ST. 108. V CELJU, CETRTEK 2- 0KT0BRA 1919 LETO I Izhaja vsaktorek, öotrtek in aoboto. - Cena i Za celo Ieto 36 K, M poJ leta 18 krop, za četrt lela 9 K, za 1 mosec 3 krone. Posamezna öfevtfka atsne 40 vinarjcv« Ma ,pisinene naročbe brez pušiljatve deuarja s© no moccmo o/.irati. -NatoC-iiiki naj pošiljnjo naročnino po poitiii nakaznici. Reklamacije ,j»Icde-li.?ta so poštnine proste. Ne- jJtviiiWrmii dopisi se ne spnjemajo. N;i üo]>;>»; b:cz podpisa se ne ozira. BH bH ^Ka. fiU Ja^aV ^&wLbhW bbmL^bbt ^Hl^V jbhL.^bbv bbbbbBbb Urednlötvo In upravniötvo se hahaja v Zvezni tlakarnl v Celju, Qtrossntajerjeva ulioa 4t. 3- Qglasi se računajo po porabljenem prostoru In slcer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- rnanila občnlh zborov, naznanila o srorti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice nied tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrst'e) 4 K* Pri vcčkratnih objavah popust Rokopisi se nevračajo. Telefon St. 65. BgBAJA §S3 Ti.S&ft ZWE2S3Ä TtlpKÄRiiSÄ V GELJU. QQQ ©QGOWOR^ U&EDHftK VEKOSLAV SPINDLE!!. DR. AVG. REISMAN: Kam plovemo? Jugoslavijc torcj menda ne bo, an> pak^omo — vsaj za dolgo.easa.se — ostali v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slo. vencev. Kakor nam to ni po volji, in nam je ycdno prcccj grenko izgovarjati ta dolgi naslov, vendar dancs že vsi vemo, zlasti v Slovcniji, da za enkrat drugače biti ni moglo in smo lahko sploh veseli, da je tako. Ravno ta SHS, bi rckel, je na- še najboljše zrcalo. Srečaš prijatelja, katercga še nisi videl.po prevratik in ga vprašaš: »no, brate, kako?« Pa ti skomigne z ram ami in vedno ista pesem: Saj še nismo zreli, nc Ijudstvo in skoro manje še intcligcnca. Kaos, sebienost, nervoznost, nevolja in nezmožnost in zmerjanje brez konca in kraja in grožnje na levo in desno in psov. kc in batine — ni li to naše n^rojenje - In eemu in zakaj? Čeriiu bi valili krivdo na posameznike in iskali rešitvc v novih, nezmožnih osebah, ko vendar vcmo, da se zopet samo mamimo, ko ve- mo, da smo vsi skupaj prcmajhni in pre- slabi za ta veliki cas in za te velike nalo- ge, ki nam jih je naložila usoda — nc mi. Cemu bi si končno nc priznali, da trepa še-le ustvariti ono generacijo, ki bo zmožna vzgojiti svoboden narod, u- stvariti svobodnemu narodu suvereno državo? — Ne prieakujmo od uradnika, ki je desetletja pripogibal hrbet pied svo- jim nemškim šefom, inicijative, velike sa- mostojnosti — ampak upoStevajmo' ded- scino, ki nam jo je prinesla njegova no- tranjost iz avstrijskih kanclij. Ne zahte- vajmo od politienega uradnika, ki si celi vojni čas ue samo v uradu, ampak tudi zunaj na cesti, da, celo v slovenski gostil- ni ni upal sprcgovoriti donuiče besetfe in se je vsa dolga leta intinino pečal z re- negatskimi kapitalisti, da bi postal scdaj naenkrat demokrat, ljudski iiradnik, da bi \*1 svojim podrejenim ljubezni in os- iija naših logov, da bi se njegova no- tranjost, ki jo je leta in leta zastrupljal birokratizem najeistejšega habsburškcga absolutizma, črez noč prelevila v nove- ga človeka, kakor si ga želi ösvobojenl narod. Našcga brczmcjneg^-inalodušja smo si največ sami krivi, ker hoeemo biti raz- očarani, ker vedno znova in znova išče- mo solnca v — temi. Rccimo si že vcn- dar cnkrat v obraz to, kar vemo: gnilo- ba.je gniloba. In nialodušia bo täkoj ko- ricc,; ker bomo potem tudi takoj vedeli, da, moramo začeti ustvarjati novo ge- n^racijo. Toliko velikih, čistih, zmožnili i^ašili osebnosti pa imamo/ da nam lah- ko vsaj vzgojijo nov zarod, ki bo dovršil dpjo, za katero smo bili mi premajhni In presJabi! Rešitev naše kalamitete leži edino v vzgoji dorašcajoče mladine in je zatc treba, da posvetimo vso svojo pažnjo, da vržemo največ našc zdrave energije v šolstvo. Ljuc!. .x prosvota ima sijajno bodoe- nost in čeprav je.kultura v vojni popol- noma zaspala in skoro zamrla, vendar sc je v tern času tudi ljudsko mišljcnje tako pretreslo in sprenienilo, da narod morda že od časa reformacije ni bil ta- ko dostopen poduku in novim idejam, kotjedandanes. Prisluškujte delavcu in kmetu in tudi njihovim žcnam, pa se bo- ste čudili temu ogromnenui skoku na- prcj. To je svetovni pojav, katcremu se ima zahvaliti tudi inrzlicno razširjenje boljševiških idcj. Takšnih sunkov v ljudskem gibanju pozna zgodovina mnogo; so pa to res večinoma tudi samo sunki, ki ne trajajo dolgo in so krivi samo voditelji ljudstvrt, to je inteligenca,.ce teh velikih momeii- tov nc znajo izrabiti v povzdigo ljudskc kulture in narodno-gospodarskega bla- gostanja. Dogodki v Narodncm predstavni- štvu v Bcogradu nam kažejo. da one redkc, plcmenitc osebnosti troedincga naroda SHS še niso na površju, ker ob- vladujejo situacijo demagogi, ki bi jih morala narodna sila poštenja in volja po uapredku žc davno pomesti s površja. In doma v Sloveniji ni drugace. Ravno v šolstvu, ki je danes najsvetejšc torišče ustvarjanja, vidimo, da gledajo voditelji predvsem na strankarsko korist in tej se mora prav vse drugo podrediti. Zato tudi nismo dobili v vodstvo povcrjeni- štva za uk in bogočastje zmožnega peda- gogy, ampak strankarskega politika iz Šušteršičeve ere, ki že desetletja ni vi- del šolske sobe in še v svojem življcnju ni napisal niti vrstice o šolstvii. In ven- dar imamo toliko pryovrstnih, idejalnih pedagogov! Znaeilno je, da se javnost ne zga- ne, samo tuintam kako nerganje v politič- ni notfei in mirna Bosna. Brezbrižnost javnega mnenja za kultirrna vprašanja je drastično odkrila ravno afera žcnskega učiteljišča v Mariboru. Nihčc se ni zga- nil in tako imamo dancs v Sloveniji samo cno državno žcnsko učiteljišče in štiri klošterska; v Ljubljani, v škofji Loki, v Mariboru, kjer so scstrc celo Nemke in morda tudi drugod in tudi v novootvor- jenem učiteljišču v Velikovcu bodo go- jenke v klostru. Kakšna bo ta vzgoja, kakšen bo ta naraščaj dancs, ko tako krvavo potrebtijeino močnih, izrazitih o- sebnosti s širokim duševnim obzorjem? Kako da pustimo vzgajati danes, ko smo že toliko govorili in pisali o razširjenju in poglobitvi nčitcljske izobrazbc, prvl naraščaj v svobodni državi na eni strain od profesorjev z vseučiliško izobrazbo, druge tovarišice, ki bodo imele iste nalo- ge, pa od nun, ki imajo samo izobrazbo učitcljišča in še ta je bogvc kakšna. Ali morcmo sploh pričakovati, da je skozi samostansko