~~r . i il ■_.)., ... .f ■--,..... . <81 ^ f ' ' .........A ■ ^^^ ^ j j ^^^ K ' ^ t ' * ^^ ' ■. - 1 ■ ■ '■ ....... 1 ' f ' " j;:..... ■ ■ ' jr.' ' , , Volitve za mokro in suho. Poziv na treznost in razum —'Kongres Zjed. .držav je sprejel ostre odredbe glede pijače v Zjed. državah. Po celi državi se vrši ogromna agitacija, da bi .prišlo letos do volitev ali naj se prepove prodaja in izdelovanje opojnih pijač. Nihče ne daje toliko povoda, da se vrši agitaciji proti opojnim pijačam kot zakotne bez-nice, ki nastopajo pod imenom "kavarna" in pod enakimi izrazi. Tu ljudje ob nedeljah dobijo pijače kolikor hočejo, pa tudi po pojnoči, ko so salooni zaprti; ob vsakem času,* kadar se ti zdi". Preteklo nedeljo je bilo toliko pijancev na cestah ravno v naši naselbini, da se je človelk čudil, kje dobijo ti ljudje pijačo, Polfcg tega pa smo opazili še v mnogih slovenskih gostilnah, da se prodaja pijača popolnoma pijanim ljudem. Gostilničarji se liudu-jejo proti postavam, ki zabran-jujejo pijačo, v istem času pa so sami vzrok, da se delajo take postave. Sicer moramo povedati na tem mestu, da je ogromna večina slovenskih gostilničarjev pametna, in pijanci v teh gostilnah ne dobijo pijače, toda v nekaterih prostorih je še vedno navada, da se mora iz gosta v gostilni potegniti zadnji nikel gostilničarju v žep, a v škodo in pijanost gostu ter gostilničarju. Oni slovenski gostilničarji, ki tako delate, prosimo vtf!s, da odnehate od tega. Nikomur, ki kaže najmanjše znake pijanosti, ne dajte pijače. Prosimo vas, nikar ne zabavljate proti* postavam, ki zahtevajo odpravo pijače, ampak bodite vselej trezni in ne delajte-povoda pristašem suhe stranke, da vas izrabljajo v svoje namene. —Slovensko žensko podporno društvo "St. Clair Grove" W. O. W. priredi 6. maja v J. Birkovi dvorani zabavni večer. • —Učenci v večerni šoli za državljanske papirje so dne 23. febr. nabrali $8.05 za Narodni Dom. Blaž Logar je daroval ' 50c. Dr. Clev. Slovenci, št. 14* SDZ je te dni ponovno podpisalo 5 delnic za Nar. Dom. Oddelek pustnega "Korzo" je pri Fr. Kovačiču nabral na pustni dan $3.40- Vsem skupaj se izteka pridfčna zahvala v imenu naroda. —Anton Milavec, ki je imel čevljarsko trgovino na 631'! St. Clair ave. bo razprodal vse čevlje za mošk e,žensike in otroke, kar imk še v zalogi, ker namerava opustiti trgovino. Prodaja se ceneje kot po tovarniških cenah-. Rojake opozarjamo na oglas. ' / —-Rojak Fr, Guiliata je Govoril na West Side prvo slovensko krojačnico. Nahaja se na 3687 Fulton Rd. Natančneje v oglasu. —V nedeljo, 4. marca priredi Slovenska Narodna Čitalnica podučni in zabavni večer za , vse Slovence v Clevelandu in okolici. Perdanova Ivanka bo deklamirala nekaj mičnega, potem pa nastopi čitalniški (kvartet z nekaj krasnimi spevi, nakar sledi predavanje o pomenu čitalnice. Predava g. Ivan Zor-man. Članstvo čitalnice se trudi na vse načine, da se tim bolj povzdigne nas kulturni zavod, t. j. Slovenska Narodna Čitalnica. ker zna g. Ivan Zorman jako zanimivo predavati in s svojim znanstvom pripomore čitalnici do boljšega uspeha, se vabijo rojaki in rojakinje v obilem številu, da so navzoči. Le pokažimo, da nismo samo pri vinu prvi, ampak tudi pri znanju in zavednosti ter hrepenenju po napredku. Shod se vr-Siv Birkovi dvorani & 6006J St. Clair ave. Priče tek je ob 8. uri zvečer. Vstopnina je prosta. —Clevelandski župan Harry L. Davis, odpotuje v četrtek v Florido, ikjer se bo mudil 14 diiij. Navzoč bč, ko se bodejo vezbali igralci clevelandskega baseball kluba. Kdo bo v teh resnih časih skrbel za mestno upravo, kdo se bo boril proti draginji, kdo bo skrbel, da železnice ne vzamejo mestu $30. 000.000 vredno zemljišče, nam ni znano. —V soboto ves dan, od 8. zjutraj do 7. zvečer pišemo v našem uradu prošnje za prvi in drugi državljanski papir/ Pridite gotovo, položaj je zopet bolj resen in ni nemogoče, da nastopi Amerika z oboroženo močjo proti centralnim silam. —Pošta naznanja, da zadnjih štirinajst dnij ni mogoče odpo-slati nobenega pisma v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in druge vojne države. Kakor pisma, tako tudi denar ne more naprej. —'čebula je postala bolj cenena. in se prodaja na tržnici po i2c funt, krompir, ki je bil pfejspi teden ,$3.50 Inršelj, se prodaja po $2.95 bušelj. Jajca so se znižala za 4 cente pri ducatu, pšenica za dva centa pri LušljU. Ljudstvo splošno bojkotira vse dr^ge stvari, in radi tega je tudi cena* padla raznim-pridelkom. Vidi se iz tega, da imajo gotovi veletrgovci blaga na milijone in milijone funtov, pa so čakali, da ga prodajo še za dražjo ceno kot vladajo danes, a ljudstvo je pametno in je enostaVno bojkotiralo draginjo ter kupovalo cenejša živila: Pričakuje se, da se živiU ponovno znižajo ceni. —Kot je znano, so volilci leta 1915 dovolili $2,500.000 za veliko konvencijsko poslopje v Clevelandu. V pondeljek je prišlo pri seji mestne zbornice do velikega prepira radi-dvora-ne. Mestni uradniki so se izjavili, da ta svpta ne bo zadostovala, da se postavi dvoranla. Mestni councilmani so radite; ga iako ostro napadali vlado, da ne zna gospodariti, itd. —V mestn izbornici je v pondeljek predlagal councilman Dittrich,*da se izjavi mestna zbornica clevealndska za to, da se prepove eksport živil v Evropo. Toda predlog je bil z ogromno veČino odklonjen Councilman 'McGinty se je izjavil, da predsednik Wilson že ve, ka j dela, in da se mu ne »me metati polen pred noge. Na vsak način pa je predsednik že kaj ukrenil v tem oziru, —iMestna elektrarna je imela v pondeljek tn torek zopet svoje muhe. Na stotine odjemalcev je bilo brez svetlobe in električne sile ter je moralo vse delo počivati, in tudi v našem uradu, kjer rabimo mestno elektriko. \ • Slovensko dekle pobegnilo. Policija išče letno Justino Mole, katere stariši stanujejo na 5608 Bonna ave. Justina je pobegnila od doma starišev v nedeljo, in nihče ne ve kam. Njena mati Mary je umrla same žalosti radi svoje hčere. Stara je bila 33 let Očetu je ime John, in družina MoJe je /nana k04 vzgledna družina. 6 malih otrok je še v družini, ki imajo sedaj samo očeta. Pobegla Justina je tehtala kakih f 15 funtov, visoka je 5 čevljev, na sebi je imela temno obleko, bele nogavice, modro suknjo, žametast klobuk roza barve. Če bi jo rojaki slučajno kje videli in spoznali, naj nemudoma ob vestijo policijo 4. precinkta na Perkins ave. m 55th St. ali pa sporoče našemu* uredništvu. Predsednik zahteva oboroženo nevtraliteto. ■ " >,:/ V , . 