemu ni prizaneseno. Sedaj, ko sem v kotu, še vedno rada vse berem, za vse se zanimam in rada vidim, če se me kdo spomni in me pelje v Le-mont k Materi božji in na škofov grob; verujem, da njegova priprošnja pri Bogu veliko zaleže.” Na mnoga leta, gospodična Lojzka! V imenu vseh prijateljev in učencev. ------o------ — Trije od petih avtomobilov v ZDA ne lastujejo nikdar novega avtomobila. Slovenska pesem bo zvenela FAIRFIELD, Conn. — Sedaj je čas za take prireditve, zlasti za pevske koncerte. Tako bomo imeli letos v mesecu juniju kar dva pevska nastopa, s tem bomo zaključili letno sezono, ker mnogi od naših pevcev se odpeljejo na dopust v Evropo. Tako bomo imeli zaključni sezonski koncert v soboto, 26. junija 1971. Začetek ob 8.30 zvečer v “MOOSE CLUB”, Shelton City, Conn. To je 3 milje od Merritt Parkwayja, Exit Route 110. Na sporedu so slovenske narodne pesmi ob spremljavi harmonike. Po koncertu bo ples s prosto zabavo. Za vse je v obilju pripravljeno. Za lačne želodčke jedača, pristne kranjske klobase in okusna slovenska potica, za žejne pa raznovrstna pijača. Tudi na plesalce nismo pozabili. V to svrho smo preskrbeli dobro godbo “Crystal Ball Orchestra”, ki bo s svojimi poskočnimi polkami, valčki in ča-ča-ča razvedrila stare in mlade. Vstopnina za odrasle je $2, za mladino pod 16. leti $1, otroci pa imajo brezplačno. Trden sem v tem, da bo res lep večer, srčno razvnet, kot ga naši fantje narede s svojim prepevanjem. Vselej izzveni kot daljni odmev korajžnih fantov na vasi izpod Triglava. Vljudno ste vabljeni vsi, ki vam je slovenska pesem pri srcu. Ljubite slovensko kulturo in svoj materni jezik! Bog živi! Stanislav Mally la cerkev brez stolpa so darovali CLEVELAND, O. — Za cerkev v Večni vasi pod Peco, kateri se je lani podrl stolp, so v Zadnjem času darovali še sledeči: $25 Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, $15 William Ratajc, po $10 John Mihcic, Frank Mlinar in Josephine Stanisa, $7 Matt Videtič, po $5: rev. Nace Beran, Louis J a r m, Tony L a v ri s a, Frank Prijatel, $3 Joseph Končan, po $2: Hanna Admic, Frances Petrič'in Jožefa Planinšek. Vsem darovalcem iskrena hvala, naj Bog vsem stotero povrne. Ker odpotujem 1. julija za 4 tedne v domovino, bom osebno oddal dekanu v Šmihelu nabrane darove. Kdor je voljan še kaj prispevati, naj pošlje na moj naslov ali pa prinese na moj dom na 444 E. 152 St., Cleveland, Ohio. Pošljete seveda lahko tudi kar neposredno dekanu v St. Michael bei Bleiburg, Kaerbten, Austria. Pravkar sem dobil pismo od rojaka Nandeta Novaka, ki živr v Šmihelu. Piše mi, da mu je dekan pokazal načrte za novi stolp, ki ga bodo v kratkem začeli graditi. G. Nande Novak pozdravlja vse znance in prijatelje v Clevelandu in drugod po ZDA. Joseph Ferra ZA SMEH V neki družbi se pogovarjajo o zdravnikih. Govorijo tudi o nekem slavnem kirurgu, ki si je baje sam operiral slepič. Pa vpraša eden izmed brihtnih: “Z narkozo ali brez nje?” lo?” “Saj piše v opravičilu, ki ga je mama napisala.” ‘Hočem od tebe zvedeti, kaj ti je bilo?” vztraja učitelj. “Tega mi pa mama ni povedala.” U “Ali sta se vaša dva soseda že pobotala?” “Mislim, da že.” “Iz česa to sklepate?” “Ker ona spet bere, kar ji on napiše, on pa poje, kar mu ona skuha.” ODMEVI S KANADSKE PRERIJE LETHBRIDGE, Alta. — Pomlad se nagiba v poletje in prerija je vzcvetela, malo kasno, zato pa v bogatih barvah. Nekam hladna je bila pomladna doba, suha in vetrovna. Posevki so čakali na močo. In farmarji seve. Pa se je nebo odprlo pred dnevi in deževalo je res dva dni in napojilo prerijo in posejana polja. Je bil kar drenj v naseljih, kamor se ob dobrem dežju zateko farmarji, da še oni v veselju zalijejo božji žegein, obilico dežja. V Z lepim vremenom, ki vabi na prosto, so se pojavili seve tudi prvi izletniki, saj jim vprav južna in srednja Alberta nudita na kupe prirodnih lepot in vab. Waterton in Banff sta točki, ki jih obišče vsakdo, kdor roma todle. Malo trši bodo predpisi glede čistoče, tudi pri nas smo se končno začeli trkati na prša in priznavati grehe onesnaženja krajev, ki jih obiskujemo... Kdor ljubi svinjak doma, ga bodo predpisi in kazni naučile, da drugod žele ohranjati čisto naravo še za vse goste, ki bodo te kraje obiskovali tja v pozno jesen. Za večino albertskih študentov in šolarjev so se zaprla šolska vrata. Čas počitnic je, čas prostosti in uživanj, kijih te nudijo v stoterih dejavnostih. Šs v nas starejše (oziroma ne več najmlajše), sili ta počitniška razigranost in spet se posvečamo sem in tja že odloženim športom. Dimnikov oče, ki imajo čez 80 let, propagirajo kolesarjenje, vsak dan prekolesarijo nekaj rund do različnih znancev. Nočejo pa povedati, ali samo zaradi koristnega razvedrila in izrabe časa, ali jih k temu silijo tudi bolj ženski nagibi, kot: preganjanje kalorij, povečanje apetita in podobno. Karkoli že, res je, da vidimo letos na kolesih naj večje število odraslih zadnjih desetletij... • Trda je letos z delom za