zidovje prodrl duh, ki vcje od prevrata po jugoslovanskih livadah? Ali moremo to pričakovati od samo- stanske vzgoje, kjer zapovedujejo 5e Nemke in inariborski škoi Mihael Na- potnik, kateremu ie moralo državno pravdništvo še letos zapleniti avstro- filsko brošuro? še bolj, kot žensko učiteljisče, pa kriči po odporu oklcp, v katerega.hčče vreči poverjenik za uk naše gimnazi]c in realke. Poverjenik pašuje v svojeni uradu, kot bi bil samo vodja bogočastja in ne tudi pouka. Vodstvo večine zavo- dov imajo v rokah katehcti ali pa poli- tični pristaši poverjenikovc stranke. üininazijo v Kočcvju vodi kot začasni ravnatelj katehet in ravno tako ljubljan- sko in tudi vodstvo mariborskc realke jc poveril dr. Verstovšck kaplanu, ki Se sploh ni poueeval. Voditelj nove gimna- zije in učiteljišča v Velikovcu je mlad klc- rikalec, čeprav imamo starejše izkuše- ne korošl^e rojake profesorje. In v Mut- sko Soboto so poslali klcrikalnega pro- fesorja za vodjo. In tako je povsod in v vsem. Ueiteljstvo prosi n. pr. radi vzge- je otrok.za službo v mestu; ne, iti mora učitelj, ki se mesta brani. In nezadovo- Ijnost raste, veselje do dela pa seve gl- nc. Pri poverjeništvu za uk in bogoca- stje iiima dostopa noben šolnik, če ni vpl- san v firmi SLS, pač pa so vrata na ste- žaj odprta bivšim avstrijskim oficirjem izza časa okupacije Srbijc itd. Casop'sl SLS pa smešijo ljudi, ki se zgražajo nad ten« ^kulturnim škandalom«. In mi se še ne bomo dvignili in pt>- gnali barantačev iz tcmplja? Kam plovemo? DR. V. KUKOVEC: Nemsko vprašanje. Treba jc, da se razbistrijo pojmi o tako važnem vprašanju, kakor je razmer- je s sodržavljani druge narodnosti, Nem- ci. O tern, da mora naša država ostati po bistvu in značaju jugoslovanska, til treba nie razpravljati. üotovo je tudi, da nam ostane nemsko pleme še dolgo ne- varno in traba naši politiki vße mogoce previdnosti. Tu nas ne sine za vsako ce- no ovirati obzir na človckoljubje, da se čuvamo nevarnosti, ker nam je lastni na- rod najbližji. Ne more pa biti naša nalo- ga, da veliko delo osvobojenja izport nemške nadvlade onečastimo s kakor- šniinkoli neopravičljivim postopanjem zo. Per tujerodce, ker s tern lahko trpijo na- •ši veliki narodni interesi. Imamo pa pred seboj tudi velike, resne naloge, katerih važnost se more izgubiti, ako bi pustili proste roke ljudem, ki so se Iovili za do- bički brez ozira na narod, ko so junäki zanj umirali celo na vislicah. Eni povzdi- gujejo, ko ni treba, narodnostni boj, da bi se ne opazilo, kako si polnijo žepe, drugi, da bi se jim ne bilo odločiti za ka- ko stališče v socijalnih vprašanjih. Res- tia stranka kaj tacega ne sine trpeti, vsaj ne podpirati. Tudi je naš narod pretre- zen, da bi nam odpustil, če trpimo kako času neprimerno gonjo. Ker se gre za narodne svetinje, razumljivo je ,da posa- mcznik nc želi na lastno pest in na last- no nevarnost zavzeti stališče, ectudi vl- di zlorabo. ^Oni pa, ki dalje vidijo, in ki se jih z ozirom na njih preteklost ne mo- re sumničiti, da izdajajo narodne intere- se, dolžni so sodelovati na smernicah, po katerih naj sc rešuje narodno vpra- šanje. Važno je, da vedo za taka dotrjena načela oni, katerim je naročena jav'ria uprava v občini in pri oblastih, da se ne izgubljajo v nepotrebnih malenkostih, da ne zapostavljajo v dobri veri ali celo pod pritiskom javnosti vecjih svojih nalog, da nc bijejo v obraz pravici, da ne vzbujajo strasti in brezplodnih bojev. Prišle bodo volitve in stranke sc bodo potegovale za glasove s svojimi programi in nasprot- nim strankain nakladale oclgovornost za čine posamnikov. Dotlej mora biti jav- nosti jasno stališče strank glede tujerod- ccv, da se ne bode slepomišilo, da se nam ne bodo obesali na suknje življi, kt- tere odkianjamo zaradi njih preteklosti, da nam pa tudi nc bodo natvezali nairie- nov, ki jih nimamo, in dejanj zoper tuje- rodce, ki so nam tuja. POLJTIČNE VESTI. Kriza v Beogradu je morda v tre- nutku, ko to pišemo, že rcšcna. Kako, še ne vemo. Vemo le, da je regent Aleksan- der zahteval njeno takojžnjo rešitev. Ve- mo dalje, da je Demokratska zajednlca v liajvecjem samozatajevanju bila priprav- ljcna pustiti iz vidika vsa. osebna vpra- šanja, da je bila pripravljena vstopiti v' vsako vlado pod nevtralnim vodstvom; vcmo pa tudi, da jc dr. Koroščeva skupi- na ki je še pred tcdni izjavljala, da vs- topi samo v tako vlado, v kateri bi bile zastopane vsc stranke brez izjeme, da- nes že pripravljena, sestaviti vlado samo še z dvemi drugimi strankami, z radikal- ci in starčevičanci, da so bile torej vse lepe bescde dr. Korošca le fraze in so šle za tern, si pridobiti prijateljstvo tistih dvehVstrank, ki ravno tako kakor naši klcrikalci streme za separatističnimi ci- lji in samo za tern, da si obdrže nadvla- do. Kar smo povdarili ob početku krize, je danes vedno bolj očividno: radikalci na Srbskem in v Bosni, starčevičanci na MILOŠ ŠTIBL^R: Vrt srbskih kmeto- valcih v Sumadiji. Od Beograda do Mladenovca. Due 6. avg. 1919 scm sc odpravil z g. I+ovrom Petovarjem iz Ivanjkovcev pri Ormožu in z dvenia uradnikoma beo- grajskc srbske zadružne organizacije v š.ujnadijo, da si ogledarno vinogradar- sko zadriij^o v selu Banja pri ArandZe- Iov-cu. Potovali smo do Mladenovca t, vlakom po žcleznici Beograd—Niš—So- lun. Železniški obrat se je pričel na te] progi še-lc v ncdeljo, dne 3. avgusta 19]9 in je le ta^okolnost vzbujala našo rado- vednost gfede vožnje. Začasno vozita v vsako smer dva vlaka, eden za vojaštvo, a-tlrugi za civilne potnike. Vožnja od Beo- grada do Mladenovca, to jc 58 km, stane v tretjem razredu 6 dinarjev. Za drugt in prvi razred se karte še ne izdavajo. /Vlak jc krenil z beograjske stanice nekako ob 8. uri zjutraj in se pomikal nied rušcvinami, ki jih jc v tern delu mc- sta dosti, proti Topčideru. V Topčideru sem se spomnil nemškega vojaškega po- kopališea ali groblja; kakor ga imenujcla Srbi. To groblje se nahaja nad Topčkle- rom na robu hrastovega gozda, a še v gozdu samem. Kraj sem posetil pred teci- nom. Tarn stojtta dva monumciitalna spo- menika, okoli po gozdu pa je na stotinc in stotine grobov s spominskimi plošca- mi. Na teh mestih so imcli Nemci nude iz- M'ubc. Ne samo pri prehodu preko Save (pri prehodu preko Save nad Beogradom je utonilo baje nad 30.000 Nemcev in Av- strijeev), tcmveč tudi pri nadaljncm pro- diranju. Eden niojih sopotnikov mi opisu- jc boje, v katerih je ob celi progi Beo- grad— Mladcnovac sain sodcloval. - Vsi ti kraji so bili bojišče koncem leta 1915, delonia tudi že konccm 1914. Ruševinc, ki jih vidiš od Topčidcra pa do Mladenovca ob celi progi, niso po- sledica bojev leta 1914 in 1915. Tod Jc bilo nekaj cementnih tovaren, a so Nem- ci vse uničili koncem 1. 