1 m ■ V posebnem govoru pred kongresom!je predsednik Wilson naznanil, da se morajo ameriške trgovske ladije oborožiti, da se varujejo pred. submarini. Nadalje zahteva predsednik moč "da stori vse potrebno napram napadalccm anerislili pravic". Ameriški poslanik na Dunaju se pripravlja na odhod. Predsednik Wilson zahteva. Washington, 27. febr. Pred skupno zbornico ameriškega kongresa je predsednik Wilson zahteval, da se postavijo Zjed. države v vrsto oborožene nev-tralitete, in da se< mu podelijo ostale pravice, da brani A-meriko na morju. Predsednik Wilson je potom kongresnega odbora za dovolitve zahteval! $100.000.000, da naredi vse korake, • ki so potrebni, da se Nemce pripravi do tega, da spoštujejo pravice Zjed, držav. Republikanci proti predsedniku Med govorom predsednika Wilsona v kongresu je vladala slovesna tišina. Taikoj potem pa ko je predsednik zapustil zbornico, je med republikanci /^vladalo mnenje, da s«" predsedniku ne sme dati izvanred-ne pravice, ker ni takoj zahteval vojne z Nemčijo. Zopet drugi kongresmani so se upirali predsedniku' dati izvanred-ne pravic«, ker se bojijo, da čc se Amerika strogo potegne za svoje pravice, da nastane vojna. < Toda predsednik dobi pravice. Kljub temu pa gotovo, da bo predsednikov nastifp odobren od velikanske večine kongresa. Kongresmani so dobili na tisoče telegramov iz vseh delov Zjed. držav, v kateri »v brzoj|ivih se Ikongresmanom naroča, naj podpirajo predsed nika v vs^m kaT zahteva. Ameriške ladije se oborožijo. Odbor za zunanje zadeve trf-ko v poslanski \zbornici kot v senatu, je stavil predlog, da s j da preclsedmku pravica, da o-boroži ameriške trgovske ladije, ki plovejo* v evropska pristanišča. Te ladije bodejo imele nalogo, da streljajo na nemške submarine, če bodejo slednji skušali potopiti ameriške parnike. Nadalje se bo predsedniku dala moč, da preskrbi dovolj veliko število topov in streljiva za vse ameriške trgovske ladije. Lacohia potopljena. London, 27. febr. Ameriški konzul Frost iz Queenstowna naznanja, da so nemški subma-rini torpedirali ogromni potniški parnik Cunard črte "Laconia" na katerem se je nahajalo 230 potnikov, med njimi J4 Amerikancev. Dve ameriški državljanki, in deset ameriških državljanov je našlo smrt pri torpediranju parnika. Parnik Laconia je bil oborožen s topom za obrambo in je imel na krovu mnogp municije in mornarje od angleške vojne mornarice. Laconia ni bila posvarjena. London, 27. febr. Deset A merikancev je bilo ubitih, ko so topovi na nemških submari-nih streljali na rešilne čolne potniškega parnika Laconia. Osem potnikov je umrlo v rešilnih čolnih, ker so se nahajali 24 ur na vodi brez pomočil Nemški submarin je brez opomina spustil prvO torpedo v parnik Laconia, nakar so se potniki takoj podali v rešilne čolne, in dočim so se rešilni čolni nahajali zraven parnika, je submarin drugič torpediral parnik, nakar je submarin začel streljati- s topovi na parnik in rešilne čolne. Med po* topljenimi so Mrs. Hoyt, 35 let stara in njena '13 letna hči Elizabeth, obe iz Chicage. Mr. Hoyt, soprog Mfrs. Hoyt je prišel živ v Porthsmouth. 183 parnikov potopljenih. New York, 27. febr. Brzo-" T^aEwSfifc .....*. . M javke iz .Londona in Pariza naznanjajo, da je bilol včeraj potopljenih 5 nadaljnv t angleških, parnikov od gemških submari-nov. Dosedaj je bik* vsega .skupaj potopljenih ičfjiparnikov od I. februarija z <453.000 tonami. Ameriška pošta potopljena. Washington, 27. febr. V iv-radnih krogih se Smatra tor-•j.ediranje potniškima parnika "Laconia" kot ''ovtžrt act" ali zločin9iko delo od strani nemške vlade. Vsi uradniki državnega oddelka se stifnjajo v tem da so Zjed. države na pragu vojne z Nemčijo. Na torpSli-ranem parniku se je nahajalo mnogo ameriške pošte, najmanj 2000 vreč, in med njimi mnogo važnih diplomatičnih dokumentov. Ameriška vlada je morala izročiti pošto temu parniku, ker ameriški parniki niso hoteli prevzeti rizike, da bi vozili ameriško pošto v Evropo. Ameriška vlada zahteva pravico, da katerikoli paznik vozi ameriško postelja ne sme biti torpedlpiffoda kljub temu so nen^ffi submarini potopili p^pmk, ki je nosil 2000 vreč »fheriške pošte. Ali bo volna? Politični položaj Iv Ameriki je tako zapleten, Ase ne more ničesar gotovega povedati gov je prepričana, da do vojne med Nemčijo in Ameriko ne pride, toda položaj je slabši od dneva do uneva. Nemci naravnost silijo Ameriko v vojno. Dočim vlada Zjed. držav \ztraja na stalisču, da imajo ameriške ladije pravico voziti kamorkoli Ifočejo, in da se življenja ameriških državljanov ne smejo staviti v nevarnost ter da se ameriška posta ne sme uničevati, pa nemški submarini neprestano kršijo te odredbe. Kolikor je mogoče dognati .iz ameriških uradnih krogov, je položaj »tak, da bo* dej o ameriške parobrodne linije, z dovoljenjem ameriške vlade* oborožile svoje parnike, in če bodejo nemški submarini te parnike torpedirali, nastane vojna med Nemčijo in Amfe-riko. ' Avstrija je pooovno odpravljena. Washington, 27. febr. Baron Zwiedineik, zastopnik avstrijskega poslaništva v Ameriki, je vprašal pri državnem tajniku Lansingu, če bi bilo povšeč ameriški vladi, da sprej me novega avstrijskega poslanika Tarnowskega. V uradu državnega tajnika se je odgovorilo baronu Zvviediniku, da ameriška vlada ne pripozna novega avstrijskega poslanika toliko časa, dokler avstrijska vlada ne izroči zagotovila, da avstrijska vlada ne bo posnemala nemško vlado glede suh-marinske kampanje. Splošen pološaj. Washington, 27. ^febr. V soboto, 3. marca se kongres raz-ide, in predno se razide, bo dal predsedniku polnomoč, da obravnava z evropškirtii vlada* mi in da uporabi oborožene sile Zjed.; držav proti vsakomur, kdor bi kršil ameriške pravice. Ne pričakuje se, da bi bilo sklicano izvanredno zasedanje kongresa. Luaitania ni bila potopljena. Washington, 27. febr. Senator Harding iz Ohio se je danes izjavil V kongresu, da Lu-sitania ne bi bila nikdar potopljena, če bi bil Roosevelt predsednik. Ko so senatorja vpra . - t •; v/' " šali, naj pove vzroke, zakaj ne bi bila Lusitanija potopljena, je molčal AMERIKANCI GREDO IZ AVSTRIJE. Washington, 27. febr. Ameriški poslanik na Dunaju brzo-javlja, da je odredil