študente, ker je že brez njih naj-večja brezposelnost povojnih let. Vzrokov je več. Zadnja leta je vse hitelo na univerze in višje tehnične šole, mnogi brez pravih načrtov in premislekov v stroke, ki zdaj ne nudijo možnosti zaposlitve. Mnoga znanstvena polja imajo preveč osobja in ne morejo ali nočejo še novih delavnih moči. Mnogokje opravljajo prav uspešno delo osebe z manj šol in zato se zadovolje z manjšimi plačami, kot bi pripadle onim s končano univerzitetno izobrazbo. Marsikje so vzrok pretirane unijske zahteve, ki s prevelikimi zahtevami splaše marsikako podjetje, da preneha z obratovanji... Hudo je za študente, ker večina je prerinila sebe skozi študijska leta s počitniškim de- Med nami todle se ni zgodilo nič pomembnega in omenili vrednega. Bomo pa koncem meseca doživeli dgoodek, ki je bil tudi doma marsikje redkost in vprav zato velika čast. Če Bog da, bomo koncem junija imeli V lepem Lethbridgeu novo maŠ0| ki jo bo zapel slov. begunec Dimnikov Martin. Bo po pripravah in napovedih sodeč res izreden in velik dogodek, za katerega se cela skupnost veselo pri' pravlja. Organizacija je v rokah nežnega spola, orgle pojo in zbor se pridno vadi za to poredko svečanost. V Lethbridgeu se bo nalašč za to priliko zbralo veliko visokih cerkvenih gostov, saj bo izvršil mašniško posvečenje sam winnipeški nadškof in kardinal Flahiff, ki je kot Domnikov Martin, iz reda bazi-lijancev. Vsi Slovenci smo obenem s številnimi Dimnikovinh sorodniki ponosni* na čast, hi nam jo bo posredoval postavni Martin. O poteku pomembnih svečanosti boste pa že še čuli- • Ne pozabite: Zahodna Kanada vas vabi v svoja res lepa pri' rodna naročja, za še tako izbirčne popotnike ima gotovo nekaji da jim bo vrnila in nagradi^ obisk. Vsem, ki imate preveč sonca, želi sence, vsem pa, ki vaS morda zebe, pa mnogo sončnih objemov! Pak /2 NAŠIH VRŠI Fort Erie, Ont. — Spoštovanih Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo glede poteka moje naročnine. Tu Vam pošiljam n»' daljno naročnino in Vas leP° prosim, da posredujete pri p°zt” ni upravi, da bi list bolj redn° prejemala, ker je dostava tu sem naravnost sramotna. Ne sa' mo to, da dolgo čakam na li^’ zgodi še celo, da ga nfe dobin1’ In ker Ameriško Domovino rcs rado berem, bi želela, da bi ^ bolj redno prihajala. S spoštovanjem in pozdravi! Mary Bracnik # Toronto, Ont. — Spoštovan1, Tukaj pošiljam nakaznico za ok novo enoletne naročnine ^ prilagam dva dolarja za tisko^ ni sklad. 16 Z listom smo zadovoljni, 1 včasih se kakšna številka na P°. ti zamudi, potem pa čez par % le pride. Ameriški Domovini že limo nadaljnih uspehov, uredn1 štvo in upravo pa toplo pozdr^' Ijamo! P. Založnik * Ambridge, Pa. — Spoštova110 'uredništvo! Priloženo Vam Pj| šiljam poštno nakaznico za 0 i.~l n novo enoletne naročnine, os* lom, in pa državni posojili, ki 'pn darujem za tiskovni sklad' jih morajo nekaj mesecev po Jaz sem dolgoletni narod1 ^ končanih študijah pričeti vrača- Ameriške Domovine in rad Pr^n ti... Mnogo je obljub in prema- biram zanimive novice, posek lo uresničenj teh. Počitnice so seve tudi čas preseljevanja mladine, rajžarska žilica in želja po spremembi poženeta mnoge mlade na širna in oddaljena pota. Oblasti, državne, pokrajinske in krajevne so sicer nakazale nekaj zneskov v namene in odpomoč tem mladim romarjem, s preskrbo prenočišč in nekajdnevno hj-ano, za minimalno odškodnino ali celo Zakaj te včeraj ni bilo v šo- brezplačno. Trše bo letos romanje, ker kar javno po časopisju opozarjajo ljudi, naj ne sprejemajo v svoja vozila te romarje, ker je med njimi bilo v preteklosti veliko takih, ki so dobrosrčnost do bližnjega vrnili s protizakonitimi dejanji. Statistike so ugotovile, da je menda zadnja leta bilo med romarji skoro 80% takih, ki so imeli že prej opravka s {wegreski in zakoni... Je pa gotovo, da se bodo še vedno našla dobra srca, in pomagala na razne načine tem modernim nomadom. tiste iz naše stare domovin6' Ne zamerite moji slabi p isavl’ sem namreč že tri leta bola11 so mi roke in noge opešale. Prisrčen pozdrav vsem m0!1 ■ dragim Belokranjcem po v Ameriki in Kanadi, vsem na1"0 ^ nikom Ameriške Domovine, ^ tudi vsem njenim uslužbence111 Vaš zvesti naročnik George PavleŠlC Veliki načrti ^ Dolenjska računa z razvoj6^ turizma. Postavili so si za 6 milijonov turističnih noči , na leto. To bi bilo okrog l5f> vseh slovenskih turističnih 1110 . nosti. Toda za uresničitev ^ načrta bi potrebovali vsaj pol milijarde dolarjev, d3 ^ zgradili objekte potrebne za e. šego cilja. Po načrtih bi P bovali: 60 bencinskih 0. 