1918, ko so sc niorali umakniti iz Srbije. Železnica sa- ma je i tod pokvarjena in razstreljenn na mnogih mestih, osobito so porušenl vsi mostovi, med njimi dva velika. Na vsaki postaji so razstrelili rampe, zažga- li inagacine in dosledno razstrelili na po- stajah one dele progc, kjer sc križata po dva tira in to radi tega, ker je te križišč- ne dele tira sedaj seveda najtežje zopet nabaviti. Še-lc tcdaj, ako vidiš, kako ob- scžno jc bilo nemsko unieevanjc, mores razuincti, zakaj se zaene promct v Srbiji tako počasno razvijatix Kamorkoli poglc- daš, povsod rušcvine, a povsod sc tudi dela in obnavlja. Toda dcžela se bori z vclikanskim pomanjkanjem matcrijala in delavnih sil. Veliko tisoč ljudi je dancs v Srbiji zaposlcnih krog tcga dela, koliko jih jc še v vojaški službi, a vkljub temu vidl§ na levo in desno, kakor daleč oko scžc, vsa polja obdelana. To jc prvo, kar smo začcli na tern potovanju občudovati, drn- go pa je to, da je vidcti nenavadno nino- go polja na obeh straneh železnice. Med polji hiše in vasi in sicer same lepe zida- nc hiše z mnogim sadnim drevjem. Nem- ci so nam Srbijo vedno slikali kot ncka- ko na pol divjo deželo, kjer stojc kvečjc- mu lesene in z ilovico zamazane ter s sla- mo ali skorjami krite strehe. Slika, ki Jo vidimo z vlaka, pa nam nudi popolnoma drugačno spoznanje. Toda mogočc je to ravno tukaj ob železnici, a Bog ve, kako izgleda tarn dalje za hribi, kamor le red- ko stopi izobraženejši človek! Povsod po poljih vidimo žeti. Žanje sc s srpi, ponekod sc žito kosi, a videti je tudi žctalice, to je žetvene stroje. Ve- zcjo velike snope, veliko večje, kakcr so običajni pri Slovencih in jih zlagajo krl- žem po 13 snopov v »krstino«. Isti naeln najdemo pri nas na Murskcm polju, kjer sc zlaga po 23 snopov v «križak«. Naš >^križ« je v srbščini »krst« in je torej pri izrazih »krstina« in »križak« najti isto tcmeljno značenje besed. Srbska^»krsti- na« da po 80—90 kg zrna. Mlati se na polju, tuintam vidimo parnc mlatilnicc, ki jih Srbi imenujejo »vršalice«, kar Iz- haja od glagola »vršiti«, a v tem je debTo »vrh«, torej odvzemati steblu »vrh«, to je »vršiti«. Pokrajina je zmerno hribovita, mc- stoma so gozdovi. Sopotniki nam pojas- nujejo to in ono. Omcnjam sopotnika, kl jc suplent na gimnaziji v Skoplju. Mea drugim pripoveduje, da je bilo v slcdnjcm šolskem letii na tetn zavodu 950 dijakov! Drugi sopotnik je jurist v 26. letu svoje starosti, a ima sive Iase. Po štirih letih se vrača prvič zopet doinu vČuprijo. Na obrazu se mu pozna kal težke bolezni. Ncmci so ga svojčas internirali kot civi- lista v nekcin taboriščn blizu Heba n« Nemskem Češkem. Pripoveduje, da Je samo v tem taborišču poinrlo mnogo tl- soč srbskih civilnih internirancev od gla- du. On sam je osivel od strahu, da Tii moral od gladu utnirati. Koneno se mu Je posrečilo, da so ga vtaknili v nek delav- ski oddelek, ki je odhajal na Madžarsko opravljat kmetijska dela. Tako si je re- šil življenje. (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA DOßAi Stew. 108 Hrvatskem in klcrikalci na Slovenskem čutijo, kako jim ginejo tla pod nogami, zato hočejo poskusiti še enkrat izigrati vso svojo nepoštenost in zahrbtnost, da se vzdrže na krmilu. Slovenska socijalistična stranka v Primorju se je združila z italijansko so- cijalistično stranko v Julijski Benečiji. Sosvet za Prekmurje ima 2. okt. v Soboti svoje drugo zborovanje. Razpra- va bo o politični upravi, o šolstvu, o na- stavlianju cerkvcnih oblasti, o niostu čcz Muro in železnici, o aprovizaciji in o agrarni reformi. Štajerski dcželni zbor se je 29. sept. zopet sestal. Dcželni glavar Rintclcn Je y prvi seji potožil nad »izgubo« nemškili otokov, zlasti Maribora in Celja, neiz- ogibni Wastian pa je slikal »krivice«, Id jih trpe Nemci v državi SHS. Dalmacijo hoče d' Annunzio »osvo- boditi« kakor je to storil z Reko. Povsod se zbirajo prostovoljci in napasti namc- ravajo Dalmacijo s kopnega in z morja. V splitsko luko ste prišli 29. sept, dve amerikanski križarki. D' Annunzio se nc pogaja s sedanjo vlado. Admiral Cagni je došel 26. sept, v Rcko z nalogo, da vprasa d' Annunzla, če je voljan, se pogajati z vlado. D' An- nunzio je odgovoril, da ne priznava sc- dajnc vlade in odklanja vsaka pogajanja. Izprazuitev Reke je v svoji zadnji noti na italijansko vlado zahteval Wil- son. Velik govor Tittonijev v italijanski zbornici. Dne 27. sept. je imel laški zm- nanji minister Tittoni v italijanski zbor- nici velik govor glede jadranskega v- prašanja in glede Reke. Orisal j-e velik upliv, ki ga ima Wilson na odločitev mi- rovne konference. Tako je tudi gleae londonskega pakta. Za Italijo pride v po- stev: ali Reka brez londonskega pakta ali londonski pakt, Rcka pa za Jugosla- vijo. Naj si že Reka pripade Italiji ali nc, gotovo je, da bota luka in reška želczni- ca mednarodnega značaja in da bo dobi- la Italija takšna jamstva v jadranskem morju, ki bodo zasigurala italijansko pre- moč na Adriji. Izrekel je zeljo, naj bi par- lament, četudi bo naglašal italijanstvo Reke, ne povzročil izstopa italijanske delegacije iz konference. Zakaj potcm bi Italija izgubila vse prednosti, ki ji izhaja- jo iz pogodb, pri katerih izvršitvi bi pa več ne sodelovala. Kdor hoče Italijo, ki pridobi nekaj stotisoč Jugoslov. in Nem- ccv, obtoževati nasilja in impcrijalizma, naj obtoži najprej Poljsko, ki dobi 3 mi- lijone Nemcev, 750.000 Rusov; naj obto- ži Čehoslovaško, ki dobi 3 in pol niilijo- na Nemcev, 850.000 Madžarov itd., Ru- munijo, ki dobi 700.000 Nemcev, 1,070.000 Madžarov itd. »Prebivalstva drugih na- rodnosti« — je izjavil Tittoni — »naj ve- do, da odklanjamo in zavračamo vsako misel tlačenja in raznarodovanja, najvc- do, da bodo njih jezik in njili kulturnc naprave npoštevane. Njih zastopniki bo- do uživali vse pravice naše libcralnc in demokratične zakonodaje, njih poslanci bodo prisrčrio sprejeti v našem parla- mentu, ki jih bo poslušal z iimcvanjem, kadar bodo govorili v imenu prebival- stva. Vabimo vse ono prebivalstvo, naj nam stisne roko, katero jim bratski nu- dimo.