vse potrebno, da odidejo ameriški konzuli iz Avstrije in peščica ameriških državljanov, ki še prebiva v Avstriji. Ameriška vlada je zavrnila grofa Tarnowskega, novega avstrijskega poslanika. Avstrija bi se sicer rada izognila krizi, toda Nemčija jo sili, da ji brezpogojno sledi. Razmere m cd Ameriko in Avstrijo bodejo gotovo prekinjene. Hollweg napade Ameriko. Berolin, 28. febr. Včeraj je imel nemški državni kancler Bethmann Hollweg svoj govor v nemškem državnem zboru, kjer je strahovito napadal ameriško vlado in posebno predsednika Wilsona- Nemški kancler je očital Ameriki, da ni bila nikdar nevtralna, ampak vselej zaveznikom prijazna. Toda kljub ameriški sovražnosti je Nemčija pripravljena na zmago in bo p© vojni zahtevala popolno povračilo za vse krivice( II), storjene Nemčiji od driugili na- Gerard napoti v Ameriko. Corunna, Španija, 27. febr. Ameriški poslanik iz Berouna, James Gerard, je danes odpljul iz tega pristanišča na španski' ladiji Infanta Isabella. Predno je Gerard odpotoval iz Beroli-na, ga je neki visok nemški uradnik posvaril* naj se nikar ne poda na morje proti Ameriki, ker se mu zna na morju nesreča pripetiti. Ameriška vlada 'je začudena raditega. Gerard prinaša predsedniku Wil-sonu skrajno važne^ novice, o položaju v Evropi. Laconia ni bila posvarjena- Ameriški konzul Frost iz Queestowna poroča, da ogromni parnik Laconia, katerega je zadel nemški torpedo, ni bil prej posvarjen, ampak torpedi-ran brez svarila, 13 oseb je utonilo, med njimi dve ženski in en otrok. To je čin, ki bo povzročil hadaljno krizo med A-meriko in Nemčijo. •Amerikanoi so še ujeti. ^Berolin, 27. febr. Nemška vlada naznanja, da amerjšflti mornarji, katere je imela nemška vlada zaprte v Nemčiji, še sedaj niso spuščeni, dasi >e nemška vlada to že dvakrat uradno naznanila. Ameriški državljani so še vedno ujetniki v Nemčiji. Mnenje ameriškega časopisja glede splošnega položaja. "The Baltimore Sun" piše: Brez vprašanja je, da je predsednik poostril položaj s svojim govorom v kongresu. Pre-lomitev razmer z Nemčijo nas je pripeljalo skoro do vojne "Oborožena nevtraliteta pa t\ai še bolj približuje vojni. 2arek upanja imamo vv tem, ker je nekaj ameriških parnikov prišlo neovirano v francosika pristanišča. Toda to je samo «a-rek. V resnici se nahajamo pred vojno." „ ' "Louisville Herald" piše: "Predsednik ^rosi od kongresa dovolj velike moči, da varuje ameriške interese. Predsednik je dovolj pretrpel zadnje čase, in le četudi se je, da ima toliko potrpežljivosti. Kljub temu, da Nemci vsak dan bolj zahtevajo vojno, ne direktno, ampak indirektno, pa zna naš predsednik vse eno obvarovati Ameriko pred nesrečami vojne. Toda koliko časa, se ne more povedati. Predsednik ne more dolgo časa odlašati. Ce bi odlašal, bi bilo to lopovstvo! Amerika stoji zje-dinjena s predsednikom/' "Pittsburg Gazette-Times", piše: ''Predsednik Wilson pravi : Nespametno bi bilo, če bi bili mi'nepripravljeni. Toda ne vrjamemo, da bi smel imeti predsednik toliko moči v mednarodnem položaju. On bi moral sklicati izvanredno sejo 65 kongresa, da bi s tem kongresom nadalje razpravljal mednarodni položaj." "Seattle Post Inteligencer" Ker se z diplomacijo ne more ničesar več opraviti v korist Zjed. držav, se je predsednik odločil, da z oboroženo silo posreduje napram Nemcem, ki kratijo naše pravice. Predsednik ima popolno pravico, da nastopi strožje napram nemškemu načinu bojevanja s submarini." "Chicago Herald",: Predsednik Wilson neče vojne, kongres neče vojne, pa tudi ameriški narod ne želi vojne, toda v življenju vsakega naroda nastopijp tren dtki, ko mo ra želja po miru propasti in nastopi zahteva potrebe. In tako se bo zgodilo v letu 1917 Kongres naj dovoli predsedniku meč, katero predsednik zah teva. Leta 1861 je predsednik Lincoln zahteval isto moč, in narod mu jo je podelil. Predsednik ne zahteva vojne, ampak on hoče biti pripravljen za vojno, če ga kdo napade." "San Francisco Ohronicie" piše: Če mišji ameriška vlada, da ima pravico pošiljati svoje ladije na morja, tedaj mora a-meriška vlada tudi preskrbeti za varnost ameriških ladij na morju. Ce Nemci ne pustijo ameriškim ladijam na morje, tedaj morajo ameriške države prisiliti Nemce, da pustijo a -meriško trgovino v miru, in če1 se nemška vlada temu * ne poda, naj ameciška vlada naznani vojno. "New York World": Brez vprašanja mora kongres podeliti predsedniku moč, da predsednik lahko uporabi vojaške sile Zjed. držav v obrambo a-meriških pravic. Naš predsed nik je premalo radikalen, on bi moral še veliko več zahtevati od kongresa za obrambo ameriških pravic. >Mi smo na robu vojne, in v- takem položaju je treba, da smo pripravljeni, ker mi ne bodemo napadli, ampak sovražnik, ki uničuje ameriško svobodo in neovišnosti." "N. Y. Herald": Predsednik Wilson je brez dramatičnega prizora razjasnil položaj. Tako kakor predsednik pravi se mota zgoditi. Mi mislimo, da je ameriška beseda še kaj veljavna na svetu. 1 Nemci se umikajo na Sommo fronti.' % M 1 London, 27. febr. Angleške J čete so zopet osvojile Kut-El- | Amara, strategično mesto ob$f reki Tigris. To mesto so Al*® gleži zgubili 26. aprila, I9j6jj ko se je afrgleška armada pod poveljstvom generala Town- i shenda podala Turkom. Turki so tedaj ujeli 9000 Angleževjl Turške čete bežijo zapadno proti Bagdalieh, 24 milj seve- « ro-zapadno od Kut-El-Amara, 1 in angleški kavaleristi jih preganjajo in uničujejo na potu. Ves sistem turških utrdb ob 1 reki Tigris je uničen. Turki priznajo poraz. 1 Carigrad, 27. febr. Vrhovno poveljstvo turške armade priznava v uradnem poročilu, da I so Angleži osvojili najmočnej- > šo trdnjavo ob reki Tigris, in da so se Turki umaknili proti severu in zapadu. Proti Bagdadu. Kut-El-Amara je oddaljeno | 105 milj od Bagdada, kjer se nahaja važna železniška zveza proti severu. Ako pride an- . gleška armada proti Bagdadu, ; tedaj se kmalu lahko združi z | i iYsko armado, ki se nahaja se; | verno od Mosula, le nekaj milj J od slednjega mesta. v-! 