10,000 kv. metrov prodajne vršine v trgovinah, 59 turlS ^ nih pisarn, 21 olimpijskih 13 ^ manjših bazenov, 33 kopal% rekah ni 563 športnih igHŽČ- STEFAN ZWEIG: Skrivnost, ki žge SOIGRALEC Lokomotiva je hripavo zatulila: dosegla je Semmering. Minuto so počivali črni vozovi v srebrasti luči višine, vrgli iz sebe nekoliko pisanih ljudi, pogoltnili druge, glasovi, so šli jezno sem in tja, nato je spredaj zopet zatulil hripavi stroj in je drdrajoč potegnil črno verigo navzdol v votlino predora. Čisto razpeta, z jasnimi ozadji, ki jih 'je očistil mokri veter, je zopet ležala razprostrta pokrajina. Eden izmed prišlecev, mlad, vzbujajoč prijetno pozornost s svojo dobro obleko in z naravno prožnostjo koraka, je hitro pred drugimi vzel izvoščka do hotela. Brez naglice so konji topotali po poti, ki se je vzpenjala. Pomlad je ležala v zraku. Oni beli, nemirni oblaki so plapolali na nebu, oblaki, ki jih imata le maj in junij, oni beli, sami še mladi in plapolajoči tovkriši, ki igraje drve preko modre poti, da se za visokimi planinami nenadoma skrijejo, ki se objemajo in beže, se zdaj razmečkajo kakor žepni robci, zdaj zopet cefrajo kakor trakovi in končno v šali postavljajo na gore bele kape. Nemir je bil tudi zgoraj v vetru, ki je mršava, od dežja še vlažna drevesa tako neugnano stresal, da so potiho ječala v členkih ih so tisoče kapljic stresala kakor iskre od sebe. Včasih se je tudi zdelo, da prihaja mrzli vonj po snegu s hribov semkaj, potem se je čutilo v sapi nekaj, kar je bilo sladko in ostro obenem. Vse v zraku in na zemlji je bilo v gibanju, v vrenju in nestrpnosti. Lahno sopihajoč so tekli konji po poti, ki je sedaj padala, zvončki so žvenketali daleč pred njimi. V hotelu je bila prva pot mladega moža k listi navzočnih gostov, ki jo je — kmalu razočaran — preletel. “Čemu sem prav za prav tukaj?” se je pričelo v njem nemirno oglašati vprašanje. “Biti sam tukaj na gori, brez družbe, je slabše od pisarne. Očitno sem prišel prezgodaj ali pa prepozno. Nikdar nimam sreče s svojim dopustom. Niti enega znanega imena ne najdem naed vsemi temi ljudmi. Ko bi bilo vsaj nekaj žensk tukaj, kakšen majhen, v sili celo brez-eiljni flirt, da bi tega dne ne preživel čisto brezupno.” Mladi naož, baron z ne preveč zvenečim avstrijskim uradniškim plemstvom, uslužben pri namestništvu, si je bil vzel ta majhni dopust brez kakršne koli potrebe, prav za prav le zato, ker so si bili vsi njegovi tova-riši privoščili pomladni teden in on svojega ni hotel podariti službi. Četudi ni bil človek brez notranje globine, je bil vendar vseskozi družabna narava in kot takšen priljubljen — radi so ga videli v vseh krogih; — zavedal se je popolnoma svoje Nezmožnosti za samoto. V njem Ni bilo nobenega nagnjenja, da bi sam stal samemu sebi nasproti, ogibal se je celo po mož-Nosti teh srečanj, ker intimnejšega poznanstva s samim seboj Niti ni hotel. Vedel je, da rabi torno ploskev ljudi, da morejo Vzplamteti vsi njegovi talenti, toplota in objest njegovega Srca, da pa je sam mrzel in samemu sebi brezkoristen kakor vžigalica v škatljici. Čemeren je hodil po prazni dvorani sem in tja, zdaj je neodločno listal po časopisih, zdaj Zopet je v glasbeni sobi zaigral Na klavirju valček, pri čemer mU pa ritem ni hotel prav v pr-ste. Končno je vzlovoljen sedel, gledal ven, kako je mrak počasi Padal, kako se je megla kakor slva sopara dvigala iz smrek. I'ako je razdrobil eno uro, tako tja v božji dan, ves nervozen, ■^ato se je zatekel v obednico. Tam je bilo zasedenih šele nekaj miz, ki jih je vse preletel s hitrim pogledom. Zaman! No-beniji znancev, samo tam — malomarno je odzdravil — trener, tam zopet obraz z Ring-strasse, drugega nič. Nobene ženske, nič, kar bi obetalo tudi le bežno pustolovščino. Njegova nevolja je postajala nestrpnejša. Bil je eden izmed tistih mladih ljudi, katerih ljubkemu obrazu se je mnogo posrečilo in v katerih je sedaj stalno vse pripravljeno za novo srečanje, novo doživetje, ki so vedno napeti, da se sprožijo v neznano pustolovščino, ki jih nič ne preseneti, ker so vse preže preračunali, ki ničesar erotičnega ne prezrejo, ker seže že njih prvi pogled vsaki ženski v čutno, preizkušajoč, in to brez razlike, ali je to soproga njih prijatelja ali sobarica, ki odpira vrata k njej. Če take ljudi imenujemo z nekakšno lahkomiselno zaničljivostjo ženskarje, moške, ki love ženske, tedaj se izkaže, ne da bi se tega zavedali, koliko opazujoče resnice tiči v tej besedi, kajti resnično, vsi strastni nagoni lova, izvohanje, razdraženost in dušna krvoločnost švigajo v nemirni budnosti takšnih ljudi. Neprestano čakajo, vedno pripravljeni in odločeni, da gredo za sledjo pustolovščine prav do prepada. Vedno so napolnjeni s strastjo, ampak ne s strastjo ljubečega, temveč s strastjo igralca, z mrzlo, računajočo in nevarno. So med njimi vztrajni, katerim daleč preko mladosti postane vse življenje večna pustolovščina zaradi tega pričakovanja, katerim se razkroji posamezni dan v sto majhnih, čutnih doživetij — pogled pri srečanju, bežen smehljaj, dotik s kolenom pri sedenju nasproti — in leto se razkroji zopet v sto takšnih dni, ki je za njih čutno doživetje vedno tekoči, hraneči in vžigajoči vir življenja. Tukaj ni bilo soigralcev za igro, to je pregledal iskajoči takoj. In nobena razdražnost ni hujša od igralčeve, ki s kartami v rokah sedi pri zeleni mizi v svesti si svoje