« Lepe besede — do izpolnitvc je še daleč. — Zbornica je v seji 29. t. m. po burni debati sprejela dnevni red, ki priznava Reko kot italijansko. Drugi del dnevnega reda, ki prcpušča rešitev re- Škega vprašanja vladi, je bil sprejet z 218 proti 148 glasovom. Na Ogrskcm je zavladala pod Frie- drichovo vlado pravcata vojaska in kle- rikalna grozovlada. 50.000 madžarskih državljanov je bilo doslej aretiranih, mnogo v ječali Iinčanih, na stotine dncv- no obešenih in ustreljenih. V Donavi lo- ve dan za dnern tnipla umorjenih. Obso- jali smo Bela Kunovo straliovlado, ena- ko in še bolj pa obsojamo sedajno pod krinko krseanstva. IZ KOROTANA Ljudska tabora v Dobrlivasi In v Lo- čah sta ob ogromni ndeležbi ljudstva po- kazala odločno voljo naroda, da IioCe pripadati Jugoslaviji. Na taboru v Ločah je nastopilo tudi Sokolstvo poleg Orlov. Na obeh taborih je govoril tudi general Maistcr. Za Dijaški dom v Velikovcu sc je priglasilo 46 dijakov z gimnazije, učitc- ljišča in mcjščanske sole. Čebelarsko predavanje sc vrši 12. okt. v Prevaljah. Velik Hudski shod pri Sv. Križu nad Dravogradoin je 5. okt. dopoldne po ma- Si; popoldne ljudska slavnost. MARIBORSKE NOVICE Kakstio je učiteljišče v mariborskem sainostanu? Klerikalni listi »Slovenec«, »Straža« in »Male novice«, ki vidijo za- dnji čas edino vsebino in cilj jugoslovan- ske politike v utrditvi klerikalizma med našim ljudstvom in se zato brigajo se- daj samo za poduk verouka v višjih raz- redih srednjih šol, so med drugim tucti trdili, da so mariborske mine leta in leta vzgajale narodne učiteljice. Mi smo to zavcdno laž že ponovno pribili s kon- kretnimi dejstvi, katcrih se branitclji nemškutarskih nun še niso dotaknili, ampak vlačijo kakor povsod drugod, ker nirnajo pravcga orožja, v polcmiko ver- stvo. iPribijamo torej zopct nova dejst- va, ki dokazujeio, da je učiteljišče v ma- riborskem samostanu Še danes nemšku- larsko in nemško: Voditeljica samostana rojcna Kranjica govori z gojenkami sa- mo nemski, napisi v samostanu so šc vedno samo nemski, vec nun je popol- noma ncmških, poduk v zavodu, ki je zaseben, jc bil preteklo šol. leto šc po- polnoma nemški itd. Takšna je torej na- rodna vzgoja v samostanskem ucitelji- šeu, kateremu je hotel dr. Vrstovšek ob soglasju svojih somišljenikov zaupatl vzgojo vseh učiteljic za spodnji Štajcr In Prekmurje. Zahtevamo, da se tern nern- škutarskim minam takoj zapre žensko w- eiteljišee, ker ne pustimo vce potujčc- vati svoje mladine, in čc tudi se vrši to narodno zastrupljanje na klerikalni pod- lagi! Stariše, ki liočejo imeti svoje licer- ke narodno vzgojene, pa pozivamo, da dajo nemudoma svoje hčerkc prepisatl na zunanje učitcljišče, ker bi bilo sra- motno za vsakega Slovenca, ki bi še v Jugoslaviji pošiljal svoje otroke v nem- škutarske kloštre. Slovensko gledališče v Mariboru jc bilo 27. tm. ob ogromui udeležbi ov>- činstva otvorjeno s slavnostno predsta- vo Jurčičcvega »Tugomcra«. Prof. dr. Strmšek je imel pred predstavo otvorit- veni nagovor. Umrl je v noči 28. sept, nagle smrtl mariborski zdravnik dr. Amand Rak. Topničarska podčastniška sola sc ustanovi v Mariboru v topničarski vojaš- nici. Cas prijave do 15. okt. Pouk se za- čne 20. okt. Pred mariborsko poroto je stal 25. tm. Ivan Karlin, ki je bil lani v Oradcu radi vloma in pobega na smrt obsojen, ki so Sä pa po prevratu izpustili in se je potem »naselil« v Jugoslavi.'i in sicer v Mariboru. Tarn je kot pravi dihur obisko- val razna podstrešja v boljših hišah in kradel povsod obleko, katero mu je od- kupovala Terezija Konrad. Končno ga je policija vjela in sodisče mu je prisodilo 7 let težkc ječe. PTUJSKE NOVICE. Begunski shod v Ptuju due 25. sep- tembra jc pokazal neomajno voljo pri- morskih beguneev, vzt|:ijati v boju za o- svoboditev zasedenega ozemlja. Trg pred mestno hišo in sosedne ulice so bi- le polnc obcinstva, ki je vneto in z zani- manjem sledilo govorom. Snujc se obsež- na begunska organizacija, končno se bo sklepalo o tern 5. okt. v Ljubljani. Iz Jugoslav, dem. strarhe Dva velika sho Ja JDS se vršlta 12 oktobra v celjskem okrožju. Kraje naznanimo pravočasno. Shoda se udeležita kot govoniika tudi Srb Agatanovič in Hrvat dr. Krlžman. CELJSKE NOVICE. Koncert g. Zlatka Balokoviča v Ce- Iju v soboto, due 4. oktobra v mestnem gledališču. Prvič nastopi ta naš največ- ji jugoslovanski goslač v našem rriestu. üospod Balokovič je navzlic svoji mla- dosti žel sijajhe triumfe po velikem defu Evrope, igral je že tudi na niskem dvoru in v Vatikanu. Z našim pianistoni Tro- štom je tudi koncertriral po Egiptu. Po sedanji turncji v Jugoslaviji se napoti nmetnik s svojo sestro pianistko Zorico na Francosko, Angleško in v Ameriko. Občinstvo toraj naj nc zaniudi redko prf- liko slišati tega mladega mojstra, katerc- ga globoko umctnost in zrelost znanja je priznal glasbeni svet. — C. P. — (Cujc se, da namerava neka organizacija pn- rediti isti vcečr drug konccrt. Mislimo, da je v intercsu stvari, če 5c taksne dvoj- uc prireditve na en večer opuste. Op. ur.) Za stanovanjsko mlzerijo v Celju nimajo gospodje pri ljubljanski vladi prav nič razumevanja, prav kakor bi čez kitajski plot, ki so ga napravili krog Ljubljane, res nič ne vl- deli. Mestni magistrat v Celju je že sam in šc posebej po sklepu mestnega so- sveta zahteval od vlade, naj se ustanovi za Celjc posebna stanovanjska koml- sija z istirni pravicami, kakoršne ima po naredbi dežclnc vladc z due 16. avg. enaka komisija za ljubljanski stanovanj- ski okoliš. Le na tak način bo mogoce. da sc stanovanjska beda kolikortoliko omili. Danes, ko je tudi stanovanjski sosvet, ker vslcd nezadostnih odredb ni vidcl nobene poti več za omiljenje stanovanjske bede odprte, odstopil in nimamo torej nobeneunštance za reše- vanje stanovanjskih vprašanj, je zacle- va postala pcreča in zahtevamo od dc- želne vlade, da stvar nemudoma uredi v smislu zahteve celjskega mestnega sosveta. Shod radi stanovanjskili razmer v Celju sc skliče v nekaj dneh. Zima je pred durmi — okrog 50 rodbin še brcx stanovanj — zadeva zahteva mijnc rešit- ve — v Ljubljani pa spijo na zadevnili aktih. Opozarjamo vse prizadete žc da- ncs na shod! Celjski odsek »Sav. podr. SPD« pri- redi v