2000 Turkov ujetih. lAngleško uradno p»oročilo ^ naznanja, da so angleške čete J ujele 1870 turških vojakov in | 90 turških častnikov, med nji- ? mi enega nemškega polkovfrifl ka, nadalje štiri topove, dvefj strojni puški in veliko zalogaj pušk* ter streljiva. Angleže je veljalo obleganje, poraz in zo-J petna osvojitev Kut-El-Amara nad 30xx» vojakov. • . -awB Nemci se umikajo iz Francije. I London, 27. febr. Nemci s#| polagoma umikajo iz Francije. i • Tekom zadnjih petih dnij so se Nemci umaknili za'sttfi mffjM in pol na Somme fronti. Vč«|| raj so Nemci pri Gommecourt I obstreljevali neprenehoma aiifjl gleške pozicije, 4ar priča, da se je med tem obstreljevanja J umikala glavna moč na noifij pozicije. Gommecourt je etia j glavnih nemških postojank, ki | Obrani mesto Bapaume. • . llM • Bapaume v razvalinah. Poročila nemških ujetnikov*! se strinjajo v tem, da so Nem-i ci razstrelili podzemeljske u|| trdbe v Bapaume in vse druge J utrdbe, katere so gradili dve J leti, in katere so smatrali za | nepremagljive. Nadalje sol Nemci zadelali vsa pota proti Bapaume z ogromnimi drevc* si, razvalinami in drugimi za? | drzki. Nemci se pripravljajo na ofenzivo. Angleška ofeziva je v poJ*J nem teku na Somme fronti, do-1 čim angleške čete na drugih frontah kakor tudi francoske | čete počivajo. Nemci se umi- < kajo, to je gotovo, in kolikor je mogoče dognati iz poročil angleškega generalnega štaba, ; bodejo Nemci zasedli črto Ar-1 ras - Cambrai, kjer so zadnjih sest mesecev delali na ogromni nih utrdbah. Zakaj se Nemci umikajo. Umikanje nemške armade na francoski fronti je čudenj znak nemške taktike. Pred tre- J mirni tedni so Nemci spraziuJif; Grandecourt, katerega so te- J kom lanske poletne ofenzive branili napram Angležem do skrajnosti, in se Also' nikjer.u* | maknili, razven prisiljeni z ba* I jonetom. Sedaj pa Nemci pro- ^ stovoljno prepuščajo postojanko za postojanko Angležem. | Nemško umikanje je vzbudilo velik pogum pri angleški ar mar | di, ker Nemci so imeti iste pa- J stojanke od leta 1914. in S0| Angleži od julija 1916^ napH dovali za 15 milj. ; jra E-Vropo - £4.001 Vosam&xna Jte-oilkja - Jc n y— ^ aplil |a dtMr naj M ^(HIJII pa ''GUnkwUU IMIIIM" ■11» ST. OUR A V«- N. S.. CllVIUNI). OHIO TBLBPHOini COT. PUNOTOM 1»' EDWARD KAUSH, Publisher LOUtS J. PIRC, Editor. P ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. r 25.000 Slorerians in the Gty of Cleveland and elsewhere, rates on request. American in spirit Foreign in language only 4 as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, he Ad - resnici spoštuje sin to, kar ga a je naučil oče, hčerka to kar je Slišala od matere. a Toda človek gre po svetu, e vidi marsikaj, sliši marsikaj, i. Vsak narod ima druge šege in (1 običaje. In običaji in šege ene-ga naroda se spreminjajo. Ka-kor hitro jiride gotovo število [ pripadnikov enega naroda v . tuje kraje, sprevidi, da se nej 1 more ravnati po svojih običa-e jih pač pa se mora prilagoditi 1 novim običajem, navadam in j potrebam kot vladajo v tisti 1 deželi, kjer naseljenci živijo. Najhitrejša sprememba v t življenju raznih narodov se , vrši v Ameriki; Ne imenujemo zastonj Ameriko "The Melting Pot of the Nations" ali topil-j nico .vseh narodov. Le poglejte okornega in neokretnega inaseljenca, ki pride iz stare . domovine, iz kake pozabljene \ asi ? Niti obrniti se ne zna . okoli sebe, vse mu je tuje. To- Ida polagoma se vse to spremeni. Človek vidi in sliši kaj se godi okoli njega. Marsikdaj dobi celo pomilovalen nasmeh za svoje navade in običaje, katere je prinesel s seboj iz starega kraja. Spomni se naukov, ki mu jih je dajala mati in oče pred odhodom iz rojstne domovine. Rekli so mu: Sin, hCl, dr* se očetovih ih materinih naukov, spoštuj naše šege in običaje, ne pozabi tega niti v t.iiini. Toda svet napreduje. Če bi imeli danes ravno iste šege in običaje kot smo jih imeli pred stoletji, ne bi smeli trditi, da napredujemo. In kako bi mogli tudi napredovati, če bi še danes trdili, da je telefon nepotreben, da je brzojav neumnost, da je brezžična elektrika sleparija, itd. Tako je tudi v narodnem življenju. Prišli smo sem v Ameriko, ne samo /ato, da zaslužimo nekaj dolarjev, ampak da, tudi uredimo svoje življenje po boljših načelih kakor smo živelt v stali dortiovinji. In zato ni samo naloga vs9Čkega posameznika, da skrbi in se peha za obstanek, ampak vsak ki čuti v sebi vest in zmožnost mora priznati, da je treba skrbeti tudi za bolijo izobrazbo, za večji kulturni napredek naroda. In pri tem mora vsak pripadnik naroda pomagati in se truditi. Delo posameznikov nima nikjer mnogo uspeha, če narod ne pomaga zraven. Naše prve kulturne pridobitve; v novi domovini so bila pr-dporna društva. Teh se je narod oklenil, ker je videl, da j mu donaŠajo korist in pomoč za mal denar, katerega žrtvuje. Toda pri samih podpornih društvih narod ne more lObstar ti. To je le za vsakdanje nujne potrebe, kadar pride nesreča in smrt. Zato pa je naprednejši del naroda iskal kmalu tudi kaj več, kaj duševne izobrazbe, več kulture. Tako so se začela ustanavljati slovenska pevska društva, dramatična društva. ■ telovadana društva, politični klubi in čitalhice. To pa ima že več pomena. Podporno društvo je potrebno, in vsak narod, ki stoji celo, na najnižji stopinji kulture se pobriga za to,^da dobi pomoč v nesreči, ker lastna korist vsakega" posameznika kaže, da je tako društvo potrebno. Kadar se pa naroči zaveda, da ne potrebuje samo telesne pomoči ampak tudi duševne pomoči, tedaj pravimo, da je tak na-' rod kulturen. Slovenci v Clevelandu smo lahko ponosni, da srno storili mnego za svoje kultufne potrebe. Ne sicer toliko kot bi bilo pričakovati od tako ogrotn-,ne množine zavednih Slovencev, ampak precej je, kar nam daje upanje še za večji napredek v bodočnosti, MH vsr vršimo veliko delo vzgoje in na-|predka, če podpiramo podjet-; :je Narodnega Doma. Da so lclev>elandski Slovenci zbrali v desetih mesecih deset tisoč dolarjev za Narodni Dom, nam dokazuje, da hrepenimo po napredku. Toda če bodemo tekom nadaljnega leta zbrali še I $15.000, nam kaže, da se nismo ustrašili iprvega dela. da smo { - nehati prej, dokler ni nabrana. - svota tako velika, da garantira r prostorno narodno poslopje, ki i bo last vsega naroda, tako V. fi-1 nančnem pomenu besede kot v kulturnem! , V življenju le šteje tisti človek, ki ta'koj v začetku z mar-^ t Ijivostjo začne delati in 1s . skrajno požrtvovalnostjo jioče . vse naenkrat doseči. Ne, živ-, ljenje je neprestan boj, in kar , ste danes smatrali za mogoče, , je jutri nemogoče, ali narobe, toda le oni, ki je vztrajen, ki; vedno enakomerno, vedno zna-čajno in enih mislij