premoči in zaman čaka soigralca. Baron je poklical časopis. Godrnjaje je pustil, da so pogledi bezali čez vrste, toda njegove misli so bile hrome in so se opotekale za besedami kakor pijane. Tedaj je zaslišal za seboj šum obleke in glas, ki je rekel rahlo nevoljen in z afektiranim naglasom: “Mais tais-toi done, Edgar!” Ko je korakala mimo njegove mize, je šuštela svilena obleka, senca visoke in bujne postave je šla mimo in za njo v črni, žametni obleki majhen, bled deček, ki ga je s pogledom radovedno oplazil. Oba sta sedla nasproti k rezervirani mizi; otrok se je očitno trudil za pravilnost, o kateri se je zdelo, da nasprotuje črnemu nemiru v njegovih očeh. Dama — in le nanjo je pazil mladi baron — je bila oblečena zelo skrbno’ in z vidno eleganco, vrh tega tip, ki ga je zelo ljubil, ena izmed tistih rahlo bujnih Židinj v starosti tik pred prezrelostjo, očivi-dno tudi strastna, toda izkušena, da skrije svoj temperament za plemenito melanholijo. Spočetka še ni mogel pogledati v njene oči in je občudoval le lepo zavito linijo obrvi, pravilno zaokroženo nad nežnim nosom, ki je sicer izdajal njeno raso, vendar pa je s plemenito obliko napravil profil oster in zanimiv. Lasje so bili, kakor vse žensko na tem polnem telesu, bujni, da je vzbujalo pozornost, zdelo se je, da je njena lepota v samo-svesti mnogih občudovanj postala sita in bahava. Naročala je s prav tihim glasom, posvarila dečka, ki se je igral in žvenketal z vilicami — vse to z na- NOVI PREDSEDNIK SNO G. MLOŠ STARE OBRAZLOŽIL NJEGOV PROGRAM IN SMOTER (Konec) Smernice za delo politične emigracije Nekaj smernic za delo in naloge politične emigracije: Neizprosen boj za svobodo slovenskega naroda in odstranitev komunistične diktature, da bo slovenski narod mogel sam odločati o svoji usodi. Prizadevajmo si, da bomo spoznali pravo stanje v naši domovini in celotno sedanjo strukturo, ki vodi naš narod po krivdi komunistične diktature v pogubo. Iščimo rešitve za bodočnost našega naroda na vseh področjih njegovega življenja. Ta klic velja prav posebej vsem mladim slovenskim izobražencem po svetu. , Predno preidemo k reševanju slovenskega držav nepravnega problema, analizirajmo dejansko stanje, v katerem se nahaja Slovenija. Upoštevajmo vse silnice, ki vplivajo na usodo našega naroda in narodov v Jugoslaviji. Pri tem bomo prišli do spoznanja, da je Slovenija na ozemlju, kjer se zanjo nevarno križajo interesi velikih držav in velesil in da slovenski narod živi ob narodnostni tromeji sosedov, katerih interesi so bistveno nasprotni svobodnemu življenju slovenskega naroda in stremljenju po Zedinjeni Sloveniji. Kdor bi upal, da bi pri Nemcih, Italijanih ali Madžarih dobil oporo za reševanje slovenskega narodnega problema, je v usodni zmoti. V zmoti je tudi, kdor trdi, da je razbijanje Jugoslavije nujno kot izhodna točka našega dela za blaginjo in svobodo našega naroda. Samomor sebi in nesrečo drugim pa prinašajo tisti, ki odpirajo sovjetskemu imperializmu pot na Jadran, da bi rešili narodno vprašanje. Narod ne more odložiti pravice in zahteve odločanja o lastni usodi Jugoslavija je večnarodna država. Narodnostni spori, ki jo ustave republik in federacije, o čemer je danes toliko govorjenja in pisanja v Jugoslaviji. Partija kot nositeljica diktature sledi dosledno Leninovemu nauku, da je bilo narodno vprašanje zbrisano z dnevnega reda marksizma. Zato tudi komunistični teoretiki zagovarjajo tezo o umiranju in končno smrti narodov, tudi slovenskega. Mi pa pojmujemo narod kot nekaj živega, ki hoče živeti in se brani umreti. Tudi samomora noče napraviti. Narod je prav-tako kot oseba, ki ne more nikdar- odložiti osnovne pravice in zahteve odločanja o lastni usodi. Tudi je ne more nikdar prenesti na tuje telo, ne da bi prenehal s tem obstojati. Le kadar narod spozna, da mu je v gotovih okoliščinah koristno vstopiti v zvezo ,z drugimi narodi, si pro-stovoljo omeji izvrševanje suverenosti, ne odpove se pa tej pravici nikdar. Slovenci hočemo na osnovi takega pojmovanja naroda reševati sporazumno medsebojne odnose z narodi, s katerimi živimo skupaj v Jugoslaviji. Spoštujemo Hrvate, Srbe in Macedonce, ki imajo iste pravice kot Slovenci, da odločajo sami o svoji usodi. Vsakega teh narodov je oblikovala zgodovina po svoje, da je dobil današnjo podobo. S hrvatskim narodom nimamo z naše strani nobenih spornih točk. V zgodovini so nas vezale velike prijateljske vezi. Spomnimo se samo na dobo dr. Janeza Ev. Kreka, na prizadevanje dr. Korošca, da je prišlo do Hrvatsko-srbskega sporazuma in na lepo prijateljsko sodelovanje voditelja Hrvatov dr. Mačka in našega predsednika dr. Mihe Kreka. Tudi v bodoče želimo ostati z njimi v iskrenem prijateljstvu. Srbom priznamo njihovo junaštvo in odpornost, da so ohranili narod živ, kljub težkim zgodovinskim preskušnjam. Toda odkrito jim povemo, da terjamo od njih prav tako kot od kogar koli, da,nam priznajo enakopravnost. Ob tej priliki pove- vladali pred drugo