nedeljo 5. tm. izlet na Pohorje. Odhod v soboto popoldan ob pol 2. uri z dobrnskim avtomobilom do Nove Cer- kve ali z vozom do Vitanja. Istr dan 5e do Rakovca 2 in pol 'lire; v nedeljo na Roglo 1 in pol ure. Pot ves čas položnn. Sestop v Zrečc oz. v Konjice 4 ure ter vrnitcv z večernim vlakom v Celje. — Opozarjamo, da namerava odsek prihod- njc leto na Rogli otvoriti planinsko zavc- tišcc in prepusti v to svrliG g. Hofbaucr iz Vitanja brezplačno dve sobi svoie lovskc kočc. Pričakujemo torej udelež- bo tudi iz Vitanj in Konjic; s slednjimi je skupen sestop. — Izletniki se naj prijavl- jo najpozneje do petka 3. tm. 10. ure dop. pri g. dr. Žižeku (pisarna dr. Karlovše- ka), da se radi voza (brcka) iz Vitanj Pcv trebno ukrene. Izlet se vrši le pri popoT- noma zanesljivem vrcmenu. Provijant scboj! Klub napr. slov. akad. v Celju pro- si tern potom vse one ccnj. gospe in go- spodične, katerim jc vposlal svojeas na- biralne polo za knjige in denarne prispev- ke, namenjene za »Obmejne ljudskc knjižnice«, da istc čimprej _vpošljejo, ker namerava »Klub« knjižnice z ozirom na bližajoči se plebiscit v najkrajšem času odposlati. Tern potom sc tudi že zahva- ljujemo vnaprej vsem cenjenim nabiral- kam za njih požrtvovalnost. — Odbor. Kongres Jugoslovanske Omladine v Zagrebu. Klub napr. slov. ukad. v Celiu pozivlja vse one člane in starejšine, ki se namcravajo udeležiti kongresa v Za- grcbu dnc 11., 12, in 13. tm., da nemudo- ma javijo društvu svoj naslov, da se jim potem vpošlje legitimacija, veljavna za polovično vožnjo na južni, in četrtinsko vožnjo ua vseh državnih železnicah. — Odbor. Srebrno poroko sta obhajala minulo nedeljo g. Peter Majdič in njegova žena na Sp. Hudinji pri Cclju. Umrl je v (jradcu bivši odvetnlk, posestnik na Teharjih, dr. Fran Štor. Dijaški kuhinji v Celju je obitelj Li- lck-ova darovala 40 kron mesto venca na grob pok. učiteljice T. Brinarjeve. Licitacija za nabavo sena in slamc za celjjsko garnizijo. Za nabavljanjc po- trcbnc količine sena in slame za prehra- no državnc živinc za celjsko garnizijo do konca tekočcga leta se vrši 18. okt. tl. ofertalna licitacija in sicer ob 10. uii predpoldne v pisarni komande mesta Celje. Ostali predpisani pogoji za odda- jo sena in slame so na vpogled v pisar- ni komande mesta Celje. Potrcbovalo sc bode do konca tekoeega leta 450.000 kg sena in 240.000 kg slame. Kavcija za po- danikc SHS znaša 10 % a za inozemee 20 % od vrednosti celokupne oddaje sc- na in slame in to v gotovem denarju ali v državnih papirjih, kakor tudi v vpl- sanem drzavncm posojilu, ki se predloži pri odpiranju ofertov. Oferti morajo biti oprcmljeni s kolki po 10 dinarjev ali 30 krön. Oferti se naj. predlože točno z o- značeno ceno, a v zapeeatenem pismu na naslov komande mesta Celje z oz- načbo: Ponudba za oddajo sena in slamc za celjsko garnizijo. Sprejemanje pisme- nili ponudb (ofert) in odpiranje istih se bo- de vršilo v prisotnosti ponujalcev in ko- misije ob 10. uri predpoldne dne 18. okt. v pisarni komande mesta Cel.ic. Na li- citaeiji morajo biti 3 ponujači, ako jih ne bode, sc bode razr>isala druga lici- tacija od komande mesta Celja, ako jih še takrat ne bode, se bode nabavka se- na in slame oddala s kratko ustmeno pogodbo. Ponujalec, čegar ponudba bo- de najceneja, ostane obvezan za odda- jo sena in slame takoj, država pa bode obvezana po odobrenju licitaeije od pri- stojne oblasti. Ostalim ponujaleem se vrne kavcija še isti dan. Komanda me- sta Celje. Vse one osebe, ki se pečajo s stre- ženjem bolnikov, naj se zglasijo dne 2. l. m. med uradnimi urami pri mestnem magistratu. Moke zmanjkalo je minule dni naen- krat v Cclju. Oblastvena komisija pa jc po natančni preiskavi v enem izmed celjskih mlinov našla 14 (drugi pravljo 15) vagonov moke, katero je gospodar- ski urad zaplenil. Pisali smo že svoj cast da bodo gotovi krogi hoteli izšpckulirati zopet višje cene. Da imajo ljudje tako malo vesti! Bistveno takšni ljudje niso nič boljši nego znani — velenjski roparji. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Celje in okolico. V preteklem tednu je iskalo dela 42 mo- ških in 11 ženskih delavnih moči. Delo- dajalci so iskali 16 moških in 13 žen- skih del. moči. Dela iščejo: oskrbniki (6), rudarji (45), plavž. delavci (7), stroj- niki, kurjači (8), ključavničarji, strugarji, varilci (7), žagarja (2), mizar(1), sedlar (1), tapetnik (1), krojači in Sivilje (4), čevljarji (2\ pcki (4), mesarji (4), la- boranta (2), natakarje in natakarice (14), dimnikarja (2), fotograf (1), vrtnarja (2), slug, portirjev itd. (11), tov. delavcev (20), trgov. uslužbencev (55), blagajni- čarke (4), pisarn. moči (31), hlapcev, dekel, deiaveev (44), kuharice (6), služ- kinj (10), sobarice (3), bol. strežnica (1); vajenci: trgovski, vrtnarski, sedlarski, krojaški, mizarski in ključavničarski. Delo je na razpolago: strojnikom, eko- nomom, kotlarju, ključavničarjem, ko- vačem, varilcem, vrtnarjem, žagarjem, mlinarjern, sodarjem, krojačem, čevljar- jem, zidarjem, tesarjem, slikarjem, mi- zarjem, solicitatorju, kočijažem, tovarn. in drugim delavcem in delavkam, hlap- cem in deklam, kuharicam, sobaricam,^ Iikaricam, blagajničarkam, služkinjam in raznim vajeiicom in vaiotikam. Cenj. nai*oLraikef ki so plačali naročnino za celo leto, opozarjamo, da doplačajo drag, zvi- šanje naročnins od 15. aprüa K 8'50, ker bi se jim moral sicer s 15. okt. list ustpvitl. Tudi one naročnike, ki plačujejo mesečno ali Četrtletno, s tern opozorimo, da jim je potekel rok plačlla. Upravništvo »Nove Dobe« Izpred celjske porote. Celje, dne 29. sept. Danes se je obravnaval zadnji ka- zenski slučaj pred ljudskimi sodniki. ¦— Obtoženi so bili: Jancz Cvikl, Anton Ze- lie, Alojz in Jakob Lipovšek in Jerncj Ka- pelar zaradi hudodelstva tatvine, katero so izvrševali najvcč v skupni tovaršiji. Tako so vlomili trikrat v dve kleti vpo- kojenega nadučitclja Franca Pečarja prl Sv. Marjeti v Rimskih toplicah in odne- sli blaga in vina v vrednosti več tisoč kron. — Skušali so vlomiti tudi v žitnlco Karola Purga v Rimskih toplicah, a jih je pravočasno pregnal domači pes. — Ker tu niso imeli sreče, so se spravili nad ht- so Marjetc Friš in odncsli orožniku Ant. Šerganu z dil obleke in pcrila za približ- no 3000 K. / Janez Cvikl jc tudi poškodoval Iz hudobije v družbi Franca Vrtačnika v cp- mentni tovarni Zidanmost, kjcr jc delaf, stroj, ki melje cement. Vrgel je vanj de- bcl želczni vijak zato, da bi lahko čez noč spal. Povzročil je okoli 5000 krori skodc. Sodba: Janez Cvikl 3 leta tcžke jc- če, Anton Zelič 18 mescev težke ječe: Alojz Lipovšek, Jakob Lipovšek, JerneJ Kapelar, ki so manj vdelcženi. pa vsak po 8 mesecev težke jcčc. Franc Zclič, glavni storilec pride pred vojaško sodiščc. Franc Zužej je pä pobegnil. — Za njim je tiralica. »c * * S tem je konca'o to 14 dnevno težko^ porotno zasedanic, ki je prineslo dveina morilccnni smrtno obsodho, dvema itbT- jalcema, 24 ronariem in tatovom pa sku- paj n?a mani ko 170 set ležke icöc. Vsa cast porotnikom, ki so vcdcH ceniti razmerc. v katerih so izvrSevaH brezvestni zlocxinci in pustolovci svola dejanja in ogrožali vedno bolj naše žlv- Ste.'