zasleduje | svoj cilj, tak človek ima uspeh, j In taki moramo biti tudi mi. Le prevečkrat radi mi Slovenci omagamo, se ustrašimo. To nam je že mnogo škodovalo. Naj vam pride na pot tisoče in tisoče neiprilik, pojdite preko njih, ker vaša volja mora biti bolj močna kot vse zapreke. Saj veste, da vsak vztrajen delavec dobi svojo nagrado. Toda ne brez truda in dolgih let dela in potenja. Spomladi se seje, poleti obdeluje, v jeseni zanje. Spomlad pri Narodnem Domu v Clevelandu smo že preživeli, seme je dobro in na rodovitna tla posejano. Sedaj je čas poletja, čas obdelovanja in skrajnih naporov. In kmaki pride jesen, ko bodemo 'želi. In več delavcev bo v ipoletju, več pridnih rok bo posegalo v žepe in darovalo, prej pride jesen, čas žetve, ko se bodemo lahko oddahnili in : pokazali na sad svojega truda: Tu, glej jo, stavbo naroda, last naroda, za katero smo se boil- J li in potili, tu stoji in naša je! Naj nam služi kot kulturen * , 1 tempelj napredka in svobode, ljubezni in bratstva. Čedna soba s kopališčem se odda za 1 ali 2 fanta brez hrane, in25 Norwood Rd. (25) Lepa soba se odda . v najem enemu poštenemu fantu, brez hrane, '1171 E. 58th St. zgo-rej. (26) - ii- ■■'■■ 1 I m .1 >St (26) " , ' , Štiri sobe s c da^po ^ ii&jipBi jpE^l-stanovanje. Oglasite se takoj. 563 E: 99th St. zgorej (37) --' 1- kot iz zapada naročajo pri nas tiskovine. Viak slovenski rojak bi moral ime- I tinaikrasni slovenski katalog zase- I mena, katerega pošljemo vsakomur I ZASTONJ, če zahteva. I l^^jijj^^ Pišite po naš sloven- I DELO DOBIJO ZDRAVI MOŽJE $14.40 prvi teden, $18.24 drugi teden, $22.50 kadar ste izučeni. 48 ur m tedaa. Stalno dalo, n« oziraj« •• na vojna naročila. Nobanili dolarskih o »mirov. Druitvena zavarovalnina ga +aa brezplačna, aamraC dobKo pokojnino, »mrtnin«> in odikodnino v bolezni ali poikndbi v ali nuj tovarno. Oienjoni Hobijo dva tretini p)a£e, «am»ki polovico. Zdravniika preiskava v tovarni. Marate tehtati ISO funtov ali več, in na čez 40 lat stari. Oglasite so takoj THE B. F. GOODRICH CO. Corner Jackson & Main Streets, Akron, Ohio ' PRIPOROČILO. i -' . • ššIH Spodaj podpisani se priporočam slavnim slovenskiip društvom ob priliki banketov ali društvenih veselic za izvrstno godbo. Imam dobre inštrumente, kiNbodejo gotovo ugajali občinstvu. Priporočam se tudi posameznikom pri krstijah ali ženitbah za obila naročila. Garantiram, da bodete zadovoljni z mojo godbo. Se priporočani FRANK ŽIBERNA, 1045 E. 61st St, NAŠA TEDENSKA RAZPRODAJA " " 1 1 1 _ —mmmmmmm— V PETEK Moški teški jopiči, vredni $4.00, OCk v petek samo a Moški jopiči, vredni $2.50 - f%Q v petek samo ^ I iVv i ■ 9 Embrojdery, jard vreden 89c, OQf% »ril v petek samo . . . fcJC J«*" Embroidery, jard vreden 18c • J v petek samo / . . . vU JA*1U Fino pletenje vredno 10 in 15c jard, Oft \nrA v petek samo .... & v J*"" 11 I I '| ——»mm II 1 m I ■ Ml lun lil lil ■■»»^■»■^Ipjifaifei : Lepo pletenje za vajšne 25 in 50c vredno Q^ v petek samo i . . . . vv Ženske hišne kape, vredne 10c ' ^^ v petek samo_. . ._. vv T—- . ' "'" "' " 1 ——i ■ Mnogo drugih predmetov na razprodaji v petek♦ I ' , \ ,. fv Posebna razprodaja: Ta razprodaja bo trajala, doXJer ne prodamo cele zaloge zensKjh, deKJičjih in otročjih ftiKenj, zensKjh oble K z jopičem i suits) zensKjh svilenih in serge oble K » Cenejše kot v mestu. Pridite in prepričajte se KAUSEK BROS. VELETRGOVINA 6202-04-06 ST. CLAIR AVE. _________i_________* I »Se veda,kakor vedno.se ne pri f nhe nobenih dokazov na dan za tako obdolžitev, in se tudi nikdar dokazalo ne bo iz enostavnega vzroka, ker ni nobenega dokaza za to. Dokazalo i se je sarrio pri avstrijskem ča-P sopisju, da je bilo plaČevano od avstrijskih konzulov, da so tu-|fkaj hujskali narod zoper Ame-I riiko, in zato je rrroralo več av-; strijskih poslanikov in konzu-I lov iz te dežele pobrati se. V splošnem smatramo ame-i:. riško časopise za pošteno. In I cb priliki kosmate obdolžitve ft ameriškega časopisja se spom-i;nimo na dejstvo, ki preveva | vse ameriško časopisje, 'pravo ameriško namreč, in to je, da stoji to časopisje s predsedni-/ kom Wilsonom in z ameriško vlado, brez obzira na strankar-stvo, kajti nahajamo se v krizi, kakoršnje še nismo imeli od §§ časov civilne vojne. Nekaj mora biti v tem, ko | vse časopisje drži s predsedni S?'. kom, posebno še, ker najdemo pined tem časopisjem tudi take, > ki »o še nekaj mesecev nazaj ostro napadali prdsednika Wil f sona in storili vse. da bi ga pri volitvah porazili. Me.'- • Uredniki ČafcApisov»so ravno bi tako inteligentni in patrijotič-ni kot je drugo ljudstvo. Nič več, nič manj. Tu vlada enakost. Toda priznati pa moramo, da so uredniki veliko bolj . podtieeni o splošnem položaju kot pa drugi ljudje. Delo ured niiksv je: zbirati, razdeljevati in razlagati svetovne novice, inx ! radi tega posla so uredniki veliko bolj informirani o položaju kot drugi ljudje. Uredniki so špecijalisti tekoče zgodovine ,ravno tako kot odvetniki in X zdravniki vsvojih strokah. Odvetnik pozna postave, jih *raz-laga pred sodnijo, zdravnik pozna bolezni in jih skuša zdrahi viti. Urednik pa pozna noviec in jih razlaga ljudem. Da pa nastane mnogokrat veliko nasprotje med uredniki radi načina, kako naj se novica razlaga, je enostavno, kajti to leži v človeški naravi, da ima vsakdo ( svoje mnenje in voljo. Kakor -se odvetniki pred sodnijo ne strinjajo glede postave, kakor je eden ali drugi zdravnik različnega mnenja glede bolezni, r tako je tudi pri uredništvu. U-redniki niso prosti predsodkov, I Sloveti. Dobrodelna Zveza. I »Umralan Mutual Srurftt A«'«. UST. 13. NOV. /Sijj^ INK. 13. MARCA 1910. i rtr um-i»u. I V DR2AVI OHIO IBSW V DRŽAVI OHIO 'i * S»4 St Clair ave.^ Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNI K, 1052 E. fend St. Blagajnik: JERNEJ KN1AUS, io$2 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUIiS J. PI'RC, 6119 St. Clair ave. TGNAjC SMUK, 105i Addison Road. ANT. M. KOI^AR, 3222r Lakeside ave. J POROTNI ODBOR: . JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOfcAR, 1081 Addison FRlANK ZO1RI1GH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: FRANK M. JAKSIČ, 12Q3 Norwood Rd. i FRANK CEiRNE, 6030 ^t. Clair aVe. ANTON'GRDINA, 6127 St. Clair ave. • VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. . GLASILO ZVEZE: ^CLEVELAIJDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj »e pošilja na vrh. tajnika. \ Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se tpošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. * Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. Dopisi. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Sprejmite sledeče vrstice v vaš cenjeni list: Mr. Vide Plavac, 1113 E. 66th St. je bil zavarovan pri neki veliki zavarovalni družbi v Zjed. drža-\ah. Plačeval je svoje prispevke jako redno. Lanskega avgusta pa je bil bolan. Ker ni znal angleškega 'jezika, ni vedel kakšna pravila ima dotična organizacija, in raditega tudi kompaniji ni sporočil tekom desetih dnij, da je bolan, kakor so zahtevala pravila. Ko jim je konečno sporočil o svoji bolezni, je bilo že prepozno. Šel je zopet na delo. Toda čez dva tedna potem je zopet zbolel. Sedaj je kompaniji ob pravem •času naznanil svojo \bolezen, toda kompanija mu ni hotela plačati podpore, ker je trdila, da še od prve bolezni ni ozdravel. Prišel je ta rojak v mestni naeslniški urad, Mr. Prucha, naselniški komisar, ki ima vedno dobro srce za delavce, kadar se nahajajo v zadregah, se a jo potegnil zanj. Mr. Plavac jc takoj dobil bolniško podporo Od zavarovalne kompanije, ka-hitro se je Mr. Brtobha janj. flkdar dobil denarja za bole a__ nhimi oT zen, da se ni obrnil na mestni urad v City Hall. »Kadar ste v potrebi, ikadar v.as izkoriščajo, kadar ne razumete česa, obrnite se vselej zaupno na mestni naselniški urad, tam vam bodejo 'pomagali, če je le mogoče pomagati. S spoštovanjem Mestni Naselniški Urad, Room 103, City Hall. Otok Krf, 11. jan. 1917. Cenjeno uredništvo. Priobčite to pismo v vašem cenjenem listu, da proslavim spomin junaka, ki je daleč od svoje zemlje storil juna&ko smrt v borbi za svobodo svojega naroda. Njegovega slavnega imena ne smem priobčiti v javnosti. On je v boju s tevtonskim sovražnikom zgubil svoje življenje a. janua-rija na solunski fronti. Grob mu naj krasi kita pesniškega cvetja s slovenskega Parnasa. Prijatelj njegov, Hrvat, tovariš mu v dobrih in slabih dneh, mi je sporbčil o njegbvi tragični smrti in piše: To pot je Kroglja iskala svoje žrtve med najboljšimi. Prosim vas. naznanite ta slučaj vsem njegovim prijateljem. Naj mu donijo v večni spomin jugoslovanske svobode sledeče vrstice: MALll Trepeče listje z nase stare [Upe ejj kruto veje vihre s i torb eS*. bibhe peneč se vode -JuM.-i-i-I- ' , . v in plam strasti podžiga smrtni „ Srce dvoječ malikom stavljb, 1 trpljenje z vero druži v duši l [kes... 1 a v tem se z lipe plod za plo- [dont siplje, 1 nam le za 'križ je brez mladik j [še les... ] Kak<> brnele kdaj so tvoje [strune o boljših dneh Slovenje verni [spev... Šepet idil doma je v svitu [lune... Ostalp vše...a ti med ljudski [gnjev... rod tvoj da z dvomi drugih sč [ne skruns * navel'te v snint je, o prostosti [snev... Lahka ti zemlja srbika! Fran' Radešček. -—--=—to-j-r-r-^- , NAZNANILO. Tem potem se pozi vije vse telovadce Jugoslovanskega Sokola. da se polnoštevilno udeležijo rednih telovadnih ur v četfte^ in (petek radi nastopa ob priliki petletnice dr. "Hrvatski Sokcl" dne 4. marca. O menjeni dan se tudi polnoštevilno udeležimo pohoda in sicer v kroju. Drugi javni nastop se vrši 11. marca v Stakičevi dvorani v Collinwoodu, kjer se vrši telovadna akademija. Z bratskim zdravo Anton Milavec, tajnik vadilskega odbora. NAZNANILO. .Poživlja se vse brate Jugoslovanskega in~ Slovenskega •Sokola, kateri imajo ktpj, da pridejo v. krojih v 'nedeljo 4. marca točno ob 1. uri v Čital nico ali na Sokolski vrt, da se skupilo udeležimo obhoda slav-nosti petletnice Obstanka bratskega' društva "Hrvatski Sokol". Pridite gotovo in točno. Z bratskim zdravo, Vekoslav Adamič, tajnik vaditeljskega odbora. POZOR! Glasom zaključka osrednjega odbora Jugoslovanske So-kolske Zveze se pozivljejo vsa sokolska društva,' srbska, hrvatska in slovenska, da javijo svojp društveno upravo in naslov nemudoma starešinstvu Zveze. Cleveland, O. 19. febr. 1917 Milan Marjanovič, starosta Zveze. 1402 E. 40th St. POZOR, ROJAKI! Ali že veste, da je tudi na West Side slovenski krojač? FRANZ TAILORING CO 3687 Fulton Road, blizu Brookside parka. Edina slovenska krojačnica na West Side. Izdelujemo obleke najfinejše vrste. Garantiramo j rQjake ti ur ga svetujemo, da . vzamejo : Rary < Naše slavno znano "66" iganje, 7 let staro, - 5 6 steklenic................................................I 6.00 « g 12 steklenic..........................-............»H-M fl ^ Concord vino, rudeCe, barel..........................faz.00 ^ < Si, Concord Vino, rudefie, pol barel.................... $16.00 ^ 20 Po 5 in 10 galon za galono........................ $ » O Pesamezna galona.............................................$ l-ou h Belo tlno, barel................................................................5 Belo vino,'pol barel..............................................................V «« 5= Za 6 ln 10 galonov. sa galono..................... $ 1.J0 £ So Posamezna galona.................................$ i a6 ž ^ Pri naročila poiliK* T*iUj 4wm*r —»r«Ur «11 Za posodo so posebne cene In sicer sa 3, 4, ln i% ga- , 1 Ione posode 50c vsaka, 5 & 6, ln 10 gal. posode po $1.00 ln xa 25 gal. $1-60. Barelnl so zastonj. | THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, •102-6104 »T. CLAIR AVE.. CLEVELAND. OHIO ' i ' ■ ' • < ^ | j j v , v , j «.>'« ' ■' '■'■ )' !■■ i.» ' i ' •••'< . * ■" ' POŠILJATELJEM DENARJA! • ' ' i ' ... ..,',',.; r ... , , ■■<:!. ,tbur :-*----—i ' , ' , I i 'J Lt ' • . ' 1 i • .•»("> .S I, I * '. . ' še vedno ^e lahko denar pošlje v staro dofaovjpo po brezžičnem brzojavja in potom poste, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne moigoče izplača z zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, arftpak nastati 'zaniorejo le zamude. Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati: le olerogle zneske po sto, na priiner ioq, 200^ 300, 400, 600 in tjako dalje do deset tisoč kron.'Za brzojavne strošike je najboljše^ da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preyeč ali premalo, bomo poslali riažaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z 6zirom na sedanje oazmere, ko se veljavaidenarja večkrat k izpremeni, borrio od sedaj naprej do preklica, ako se bode cena kronani zvišala, medtem ko je denar na potu do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovore. Denar po ž>višani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena kronam zviša. Kdor zeli, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene kronam glejte v listu I '. >« . ' ; A ' '' "GLAS NARODA" * TVRDKA FRANK SAKSER, »■ '"' . ' 1 ■ L i" "H " . V-^ii/i.