Svetovno voj-|mo, da smo jim hvaležni, da so med drugo svetovno vojno res bratovsko sprejeli naše nesrečne preseljence iz Gorenjske. no, niso rešeni. Nasprotno! Ne le, da so komunisti zavrli reševanje tega problema, katerega začetek je bil sporazum med Hrvati in Srbi leta 1939, s centralizmom in diktaturo komunistične partije so te spore še zaostrili. Tako imenovane republike in njih pravice so le na papirju. Narodi so priznani kot narodi v pravem pomenu besede. Tega priznanja jim komunisti ne morejo dati, če še tako spreminja- videzno ravnodušnostjo do baronovega pogleda, ki se je previdno plazil bliže; zdelo se je, da barona ne opazi, a je vendar v resnici bila le njegova živa budnost, ki ji je vsilila to ustrahovano skrbnost. (Dalje prihodnjič) Združenih narodov in splošna činski svet hitro privadil nepri- v praktični politiki ne delajo te- deklaracija Združenih narodov o človeških pravicah, katerim so svobodni evropski narodi, združeni v “Evropskem svetu”, dali v Strassburških konvencijah tudi pravno obliko in jim priznali moč obveznega zakona. Dalje pravi spomenica: “Da preidemo nevarno dobo prehoda iz diktature v svobodno vladavino na miren in urejen način in brez nevarnosti za naše mednarodno priznane meje, sprejemamo — nikakor ne za dokončno državno-pravno ureditev — ampak le za začetno dejansko izhodišče — sedanjo razmejitev in ureditev v tem smislu, da sestavljajo J u g o s 1 avijo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija.” “Izhajajoč iz tega začetnega dejanskega stanja naj svobodni narodi Jugoslavije v ozračju po-mirjenosti, oproščeni strahu z izključitvijo surove sile, sami odrejajo svoja predstavništva, ki naj sklepajo o njihovih bodočih javnopravnih ustanovah.” Tako spomenica o ciljih slovenske narodne politike. Šele potem torej, ko si bodo svobodni narodi in republike zgradili svoje države, naj odločajo, če in koliko svojih suverenih pravic odstopijo skupnosti v zavarovanje meja ter hitrejšega in lažjega razvoja vsakega naroda. Prepričan sem in verujem v življenjsko silo in zgodovinsko izkušnjo slovenskega naroda, da bo odločal tedaj tako, kakor bo za njegovo svobodo in bodočnost prav. Ne precenjujem pomena naše politične emigracije in Narodnega odbora za Slovenijo, ker se zavedam, da leži teža odgovornosti za razvoj dogodkov v domovini pri naših bratih, ki živijo tam. Moja izvajanja pa bi bila bistveno pomanjkljiva, če jih ne bi zaključil z ugotovitvijo, ki je namenjena našim, zaradi negotove' bodočnosti upravičeno zaskrbljenim bratom v domovini: Slovenska politična emigracija sledi z vso pozornostjo razvoju dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Je bila, je in bo ostala neločljivo povezana z vsemi demokratičnimi silami v domovini, katerim je program uvelja- čakovani novotariji. Tako sedi sestra Marija Jožefa že celo leto v občinskem svetu in prakticira dnevno politiko. Ob njeni prvi politični obletnici niso nanjo pozabili tudi časnikarji in jo spraševali, kako se počuti v politiki. Kar dobro, je rekla, toda potožila je tudi, da je dostikrat razočarana. Preje je 27 let poučevala v šoli, kjer je vladala disciplina, resnost in vzajemnost, posebno med učenci proti učnim močem. V občinskem svetu je premalo discipline, preveč birokratizma, več kot je treba zaspanosti in komodnosti, zato pa premalo vneme za blagor množic. Občinski odborniki so'jo potolažili, naj kar počaka še kako leto, bo že sprevidela, da ni vse tako slabo, kot se ji zdi po prvem njenem političnem letu. ZDA pozvale Indijo in Pakistan k umirjenosti WASHINGTON, D,C. — Državni podtajnik J. Sisco je ob objavi nove ameriške pomoči bengalskim beguncem v Indiji pozval Indijo in Pakistan k u-mirjenosti v medsebojnih odnosih in izjavah, da ne bo napetost med njima naraščala, ko še vedno beže Bengalci iz Vzhodnega Pakistana v Indijo. Prav tako je J. Sisco poudaril potrebo po mirni ureditvi sporov v Vzhodnem Pakistanu, kjer od marca vojska dela mir na svoj nasilen način. To je prvič, da so ZDA v tem vprašanju zavzele neko stališče. Očitno je, da vojaškega nasilja ne odobravajo in pritiskajo na tihem k politični rešitvi. S tremi letali C-130 so ZDA poslale v Indijo cepivo proti koleri in obljubile skrbeti za 1.25 milijona bengalskih beguncev v Indiji tako v pogledu hrane, kot tudi zdravil in vsega ostalega. Skupno je doslej pribežalo v Indijo iz Pakistana preko 5 milijonov ljudi, največ hindov, ki naj bi jih v Vzhodnem Pakistanu načrtno uničevali. žav komunističnemu svetu. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! MALI OGLASI IŠČEMO OSKRBNIKA Iščemo zakonski par za oskrb-ništvo 24-stanovanjskega bloka v Willoughby. S skušnjp. žena bi pomagala pri čiščenju. Plača po zmožnosti in skušnji. Na razpolago stanovanje z 1, 2 ali 3 spalnicami z vsemi priključki. Lepa prilika za pravi par. Ponudbe pošljite ali sporočite na Ameriško Domovino, Box 203. (120) Soba se odda Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda na 2549 St. Clair Ave. Oglasite se osebno po 10.30 dopoldne. -(120) Zakonca Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St. Kličite 486-4265 (120) Cilj naše narodne politike Kakšna je pot za ureditev na- Moskva in Peiping se zopet pogajata? MOSKVA, ZSSR. — še v začetku preteklega tedna je član vitev temeljnih človeških pravic politbiroja Kirilenko izjavil na v javno in zasebno življenje in cilj svoboda. Bog nam pomagaj vsem, da bi rodnih problemov v Jugoslaviji? bil pr06ram in cilS d°- Narodni odbor za Slovenijo je|sezen' za veliko noč 1960 objavil po predsedniku dr. Kreku spomenico “O ciljih naše narodne politike”: “Naš skupni cilj je upostavi-tev svobodne in demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v Jugoslaviji." Nadaljna osnovna misel te spomenice je, da naj se združijo vse tiste politične sile, doma in svetu, ki priznavajo človeške pravice, kakor nam jih popišeta in kažeta ustanovna listina Občinski svet v Haagu ima v svoji sredi eno leto tudi redovnico! HAAG, Niz. — Nizozemci niso ravno poznani kot prijatelji novotarij. Ce kje, so vsaj v politiki zelo konservativni. Vendar se je lani pripetilo, da so volivci v nekem revnem okraju izvolili sestro Marijo Jožefo za članico občinskega sveta; nad tem se je »podtaknila marsikatera politična glava, pa se je ob- V najem Lepo, moderno 5-sobno stanovanje zgoraj, ohlajevano, vgrajen štedilnik in hladilnik, položene preproge, kurjava, v neposredni bližini Sv. Vida. Kličite 842-0072 (119) Stanovanje oddajo 5-sobno stanovanje s parnim ogrevom oddajo na 7208(4 St. Clair Avenue. Kličite HE 2-2041 (119) shodu v Ulanu Batorju v Mongoliji, da pogajanja med Moskvo in Peipingom niso zamrla, da potekajo počasi, toda Moskva je navajena na potrpežljivost. Med tem je bil v Peipingu romunski predsednik Ceausescu. Tam so ga izredno bučno slavili. Ceausescu je baje skušal pripraviti kitajske tovariše, naj se vsaj v tekočih zadevah pobotajo z Moskvo, Brežnjeva in tovariše je pa prosil, naj med njegovim obiskom v Peipingu ne napadajo Maove tovarišije. Tako je mnenje tujih diplomatov v Moskvi in bo menda držalo. Pretekli teden je bil namreč v Sovjetski zvezi zadnji teden volivne propagande za volitve v lokalpe parlamente 16 sovjetskih federalnih enot. Med knadidati so bili tudi Brežnjev, Kosygin in Podgorny. Vsi so odnose med Moskvo in Peipingom obšli z molkom ali pa jih samo omenili s par besedami brez vsakega cikanja in kritike. To je stara navada ruske politike, da molči, kadar se za kulisami vršijo pogajanja. Ali je na teh domnevah kaj resnice, se bo moralo kmalu pokazati, kajti Ceausescu je pretekli četrtek odpotoval iz Peipinga v Sev. Korejo, Sev. 'Vietnam in Mongolijo, od tam v Moskvo. Verjetno je kitajskim komunistom priporočal, naj vsaj Lastnik prodaja v Euclidu Kolonial hiša s 3 spalnicami, preprogo v dnevni sobi, jedilnico in moderno kuhinjo, vsa podkletena, z balkonom za sončenje, garažo za 2 voza, ograjenim vrtom je naprodaj v Euclidu. Cena ugodna, prodaja lastnik. Kličite 531-1884. ___________ -(119) V najem 6-sobno opremljeno stanovanje, spodaj, se odda najraje odraslim, blizu cerkve sv. Kazimirja, med St. Clair in Superior Ave. Kličite 881-8098. ________________ -(118) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje v bližini sv. Vida oddajo s 1. julijem starejšim, mirnim ljudem. Kličite 881-9947 _________________________(120) Naprodaj Lastnik prodaja hišo v Euclidu, 4 spalnice, 2 kopalnici, velike shrambe, polna klet, garaža za 2 kare, kolnica za orodje, sadna drevesa, na lepem prostoru na zaprti cesti. Nobenih agentov. $29,500. Kličite za sestanek 731-4211. (119) Naprodaj Čedna 5-sobna hišica, vse na enem, v Grovewood okolici. Primerno za upokojenca ali novo-poročenca. Samo $11,900. Pri Nottingham Rd. Ranch hiša, 3 spalnice, aluminijasta obloga, v dobrem stanju. $19,500. LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (119) ZADOVOLJNEJŠl ČAS — Bivši predsednik ZDA L. B. Johnson in njegova žena sta za-dovoljnejša in mirnejša v svojem domačem bivališču, kot sta bila nekdaj v Beli hiši. Oba sta še-polna življenja, se vneto pojavljata v javnosti in sprejemata razne prijatelje in ugledne znance. Ugodno naprodaj Kratka zofa (Love seat), 3 tapecirani stoli za dnevno sobo in garnitura za kuhinjo. Kličite 531-0898 —(16,18 jun) Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo žensko za 2 odrasla, lep dom obdan z vrtovi, blizu transportacije. Lahko tu živi ali ne. Kličite 795-0564, Mrs. Davis. -(7,9,11,14,16) Naprodaj Poslopje z delikatesno trgovino, pivo in vino, primerno za družino, stanovanje s 4 spalnicami. Cenjeno za hitro prodajo! 