. 108 »N OVA DOBAi Stran 9, (jcnje in ljudsko premoženje. Te cleinente je doletcla zaslužena kazcn; onim pa, ki so še skriti, naj bo naša vzorna justica v resno svarilo! Sodna uprava pa naj končno poskr- bi, da sc porotnikom povrncjo vsaj njISi gotoviizdatki! DNEVNE NOVICE. Po desetih inesecih v Jugoslaviji. Višji šolski svet v Ljubljani, ki ga dirigi- ra in komandira klerikalcc Vrstovšek, je pred kratkim izključil iz ljubljanskili gimnazij dijaka, kateri je poskusil pred meseci radi tiraniziranja od strani kate- heta samomor. Višji šolski svet je tedaj videl, da katchet ni korcktno postopa! in ga jc raditega tudi odstavil. Ubogi dijak pa ni mogel umreti, ampak je po vcčmesečnein trpljcnju v bolnišnici zo- pet toliko okreval, da je hotel svoje pre- trganc študije nadaljevati in tako priče- ti novo življenje, katero mu je usoda podelila. Višji šolski svet pa je bil dni- gega mnenja. Človck, ki je hotel odlti iz te solznc doliue, po mncnju »katoli- ško«-narodnih gospodov iz višjega šo"- skega sveta nima več pravice do živ- ljenja in vstopa v človeško drnžbo ter ie zato omcnjcncga dijaka in tovariSa ki je baje vedel za t'a samomor, scdaj «ad excmplum« izkljucil iz vseh ljubljan- skih gimnazij, kjer imata dijaka svoje stariše. — Skoro istoeasno pa jc Vi§ji šolski svet sprcjel v službo ncmškutar- ske učitcljicc v Mariboru, ki so meseca fcbruarja vodile otroke v štrajk proti državi SHS, pri katerem je bilo mnogo človeških žrtev, in sc imamo zahvaliti le srečnemu slučaju, da niso pod var- styom sedaj zopet sprejetih učiteljic pa- dli na Glavncm trgti od strelov vojaških krogelj tudi nedolžni otročiči. — Soct- niki iz ljudstva, razsodite z vašim zdra- vim in nepokvarjenim razumom, kdo Je večji zločincc, bolj obsodbe in kaznl vreden: ubogi dijak ali drzne učiteljice? Mi mislimo. da jc bilo dati najprej potni list iz Ljubljanc dr. Verstovseku in cc- lcmu njegovcmu štabu in še le potcm mariborskim ncmškim srboritnicam, z ncsreenim dijakom pa ima vsak, ki člo- veško čuti, vsaj sočutjc. Za sprejetn regenta Aleksandra v Ljubljani je dovolil ljubljanski obeinski svet 200 tisoč kron. Od tega .se bo pora- bilo 100.000 K za pogoščenje revnega prebivalstva. Cene plinu v Ljubljani sc zvišajo s 1. okt. na 3 K za m:>. Iz šolske službe. Imenovani so: l!r- nest Kompost, dozdaj nadučitelj pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, za stalnega učitclja v Laporju; Ant. Ogorelec kot ueitelj v Raci- vanju; Franc Rošker kot ueitelj v Stu- dcncih; Lavoslav Arko za nadueitclja v Sv. Lovrcncu nad Mariborom; Jos. Jarli za nadueitelja pri Sv. Roku ob Sotii; Dragotin Majcr za nadueitelja v Srnarje- ti pri Rim. Toplicah; Albin Spreitz" zn nadueitelja pri Zgor. Sv. Kungoti; Franja Bizjak za učiteljico v Rušah; Karolina Hinterleliner za učiteljico v PoljcanaJi; Josipina Šlajpah za ueiteljico pri Sv. Ilju v Slov. goricah; Albina Lasbacher zu učiteljico v Selnici (začasno prideljcna v Rušc); Katarina Plevnik za učitcljico v Cadramljah; Ljuba Soršak za ueiteljico v Makolali; Marija Bregant za ueitelji- co v Slivnici pri Mariboru; Marija Ver- solatti za ueiteljico v Črešnjevcu; Anton Fink in Štefka Fink za ucitelja (ico) na Polcnsaku; Leopold Cimpcršek za nad- ueitelja v Loki pri Zidanem mostu; Fr. Troha in Palmira Fajdiga za učitclja (ico) v Sv. Lovrcncu nad Mariborom. Organizacija hivalidov za Slovem- jo se osnuje v Ljubljani. Tozadevni ob- čni zbor se vrši v Ljubljani 5. okt. Upa- mo, da bo stafa ta organizacija na soliC- nejši podlagi in bo vodstvo poverjeno drugaCnim. možem, nego je bilo to prf celjski. Iz tega vidika organizacijo topTo pozdravljamo. Tobačna glavna trafika v Ptujsfci gori št. 6 je razpisana. Jamščina 200 K. Ponudbc do 23. okt. 1.1. Živhiozdravniška visoka sola se o- tvori s 1. okt. v Zagrebu. Kaj pa to? Dr. Koroščeva Zveza jc dobila nevarnega konkurenta v Samo- stojni kmctski stranki in so torej njeni mariborski listi »mljivo nervozni. Za ml- mhIo nedeljo je napovedala Samostojna kmetijska stranka tudi v Št. Ijln javni ljudski shod, proti katercmu sta »Straža« in »Gospodar« že celi teden naprcj linj- skala. Mi smo slutili, kaj pripravljajo v Cirilovi tiskarni. In res poročajo kierikal- ni listi, da jc bilo šentiljsko ljudstvo pri shodu, na katerega je le »slucajno« pri- Šel tudi mladeniški urednik 2ebot, tako razburjeno in strastno, da bi bilo govor- nika Mermoljo skoro ubilo. Šušteršičevi nauki in gesla so torej zopet v polnem cvetu. Klerikalna gospoda išče boja s ko- li, ker drugega ni zmožna. Slovensko jav- nost opozarjamo na to grozečo nevar- nost, bodimo na straži, ker gospodje, ki so bili tako razvajeni pod klerikalnim av- strijskim birokratizmom, se bodo pač težko vživeli v vlogo brezpomembne man j sine. Železnica med Ljutomerom in Sre- diščem? V Vuzmetincih je bil 21. tm. shod županov iz okolice, ki so zahtevali, da se napravi nova železniška zveza med Ljutomerom in Središčem čez Stri- čjo vas pod Staro goro skozi Vurmcn- tince po vodranski dolini ter so to za- htevo tudi obširno utemeljili iz gospu- darskega stališča. Nabiralniki »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vedno ne delujcjo po mno- gih gostilnah, kavarnah in rcstavracijah. Vse podružnice CM. prosimo tern po- tom, da delujejo na to, da se nabiralniki zopet na delo izpostavijo. »Družba« mo- ra priti zopet k rednim dohodkom, ker bo potrebovala v bližnji bodočnosti mnogo denarja, če hoče svojo novo na- logo uspešno vršiti. Podružnični odborl naj povcrijo odpiranje