*?'"- 8a. Cortlandt Street, New .York, N. Y. 11 POLIKARP. tj I IVAN^CANKAR. MH)53; - i "Udari Polikarpa! Udari!'! Jaz pa nič prosil, se bolelo me ni posebno. Le mislil sem: "Čemu me bijejo? Kaj sem jim storil?" Takrat sem bil namreč se majhen in neumen. Vsta-» nem naposled, pobegnem preko travnika, preko polja, daleč stran, tako da nisem več videl vasi. Tam sedem in šele, ko sedim, se začnem ves tresti, tako čudno, kakor da bi me kdo stfesal z obema rokama. JoJkal pa nisem in sem le zmerom mislil: "Čemu so planili name, kaj sem jim storil?" Tako sedim in mislim in nena-' doma, kakor po božji milosti, me obsenči spoznanje: "Zato so planili, ker ti je ime Polikarp!" -In takrat sem zajokal; spoznal sem takrat, da sem izobčen za zmerom. Tako, glejte gospod župnik, sem se vzdra-mil. .. Zakaj ste me tako hudo kaznovali za svoj greh? Lepo ste napravili, res: sebi greha sladkost, meni pokoro* zanj! Ampak zakaj takw strašno pokoro? Kaj mi niste mogli vžgati pečata na čelo? Dal bi se mor-j da zabrisati, zakriti s klobii-ikom, z nemarno frizuro! Ime] se ne da zabrisati, ne zakriti. , Veste, kaj mi je prišlo nekoč na misel? Da bi ga izgubil, vrgel mimogrede v vodo, ali da bi ga prilepil morda celo komu drugemu. Zato sem ga napisal na papir.. .Ali to se drži človeka kakor senca. Vse sem poskusil, da bi se ga iznebil — brez uspeha. Sel sem nekoč, ne vem kam, in sem došel berača, z eno boso nogo, drugo v cunje zavito. Lačen je bil, pa mu dani poslednjo desetico in ga naprosim, da bi menjal ime z ft. menoj. Ime mu jf bilo Jakob kako blagoglasno, sladko sladko ime! Pa tn$ pogleda postrani, povjpraša po imenu; ! ozrem se v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim nati-lioma. Takoj mi vrže desetico pred nckge in se okrene od mene x velikim zaničevanjtni.... Se pes, mislim, da bi me oblajal, če bi mu ponudil kaj takega; in nekateri »psi imajo tako lepa imena!... Mislite morda, da bi se dalo kaj napraviti z značajem, .da bi čednosten človek tudi z najbolj neusmiljenim imenom za , sik> izhajal? O zmota! Vedeli ste v svojem srcu, kaj ste sto rili l Kako sem si iskreni želel, da bi bil šepav, grbast, kakorkoli spačen! Sladko bi mi bilo življenje I Pope je bil grbec, Byron je šepal.. .Pa recimo, da bi bilo Byronu ime Polikarp L. Končano je zdaj, dopolnjena je poslednja štacija, yes kelih je izpraznjen!. . .Zdi se mi, gospod župnik, da sem bil rojen za liričnega pesnika. Vem, da [■ je to opravilo najnižji klin na lestvici človeške družbe, ampak na lestvici je človek še > merom. Zdaj pa pomislite, da bi breokal Polikarp na srebrno liro, da bi Polikarp vzdihoval ob mesečini, da bi sanjale o Pkolikarpu sladkooke device!... Ampak to je posebna stvar, o devicah namreč. Čudovito nežni so bili moji čuti in iz te nežnosti se je porodila bojazen. Bal se nisem samo ljudi; sram me je bilo celo in strah, če sem šel' mimo živega polja, preko vriskajoče-jga travnika; in klonil sem glavo ter te nisem upal ozreti, kadar me je vodila pot skozi gozd Tako so pač hodili izobčenci, prodani narodu v zasmeh in zaničevanje...Pa sem ostavil vas. polje in travnike in sam ne vem, kako s^m prišel v mesto. Ob istem času je bilo, da , sem se zaljubil. Dekle ni bilo vlepo, Bog varuj! Kozava je bila, nosek je imela nekoliko pri-vilian in tako drobna in nežna je bila, da bi jo spravil b^ez težave pod suknjo. Premagale so me njene oči, zato ker se mi je zdelo, da gleda iz njih ninogo blagosti in usmiljenja. Čudni so bili tisti dnevi, polni strahu in upanja, in vendar so I ili najlepši dnevi mojega življenja. Ah. kako hitro so mini- li!.. .Rada me je imela in sladko se je nasmejala, kadar sem jo nagovoril. "Pa zakaj," me je vprašala, "zakaj mi ne poveš svojega imena? Saj ne vem, kaiko bi te klicala!" — "No, /godi se,*' pomislim, " kakor je božja volja!" — Srce pa se mi je stiskalo zmerom bolj in v grlu me je dušilo, tako da nisem mogel iz,pregovoriti. "Ali l»i se zlagal?" mi je šinilo mahoma v glavo. "Pa čemu bi lagal, naposled pride itak na dan in sramota bi bila dvojna!"... Tako se mse namenil, da ji.povem resnico. Govoril sem prav ipotihonia. šepetaje, ker sem v svoji neumnosti mislil, da na t«tk način vsaj nekoliko zabrišem, ublažim sramoto. "t ilej, neinpdi huda, zgodila se 111 i Je nesreča ob rojstvu. Pri na? namreč v tistem kraju imajo ljudje čudno navado, da krstijc otroke na imena .malo znanih svetnikov. To pa zategadelj. d : hi tisti patroni, ki drugače nimajo veliko opravila, malo bolj skrbeli in se brigali za *voj ' varovance. Meni, na priliko, j meni je ime Polikarp...'' Poslušala je, videla je mojo veli-j ko zadreg'o, nato ni govorila več besede vso ipot in tudi jaz sem molčal. Črez tri dni sem Jo srečal, ko je šla s čokatim človekom, ki jo je objemal okoli pasu. še ozrla se ni name. .. Nato je šlo z niano še celo navzdol. Spoznal sem, da bi bil brezkoristen vsak napor; zato se nisem upiral več in edina moja skrb je bila, da bi se kolikor mogoče ognil zaničevanju. Tudi to je bilo težko! Plah in neroden, kakor sem bil, sem se represtano zadeval s komolcem ob poštene ljudi, tudi tam, kjer bi čisto nič ne bilo treba. Nerodnost je izvirala iz plahosti, kakor plahost iz tenkočutno-sti. Prepričan, sem: če bi romal I- o puščavi in en sani človek se "poleg mene, gotovo bi se zade obenj, čisto gotovo bi se spr ž njim. To se pravi, dobil bi brco od njega. Zdaj je konec teli reči, izdaj se smejem, kakor se reže veselo vsi mrtveci; že ve do zakaj.. .Takrat pa'mi ni bilo do smeha in brez sramu la.li ko povem, da sem jokal včasi kakor ženska. ^ Pa ne mislite, da sem jokal zaradi udarcev! Ko sem bil še doma, v svoji ljubeznivi rojstni vasi in so. me preganjali od kmeta do kmeta/je bilo moje telo v«e marogasto; nisem se zmenit veliko, d*a$l je včasi jke-lek>, če sem se obrnil na postelji. Ne udarec — beseda je glavno, pogled! "Na, Polikarp, pankrt!" To je bilo, dragi gospod župnik! Držalo se me je nekaj, [prilepljeno je bilo