2-družinska hiša pri Grovewood Ave. Cena samo $14.900. Zapuščina. Mora biti prodano! PERME REALTY 960 E. 185 St. tel. 731-4300 (119). “Kar najdete v svoji popotni prtljagi.” “Kako, v svoji popotni prtljagi? Saj imam samo torbo.” “Pri sebi seveda. Zakaj bi si delali skrbi s prtljago? Sicer star vojak tudi ne vlači rad mnogo s seboj.” “Baš to je vzrok, da ...” “Toda vi ste skrben mož in ste poslali svojo prtljago naprej. Včeraj je prišla v hotel des Princes, ulica Richelieu. Tam je naročeno vaše stanovanje.” “Torej v moji prtljagi ...?” “Je gotovo pripravil vaš komornik na vaše povelje vse, kar bodete tukaj potrebovali: družabne obleke in uniformo. Ob svečanostnejših prilikah oblečete uniformo, to imponira. Ne pozabite svojih redov! Franco-zje govore sicer o tem še s preziranjem, a jih sami nosijo vendar še preradi.” “Dobro, dobro!” odvrne major, katerega začudenje raste od hipa do hipa. “In zdaj,” pravi Monte Cristo, “ko je vaše srce zavarovano pred premočnimi občutki, se pripravite, gospod Cavalcanti, na svidenje s svojim sinom An-dreo.” In z ljubeznivim pozdravom odide Monte Cristo skozi tapetna vrata. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ST. CORNELIUS PARISH — BY OWNER — 8 Rm, modernized brick Bung. 2 full baths, Enclsd. htd. porch, gas ht. Finished bsmt, 2 car gar. Close to everything. Upper $30’s. 774-6105 or 282-2721 (116) ALGONQUIN — BY OWNER Expandable 2 bdrm. brk. Cape Cod. Bsmt., gar., 75x220 lot. City water and sewer. $19,900. 658-5164 (117) 6455 N. HAMILTON 2-6%’s. Sep. htg. units. Air cond., l1/^ cer. tile baths, prkg. $61,000 or offer. By owner. For appt. call , 761-4982 (117) 64th & CLAREMONT—BY TRANSFERRED OWNER 5 rm. frame sided home, 2 bdrms., new gas furnace & new elec, wiring, Ige. kit., full bsmt., end. porch. $14,900. 585-9875 or 434-6773 (118) . Nr. Byron & Janssen Pvt. owner, 6 rm. frame, rec. dec. thruout. 3 bdrms., Ige. bath & kit. Enel, porch, full attic & bsmt. Lge. yard. 4 c. garage use for income. LA 5-3361 (118) OPEN HOUSE SUN. 2-4 3143 W. 53rd St. New 2 flat. 5%-5Ms. Custom built. Roughed in high bsmt. Ready to move in. $55,000. 581-2122 (118) OPEN HSE. SUN. 2-5 6828 S. Rockwell. By Owner. 2 sty. brk. 5 and 5. 1st fir. 2 bdrms., din. rm., 2nd fir. 3 bdrms. Full bsmt., 2 car gar., ht. wt. gas ht. GR 6-3795 BUSINESS OPPORTUNITY WELDING SHOP and gas station. With mod. 2 sty. 5 bdrm. home on adjoining property on State Route nr. Lake Geneva, Wise. Call owner for details at 312-395-5381. (117) RESTAURANT — FOR SALE Gd. going bus. 2 kitchens. Nr. “L” station. Gd. location. By pvt. owner. Selling due to other interests. 243-7779 aft 3 p.m., 829-5088 eves & Sunday. (117) XVIII. Andrea Cavalcanti. Grof Monte Cristo vstopi v sosedni salon, katerega je imenoval Baptistin modri salon; tu ga je pričakoval mladenič nekoliko neprisiljenega, skoro prostega vedenja, oblečen precej elegantno; pripeljal se je pred kake pol ure s kabrioletom. Baptistin ga je spoznal brez težave; to je bil pač veliki mladi mož s plavimi lasmi, rdečo brado, črnimi očmi, rdečimi lici in svitlo belo poltjo, katerega mu je opisal njegov gospod. Ko vstopi grof v salon, najde mladega moža udobno zlekne-njega po zofi; in pri tem je z zlato glavico lahke palčice raztreseno tolkel po svojih čevljih. Ko zagleda Monte Crista, hitro vstane. “Gospod grof Monte Cristo?” vpraša. “Da, gospod,” odvrne ta, “in če se motim, imam čast videti pred seboj gospoda grofa An-dreo Cavalcantija? “Da, jaz sem grof Andrea Cavalcanti,” odvrne mladenič in pozdravi precej familiarno. “V dokaz imate pač kako pismo za me?” pravi Monte Cristo. “Omenil ga nisem zaradi podpisa, ki se mi zdi tako čuden.” “Pomorščak Simbad ali ni res? “Cisto prav; ker pa ne poznam nobenega drugega pomorščaka Simbada, kakor onega iz ‘Tisoč in ene noči’...” “Torej prav! To je njegov potomec, jeden izmed mojih prijateljev, zelo bogat, več kakor originalen, skoro blazen Anglež, katerega pravo ime je lord Wilmore.” “Ah, zdaj razumem vse,” pravi Andrea. “Zdaj gre vse izvrstno. To je isti Anglež, katerega sem poznal... v... da, jako dobro! ... Gospod grof, na razpolago sem vam.” “Če je to, kar mi pravite res,” odvrne grof smehljaje, “upam, da bodete tako dobri in mi daste nekaj pojasnil glede sebe in svoje rodbine.” “Rad, gospod grof,” odvrne mladi mož z zgovornostjo, ki dela čast njegovemu spominu. “Kakor ste rekli pravkar sami, sem grof Andrea Cavalcanti, sin majorja Bartolomea Cavalcantija, ki je vpisan v florentinsko zlato knjigo. Daši zelo bogata, kajti moj oče ima rento pol milijona, je bila naša rodbina jako nesrečna, in mene samega, gospod grof, je ugrabil v starosti petih do šestih let [brezvestni odgojitelj, tako da že petnajst let nisem videl svojega roditelja, Odkar sem prišel v leta razuma, odkar sem prost in neodvisen, ga iščem, toda zastonj. Končno me je obvestilo to pismo vašega prijatelja Simbada, da je v Parisu, in mi reklo, naj se obrnem na vas, da izvem kaj več o njem.” “Resnično, gospod, vse, kar mi pripovedujete, je zelo zanimivo,” pravi Monte Cristo, opazuje s temnim zadoščenjem te proste poteze, to obličje z lepoto hudobnega angelja, “in zelo prav ste storili, da ste ubogali v vsem nasvet mojega prijatelja Simbada, kajti vaš oče je res tukaj in vas išče.” Grof, ki izza svojega vstopa v salon ni izpustil mladega moža niti za trenotek iz očilj, se je čudil tej samozavesti njegovega pogleda in gotovosti njegovega glasu, toda pri teh tako naravnih besedah: “Vaš oče je res tukaj in vas išče,” plane mladi mož za korak nazaj in zakliče: “Moj oče, moj oče je tukaj?” “Gotovo,” odvrne Monte Cri- sto, “vaš oče, major Bartolomeo Cavalcanti.” Izraz strahu v potezah mladega moža vendar izgine zelo hitro.