nabiralnikov ka- kemu svojemu Claim, ali blagajniku. To- raj na delo! Razpisana je glavna tobačna tra- fika v Celju, Cerkveni trg. St. 6. Po- nudbe do 16. okt. Jamščina 150 K- HinavšČina in hlapci. »Slovenski Gospodar« noče zaostajati za »Stražo«, ki neumorno slavi nemškutsrje v Ju- goslavijl, če se isti skrivajo za sa- mostanskimi zidovi, samo da je Go- spodar še malo bolj drzen in nesra- men. Mi vemo, da je klerikalcem So- kol tm v peti, ker pa mu ne morejo sivarno do živega, so zagrabili ceno orožje blatenja. Zadnji »Slovenski Go- spodar« pravi med drugim, da je cilj našega Sokolstva vino in ženska in brezverstvo seveda tudi ne sme manj- kati. Teh psovk, ki so tako nizkotne, da poštenega Slovenca ne zadenejo, smo že navajeni in jih torej samo be- ležimo. Sokolska misel je prevzvišena, da bi se dala blatiti od duhovniških urednikov, ki jim časopisi javno očitajo nenravnost. Bolj kot temu bevskanju smo se cudili uvodniku »Slov. Gospo- darja«, v katerem z vznešenimi be- sedami slavi zasluge za slovenski na- rod moža, ki ga celo vsak pošten du- hovnik naravnost zaničuje in sovraži radi njegovega brezobzirnega in so- vražnega postopanja s podrejenimi du- hovniki, moža, ki je bil največji nem- škntar in obenem najhujši sovražnik naše^a narodnega gibanja, posebno pa iugoslovanske ideje, to je mariborski škof Mihael Napotnik. Vsak otrok ve in vrabci po strehah čivkajo o nem- škutarstvu tega škofa, mi vemo vsi, kako se jo ta uplivni gospod obnaSal v Mariboru po prevratu in nnjbolje vedo to uredniki v Cirilovi tiskarni, in vendar so zrnožni v dolgem uvod- niku slaviti zasluge tega najhujšega avstnjskega birokrata za slovenski narod. liinavščina, kje si doma? kje so tvoje rneje? Podraženje zdravil. Zdravnik z dežele.nam piše: V štev. z dne 23. tm. imate notico, v kateri pravite, da so cene zdravil po novi naredbi pretirane. Res je, da dosežejo visoke svote, ali upati je, da bode na ta način prišlo zopet nekaj medikamentov v promet, kajti dandanes ne dobivate najnujnej- ših zdravil samo radi tega ne, ker je zguba. Par slučajev: Za svojo domačo lekarno sem si pred meseci nabavil navadno vaselino, dobil sem jo iz Gradca, ker je v Ljubljani ni bilo do- biti. P»i 38 kg sem imel po stari taksi računjeno nič manj nego okroglo 250 kron izgube. Pri kozarcih z vsebino 200 gramov sem imel pri vsakern ko- zarcu krosa 1.20 k negativnega do- bička; neka zdravila za vstavljenje krvaverija ste smeli zaračunati približno 10 kron, zdravilo. je le dobi'ti v Za- grebu, kjer stane ista množina, to je 10 gramov, 50 do 60 kron. Da si le- karnarji potern takih stvari ne nabavijo, je popolnoma verjetno. In konečno, ako sme trgovec zaslužiti pri svejem starem blagu tisoče odstotkov in še jadikuje, kako slabo se mu godi, ni pretirano, ako tudi lekarnar ali/zdravnik s hišno lekarno nekaj pri svojih medikamentih zasluži. Koliko truda in denarja je sfcal ta študij in pod kakimi pogoji živijo danes zdravniki in lekarnarji! Za nje je vs* dražje, nego za druge oseba. Seveda vedno to ne bode trpelo, za sedaj je pa ta odredba bila nujno po- trebna, sicer bi bili v najkrajšem času sploh brez zdravil. Trgovski promet z Anglijo. Privile- girana trgovinska agentura kraljestva SHS v Londonu sporoča trgovski in o- brtniški zbornici v Ljubljani, da je an- gleška vlada pripravljena rJödpirati uvoz v Jugoslavijo s tern, da bo nudila angle- skim tovarnarjem in cksportcrjem mož- nost, prodajati blago tudi na kredit. Or- ganizirala bo v lastnem delokrogu var- stvo teh kreditov. Interesentje, ki se za- nimajo za uvoz iz Anglije, dobe natanč- nejso informacijo v trgovski zbornici v Ljubljani. Pripomiiimo, da ima naša dr- žava privilegirano trgovinsko agencijo v Londonu. Naslov nje je: Privileged Co- mmercial Agency of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 22 Henri- etta Street, Covent Garden, London, W. C. (2). Lesna industrija in trgovina sc v Slovcniji lepo razvija. Osnovale so sc do- slej sledeče družbe: »Velika gora« v Rib- nici z 2 mil. kron glavnice, »Sava« in >>Panonia« v Ljubljani, »Drava« v Ma- riboru in «Savinja« v Celju. DOPISL Pošta Bzeljsko Brežlce. S 1. ok- tobrom 1919 se izloči poštna nabiral- nica Stara vas (z dostavljalnim oko- lišem Stara vas, Gregorce, Dramlje) iz okoliša poštnega urada Bizeljsko in se prideli okolišu poštnega urada Bre- žice. Zdole pri Brcžicah. V nedeljo, 21 ( tm. je bilo poslopjc, kjer se nahaja nasc Bralno društvo, okrašeno z zastavami. Slavili smo — svatbo. Poročil se je nas bivši. društvcni tajnik, g. Robert IvanuS, sedaj nadučitclj v Kozjem, z vneto od- bornico in blagajničarko, gdč. Karolino Prcsnikovo. Na svatbi se je prodal na dražbi v korist Bralnega društva Šopek svežih cvetlic za —709 kron. Izdražil Je Sopck naš ugledni posestnik Janez Žo- ba, ki je bil eden najstarejših, ter ga po- cl^ |2 |oj Karol Vanlč» Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Zopet Protičeva vlada. Beograd, 30. sept. Dr. Pavloviču sc vsled trdovratnega odpora opoziciional- nlh strank ni posrečilo scstaviti novo Vfade. Kegent |e zato poveril mandat Sioj:uiii Protiči kot voi!ittl]n naiinoč- ne?šc opoziciionalne skupine, srbskili ra- dikalcev. V vlado vstopijo naši klerl- kalci in hrvatski stareevičaiici. Sodjalisti odklanjajo sodelovanje s konservatlv- nimi radikalci, sodelovanje demokratov bo po včerajšnjem dogodku, ko je Pro- tic težko žalil voditelja Pribičeviča, sKo- ro nemogoče. Protič bo najprej skusil doseči koncentracijsko vlado, če se mu to ne posreči, scstavi koalicijsko vlado iz dozdajnih opozicijonalnih strank. Beograd, 30. sept. Demokrati in so- cijalisti izroče nocoj ali jutri jProticu skoro cnako se glaseči spomenici, v katerih povdarjata oba kluba, da dose- dajna politika Stojana Protiča ne daje niti najmanjše garancije, da bo mogla vlada pod njegovltn vodstvom privcstl 'državo iz težke zunajnc krize. Proiičcv režim bi bil nazadnjaški v kiiltnrncm, gospodarskem in političnem ozini. De- mokrati še posebej odklanjajo vstop v vlado, iz katerc bi bili izkljtičeni socT- jalisti. »Pravda« proti prejšnji opoziciji. LDU. Beograd, 1. sept. Današnja »Pravda« v uvodniku ostro napada prej- šnjo opozicijo; očita ji, da se je mod scboj dogovorila, da bo vsaka stranka jamčila za svojo lastno svobodo. Opl~ snje položaj kot tak, da je nevaren1 za obstoj cdinstvene države, zato zahteva, 'da se čim najhitrcje izvrše volitve v konstituanto. Danes 1. okt. se sestavi nova vlada. LDU. Beograd, 1. okt. Danes ob 10. uri jc v min. predsedstvu seja, na kateri se sestavi nova vlada. 