name kakor krpa in zaradi tiste krpe vsa nadloga na svetu!... Nekega dne zapazim, da stojim na cesti ves razcapan, napol bos, neobrit in nepočesan in lačen. "No," si mislim, "če si že na cesti, pa hajd!" In sem se napotil in sem romal do konca. Najprej brez posebnega namena, največ zategadelj, da bi se izognil ljudem. Zgodilo se je včasi, da so me pobrali na cesti ter me (priprli za par dni, pozneje celo za par tednov. Ustavi me orožnik, povpraša me po imenu. "Polikarp"! — '•Ah, glejte, Polikarp!" in mi položil težko roko na ramo. "Kaj ne bi malo z mano, Polikarp!" — V zaporih sem se seznanil z različnimi ljudmi, z va-gabundi in tatovi. Komaj sem jim povedal svoje ime, so se rrte zaničevaje jn oso/no ogibali,' včasi pa so me korenito pretepli. Bog vedi. hudodelci so bili in malopridneži, pa bi J>il ml srca vesel in hvaležen, da bi me bili pozdravili prijazno, sprejeli me v svojo sredo. .. Romal sem. romal, in polagoma se je porajala v mojem srcu lepa rfiisel. "Odkod vse zlo?" sem (premišljeval. "Kdo je tisti, ki mi je bil prilepil umazano krpo na hrbet? Če bi ga poiskal?" In ko je dozorela misel v mojem srcu, sem se napotil proti ravnemu cilju. O, dolga je bila pot. gospod župnik. L. 1 U--1 ----,---- ---JL..-ISZ.11 J • .5SCTT t dolga in polna težav! Omago-val sem že včasi, bilo mi je že pri srou, da bi legel kam in počakal smrti. Toda čudovita moč je V človeku, ki ima pred sabo tako krasen cilj. Čudovita moč in bister razum. ""Mati", -sem si mislil, "ubogo dekle, me ni kaznovalo; Upirla je ubgžica, od same žalosti morda. Tudi oče me ni kaznoval, klatil se je ob tistem času bogvekod..." Tedaj pa se mi je nenadoma zasvetilo, kakor božje razodetje ie prišlo v mojo dušo in videl sem vso preteklost, kakor* v knjigi napisalo. "No, poiščem torej tistega kojuna, pobaram ga. kako in kaj!"...Tako se namenim ter se napravim; lepi jesenski dnevi so bili takrat in prijetna je bila ipot. Na črev-ljih ni bilo več podplatov, suknjo sem izgubljal kosoma, brada mi je rasla. In vendar mi je bila pot tako blrka in veselo ^em žvižgal. #Zakaj imeniten je bil moj cilj... Ob vsej radbsti pa sem bil pozabil popolnoma, da sem lačen in žejen; tač dost je-kakor drevo brez sence, - kakor pesem brez zvokov, ka-, • kor, recimo, človek brez imena j ... No, boljše tako nego nika-I kor!" Poslednji up se je vzdignil v 1 srcu žujpnikovem. "Ampak glej, kako -pa boš zdaj brez imena? Kaj te ne bo nič sr^m? Vsi drugi, ki leže tam, imajo imena, lepa poštena imena ti pa kakor never-nik!. .." 'Premeteno se je naslonil Polikarp. • , ' "Alijhislite,da sem bil tako nerodeh? Poglejte no malo, gospod |upnik, oizrite se — kje pa je vaše ime?" Silna se je prestrašil župnik. Poskočil je, ves se je1 tresel in •noge so se mu opletale. Listal je naprej po brevirju, nato je pretipal suknjo, telovnik, prei-skal je vso sobo in pogledal je tudi v kjrstni list — imena ni bilo.. .Vzdignil je roke, prijel se je ža glavo in je zajokal naglas. "Ukradel si mi ime, vrni ga!" Polikarp se je smejal kroho-toma. MK*jrfyAli nimate imena? Saj sem vam ga bil prinesel — lepo, blagozvočno, še Čisto neob-rahljeno.ime ! Tu loži na mizi t" 5 i '(Dalje prihodnjič). ■ ■'■■■—■—■—» DRUŠTVENI OGLASI. Vr. Vrh Planin. Preds. R Grdadolnrk, 440 K. 158th St. tajnik M. F. Intihar, 15712 Waterloo Rd. Blagajnik Anton Ogrinc, 440 E. 158th St. Društvo ima svoje redne seje prvo nedeljo v mesecu na 15820 Calcutta ave. — —1 {j. - S. K. K. P. društvo sv. Jožefa ' Preds. Fr. Koren, 1581 E. 41st 1 St. podpreds. Ant. Jančar, prvi 1 tajnik [Fr. Koimerlj, 455 E 152nd St. Collinwood, drugi ■ tajnrk Jos. Štampfel, 6i2Q St. 1 Clair ave. blagajnik John Gern. ' 1089 E. 64th St. zastopnik ža West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New-bp rg Ig. Urbančič, 2940 E. 82nd St. Seje se vrše vsako 4. nedpljo v mesecu ob 2, pop. Grdlnovi dvorani. Vstopnina od 18—25 leta prosta. K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Sprejemajo se člani od 18. do 45 leta. Društveni uradniki so: John Lev* stik, 1121 E. 66th St. predsednik, Fr. Zupančič, 1419 E. 39tl/ St. prvi tajnik, Fr. Čoš, 1031 K. 61st St. blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seliškar, 6127 Sfc Clair ave. Iv * 't 1 . Dr. Slovenski Sokol Ustanovlj'eno 3 junija, 1897 Starosta: Ivan Folak, 5614 Dibble ave. tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik: John Pekol, 6011 Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9, uri zjutraj v Sohwalbovi dvorani na St'.' Clair ave. Dr. Slovenija. Preds. Fr. špelko, 3504 St. Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave. John Germ, blagajnik, 1089 E. 64th St. Bolni-' E. 6otK St. zdravnik za sprejem novih članov dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Bratelnovi dvorani. Dr. Srca Mafije (staro). Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica M*ary Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Norwood Rd, računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. ■Seliškaf. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v John Gr- | Ra^ja. iiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii -i.-V v » , Ker bom- opustil trgovino, razprodam vso zalogo čevljev za moške, ženske in otroke po nižjih cenah kot so tovarniške Razprodaja traja samo tri .dni: , A ( "/fe"?« v četrtek, petek in sobpto. ..................................litimi.....11............................................................................ ■ ■■■—■■■■II. Mil I I i^— ■■ II .......I« ■■ I II I »!■■■ ■t ' * . Anton Milavec, 6311 ST. CLAIR AVE: ' . v/ •«, < • „' v «. /"v ^ffljB '•',." " ■ - 1 i.»s^ffi SODNUSKO ODOBRENO Navodilo, kako se postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave aaeriške republike. AMERIŠKI * DRŽAVLJAN # USTAVA JN POSTAVE 0 Š 1 Cena 25c , . TISKALA IN ZAlAfMA \ "CLEVELAND3KA AMERIKA" •I 1* ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, 6KKV Vsa vprasaqja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani To fajilicoje odobrila sodniia Zied. drži?. aKjfcjir-.___________;* _ ••;••• s r,\%ei "... \... < • > .• . Dobi se edino pri. v , V v N Clevelandska Amerika NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. , - •■ ' • . . ' 1 V. , , • ' > -L ' ' > * V 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO gfc- . * ... . ' 3. ' v.. , ■ -i.^vV