— ' “Ah, da, res je,” pravi, “major Bartolomeo Cavalcanti. In vi pravite, gospod grof, da je moj ljubi oče tukaj?” “Da, gospod, in k temu celo pristavim, da prihajam pravkar od njega, da me je povest o izgubljenem, ljubljenem sinu, katero mi je pripovedoval, neizmerno ganila; njegove bolesti, njegove skrbi, njegovi upi, ti-čoči se tega predmeta, bi dali snov za zelo ganljivo pesem. Končno je dobil nekega dne obvestilo, da so mu roparji pripravljeni vrniti njegovega sina ali mu povedati, kje se nahaja, če plača določeno, seveda veliko vsoto denarja. Toda kaj je tako dobremu očetu največja vsota! Vsoto je poslal na pie-monteško mejo s pasom, ki je bil viziran za celo Italijo. Če se ne motim, ste bili v južni Franciji.” “Da, gospod grof,” odvrne Andrea precej v zadregi; “da, bil sem v južni Franciji.” “V Nici vas je imel pričakovati voz?” “Tako je bilo, gospod grof; iz Nice me je peljal v Genovo, iz Genove v Turin, iz Turina v Chambery, iz Chamberya v Pont de-Beauvoisin, iz Pont-de-Beauvoisina v Paris.” “Izvrstno. Upal je, da se snideta že med potom, kajti šel je isto pot in zaradi tega ste tudi vi potovali tako.” “Toda,” pravi Andrea, “če bi se bila z ljubim očetom videla, dvomim, da bi me bil spoznal; odkar sva ločena, sem se nekoliko izpremenil.” “O, govoril bi bil glas krvi,” meni Monte Cristo. “Ah, da, to je res,” pravi mladi mož, “na glas krvi nisem mislil.” “Zdaj,” pravi Monte Cristo, “je samo še jedno, kar vznemirja markija Cavalcantija, namreč, kako ste živeli, ko sta bila ločena, kako so ravnali z vami vaši preganjalci, če so vas od-gojili tako, kakor zahteva vaš stan, in končno, če moralične bolečine, katerim ste bili izpostavljeni in ki so stokrat hujše kakor fizične, niso škodovale vašim zmožnostim, s katerimi vas je tako bogato obdarila narava, in če si upate sami zavzemati mesto, katero vam pristoja na svetu, na dostojen način.” “Gospod grof,” zajeclja mladi mož poparjeno, “upam, da niso zlagana poročila . ..” “Jaz, gospod, sem slišal o vas prvič od lorda Wilmora, filantropa. Rekel je, da vas je našel v žalostnih razmerah, vendar ne vem, kakšne so bile te razmere, in ga tudi nisem vprašal, ker nisem radoveden. Vaša nesreča ga je zanimala, zato ste PROTEST Z GLAVO — Neka mlada Londončanka se je odločila protestirati proti naglo rastočim cenam z glavo. Na svoje pokrivalo je namestila vrsto napisov in oglasov. HLADNA SHRAMBA Ta priročen 12-kom. zavoj je dejansko zavržni hladilnik. Hrani dvanajst kanglic dobrega Stroh’s piva. Vi enostavno shladite zavoj in pivo v njem ostane hladno po več ur, In ko ste pivo popili, je ta zavoj zopet prikladen za prazne, zavržene kanglice. Poskusite Stroh’s brezledni hladilnik še ta teden. Ta obdrži pivo hladno. 00 ENEGA LJUBITELJA PIVA 00 DRUGEGA |pE STROH BREWERY COMPANY. DUROIT, MICHIGAN 4822« mu bili interesantni tudi vi. Rekel mi je, da vam hoče vrniti družabno mesto, do katerega imate pravico, da išče vašega očeta in da ga najde; iskal in našel ga je, kajti zdaj je tu. Končno me je obvestil včeraj o vašem prihodu in mi dal še nekaj navodil glede vašega premoženja; to je vse. Vem, da je moj prijatelj Wilmore original, ker pa je zanesljiv mož in bogat kakor kak zlat rudnik ter torej lahko zadovolji vse svoje čudne želje, ne da bi to škodovalo njegovemu premoženju, sem mu obljubil, da se bom ravnal po njegovih navodilih. Zdaj, gospod, se ne dajte žaliti od mojih vprašanj, kajti ker sem pravza- prav prevzel takorekoč vašo od-gojo, bi rad vedel, če vas nesreča, ki vas je zadela in zato, ker ni bila odvisna od vaše voljo, mojega spoštovanja do vas ni zmanjšala niti najmanj, če vas ta nesreča ni odtujila svetu, v katerem ste poklicani zavzemati po svojem imenu in svojem pre- moženju tako lepo mesto.” (Dalje prihodnjič) ------o------ Indijanci državljani WASHINGTON, iD.C. — S sklepom Kongresa je bilo podeljeno državljanstvo vsem Indijancem, živečim na ozemlju ZDA, leta 1924. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočam^: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.; v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 20. junija 1971 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: p........ LUNSKA LADJA — Na sliki je lunska vesoljska ladja Apollo 15, v kateri bosta pristala na Luni in se z nje dvignila, če pojde vse po sreči, astronavta David R. Scott in James B. Irwin. Polet Apollo 15 je določen za prihodnji mesec. 't' Za to darilo pošiljam znesek $.... Moje ime in naslov: ........................ ---------------------------------------------——