7 jarmov savskega mostu se porušilo. LDU. Beograd, 1. sept. V srednjem 'delu savskega mostu se je včeraj poni- šito 7 jarfnov; poSkodovan je 1 delavec. Dela so sc takoj nadaljcvala. Italijanska propaganda v Daltnaclji. LDU.Split, 1. sept. Semkaj jc dospel zaderski žiipan dr. Giliotto in iskal sti- kov z mešeanskiini in vojaškimi krogf. Agitiral je za zbiranje prostovoljcev. Dejal je, da treba napad na Dalmacijo, predvsem na "Split, izvesti takoj. Poslano.* Odprto pismo gospodu Teo Rak- telju, polkovniku in poveljniku kr. 47. pp. t)ne 21 maja ste me ovadili kn. šk. ordinarijatu v Mariboru, da sem boljševižko navdahnjen, da tvorim sov- jet in da hujskam ljudi k plenjonju nemških trgovin v Siov. Gradcu, ki so državna last, česar mi niste niti od da- leka mogli dokazati pri zadnji razpravi pri vojnem sodišču za vzhodno Koro- ško v Velikovcu dne 17. sept. 1919; kljub temu. da so bile zaslišane le vaše price, medtem ko so bile vse moje price odklonjene. Kljub oprostilni razsodbi po mojem mnenju niste prosti vsakega tnadeža in je samo čudno, da nastopate še kot jugoslovanski častnik, med tern ko bi sličen člcvek v civilni obleki priSel v zapor. Pozivljam Vas radi t6gÄ-javno, da vložite tožbo zoper mene, ker hočem na ta načitr spraviti celo zadevo pred civilno sodišče in priti tako do zaže- ljenega zadoščenja. Šmartno pri Siov. Gradcu, dne 26. sept. 1919. __________ JoŽef Vrečko, kaplan. *) Za vsebino ne prevzame uredništvo odgovornosti. Spfejiwe se 10 tesacew, 20 ripvarjev za cepljenje drw, I kolarja in 5 oglarjeu Ivo Cater eksport lesa 1474 3-1 Spodrcjja Hudinja — Celje. l&če se prrletna služkinja, poštcna, ki bi znala nekoliko kuhati ter bi imela ve- sclje do otrok. Naslov se izve v upravni- štvu Nove Dobe. UtA 2—1 Prodata se 2 zimska klobuka v pekarni Jožefa Antleja nasl. v Celju. 1463 2 zimske (tuknje, srednjc velikosti so naprodaj, Miklošičeva ul. 10, pritličje levo, vsaki dan od 13—14 ure. 1469 2—1 Pridnega pomočnika in učenca sprejme takoj krojaški mojster Josip Za- bukoväek, Celje, Glavni trg. ^Pension" Gregosrčičeta ul. 18 fina domača hrana, cene nizke, abone- ment v hiši in zunaj hiše. 1461 2—1 Izgubila se je večja počna torbica od celjskega kolodvora do Sv. Petra v Sav. dolini. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi pri celjskem magi- stratu ali Alojz Šribarju. pri Sv. Petru v Savinjski dolini. 1467 1 HmeljflFji pozor! Prodani močen plug, še skoraj nov in eno brano za oranje hmelja. Franc Cerar, Trnovlje St. 8. 1472 2-1 Trgovslci detajllsi, popolnoma izvež- ban manufakturne stroke 8 prima ref^rencami se ta- koj sprejme kot prva moč v manufakturno i modno trgovino SR9 Slermecki, Celje. V ponudbi se želi navedeno, kje in kako dolgo dosedanje službo- vanje in 2eljeno plačo. '1470 6-1 Trgouec i indusfpijalec mlad, feš, inteligenten, imučan traži radi neprimernog poznanstva ovim modernim putem ženidbe radi lijepo inteligentno feš gospojico i!i mlado udovico iz bolje trgovačke ili irjteli- gentnije ekonomske kuče. Cijenjene dame izvolite samo ozbiljne po- nude po mogučnosti sa slikom iz novije dobe pod »Industrijalec 506« poste restante Karlovac. 1468 1 ProsfovoBjna dražba. Dne 5. vinotoka 19(9 ob 9. uri dopoldne se vrži v hiši bivšega kol. restavraterja g. Franc Trösterja v Pra- gerskem dražba sledečih predmetov: 700 1. cUronove kisline, 280 1. vermuta, praznih sodov, ene kočije in dveh vozov. Oskrbništvo Trösterjevega premož. v Pragerskem. 1462 1 Drva mehka in trda po dtievni cents na dom poslav- ljena, v vsaki količini se do- be pri tvrdki B. Sodin, lesna trgovina. Poizve se v pisarni Kocenova (Špitalska) ulica 10. 1465 3-1 Celje kupuje po najvišjih dnevnih cenaEi: Baneno seme, suhe gof5ef 167104-99 in vosek. Stole, žimnšce, razno pohištvo in tapetniškc izcSelke ima v 287°56bi<4 MoFija BaurapfiiBr Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. ^¦iaff*lig» S1^ečico, kra^t?, lišaje uniči ^MtM"Jg*~J pričlovekuiu ".ivini rnazilo zoper srbečico. Brez duha in n. maze perila. 1 lonček ta. eno osebo 6 1<. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljant, Kranjsko. 615 34-47 Tvornica Jugoslovanske Ä v Osijeku išče za posamezne okraje zanes- Ijive, agilne in dobro vpeljane ZQstopnIHc an zssf Gpnloe. Ponudbe z označbo referenc se prosi na gornji naslov. 1436 3—3 Izdelovanje vseh vrst Öevljev od priprosfih do najfinejših pe» d»evnih cenah 46 104-8I Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2.« Srednje-veliko posestvo v zdravi legi, najraje ntali grad s pohi- štvom in 20—50 oralov zemlje, ob železnici ali v bli2ini iste se išče v sviho nakupa. Ponudbe z navedbo cene se naj pošljejo na DsHar plem. Rainer, Dobrna pri Celju. 1419 3-3 Spreten kolar z orodjem za delo na dom za daljši čas se sprejtme. Prosto stanovanje in hrana. Se pozneje lahko nastavi, 1458 dela dovolj. Izve se pri 2—2 F.HaplsBšefei, tana pri Celju Lepa Rrava, danske pasme, mlada, dobra lr.olznica, se proda radi pomanjkanja krme. Dalje se proda lepa 3 leta stara foepil- hardinkas dobra čuvajka na verigi in 3 mesce star pes, dober čuvaj. Izve se pri 1459 2—2 F. Rürteliii, Lava pri Celjy kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ccni. 298 —14 8« --«5J5JI Pristen, domač borovničar je najboljše sredslvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Robert Džehl v Celjtt. Oddaja samo trgoveem od 3Ü litrov naprej. 1419 6-4 9 prtporoča špsGSPi]skQ biogotsr ssiko^Fstne haruE "A oblelic, s kete- riiiiisilalikouuoMo baPBfl ysakoörstno blago sam. Zaloga papirja, pisalnih In rlsalnih potrebščin na debelo in drobno. društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino rezanega, tesanega in okroglega mehkega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimö na naslov: »Savinja«, Kapu- cinska ulica 5, I. nadstr., ali pa poštni predal št. 1. 1426 6-4 Skladišce za živila juž. železnice v Mariboru, Franc Jožefova česia št. 34 poiebuje: bučno oljc, krompir, fižol, grah, sveže zcljc, sveže in suho sadje in druge kmetijske pri- delkc, Ponudbe se sprejemajo pismeno in ustmeno. — Zaželjeni so posebno stalni dobavitelji. 14602-2