P os a m c z n c številke s Navadne Din -—‘75, cb nedeljah Din l’—. .TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje ia praznikov, ob 13. uri z datumom na^vdnjega dne ter stane mesečno pc D L5V—, za inozemstvo D Tt —, dostCvijen na dom D s*•» izkaznice D 10*— # po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev, 4« Poštnina Lacana u g©Sovonf."'- ■M*H8CTP Cena dahaShla »ri. -3 Dlit f-'1"««"""-™ m Naslov Tit* Knjižnica liceja Ljnbljana Ponamezne šfcev£!kat fJavadn© Din —*75 ob nedeljah Din 1*—«* UREDMISTVO se oahnja v Mari boru,_ Jurčičeva ul. it. A l- «»■<*• slrop:e. Telefon intarurb- št. 274 UPRAVA se (jahaj* v Jurčičevi ulici št. 4, pritličij, desno. ioa št. 24. —> Sfcii poštnoc«io*»/ račun štev. 11.787. Na naroči! ■ brez deniirj* •« m osir«. *“• Kokoni** a« n« vročaj«* Maribor, nedelja 22. marca 1S25. »TABOR« jo najcenejši slovenski dnov. nik. Stane mesečno samo 10 »lin. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih dr mri listi raztegnejo na dolgo in široko. Ha iy§rišra£i s@ii ©ciioSiim, Dalekcsožna politična važnost jutrišnjo seje Narodne skupščine. — Radikalci za energično nadaljevanje dosedanje politi!:©. BEOGRAD, 21. marca. Vse p n Da- ma r c a, Kientanne skupine s.e pripravljajo z vso vnemo na jutrišnjo vci’ifiikacijwko debato v skupščini. Na sejali posameznih klubov so pretresali vse -mjožno'.y!d in vsa taktična sredstva., ki jih ho treba uporabita na jutrišnji seji. Dolgotrajno sojo ja imel tudi radikalni klub. Razvila s® jo živahna debata o nadal-jni parlamentarni taktiki, zlasti pa o razveljavljen jo. Radičevih mandatov. Debate ko ®® udeležili gg. Trifkbvie, Velizar Jankovič, Simonovič in Srakio. Prisotni so ©P®20<£3la- danes ne vodo, kaj bedo počeli jutri. Veleizdajalec Radič daje iz zapora politične direktive. BEOGRAD. 21. marca. Ob 0. uri do- IHi-ldne so prispeli iz Zagreba gg. Truin-'bič, Lorkovie in Pavle Radič. Takoj po Prihodu so se sestali -voditelji opoziei jo-U-alncga bloka in se posvetovati do 12.30. ^o konferenci so izjavili nekateri blo-kaškii. voditelji, da še ni bilo skleijeno Dhč definitivnega. Omeijeni trije politiki prinesli od Radiča ravna n-arvodUn. — y-ih a«, d-t ;je i[[{.yg dovzetna za velike bpli ti en e koncesijo, a te v slučaju, ako bi vlada ublažil®, svoje zahteve. HorrloS pp®4S E^Seri- kajizniu. Bdločen odgovor francoskega minisfr.sk ®ga predsednika Vatikanu In konzervativnem. — Viharni in-izori v zbornici. PARIZ, 20. m aren. V zbornici jo imel hiiniistrski predsednik Herriolt ognjevit Protiklerikalen govor. JTzjavil je med ^Digiim, dia mora sloivetsno protestirati Drv>ti papeževemu govoru dne 10. febru-v katerem jo očital francoski vla-(j'> da uganja, politiko, ki ni niti pleme-. Pita niti francoska. Odgovarjajo na lz-m.)..................... bili vsi radifcalski ministri z min. pred-sodinikom na čelu ter velika večina poslancev. Govorniki so se zavzemali za to, da mnj vlada vztraja pri dosedanji energični politiki v smislu programa Narodnega Moka in zahtevali, da naj na jutrišnji seji glasujejo vsi poslanci ra-dikalskega kluba z,a poročilo verifikacijskega odbora, t. j. za razveljavljenje ra-dičevskih mandatov. Da,nos popoldne se bo seja -nadaljevala in bo tuli sprejet definitiven sklep. vajanja desničarskega poslanca Berar-dia je izjavil, d>a so vladini nasprotniki tisti, ki so organizirali nasilne demonstracije proti lajiškiim zakonom. Odloč-čno je mimiis.tr&ki predsednik zavrnil očitke, ki »o jih nanizali francoski škofje- v svojem pastirskem listu in dejal, da laji-dzenn ne omalovažuje vloge katoli-čanstva, ki je imelo v razvoju človeštva velilk pomen, dokler ni bilo katolican-stvo bantk, temveč katoličam-stvo vernikov. Ta opazka je izzvala na desnici viharen odmev, do čim jo je levica burno akliaanirala. Nastal je tak hrup, da je moral predsednik ,prekiniti sejo. Ko se je seja zopet okvarila, je Horriot nadaljeval svoj govor in izvajal, da je cerkev zaslužila visoko hvalo, a le v času, ko je bila zaščitilk*a revnih slojev* (ločim se je sedaj žal spustila v boj za interese in za politične smotre. Tudi te izjave je desnica burno sprejela in klerikalni posl. de la Ferronays je zahteval, da naj Herodot prekliče neeuven-o surovost, s katero je užali! cerkev. Radi tega je predsednik Painleve naložil poslancu de la Ferronajrsu parhtm ni' acno kazen in ga izključil od 15 zborničnih sej. Seja se je zaključila med viharnim vzklikali j cim' desničarskih in levičarskih skupim, ž njo je bil ctvonjen v Franciji, odločen kulturni boj, kakor ga ni bilo žc celo desetletje. Borna lisi sveta* , — Smrtna kosa. Umrl je v celjski Jffivrni bolnici g. Franc Renier, posestnik Puci je vem »Kmet, listu«. Nas bi to dalje nič ne brigalo, če se ne bi v št. 14 »Knieit. lista« od 18. marca obregnil ob našo narodno učiteljstvo na uprav kle-v Podplatu, v starosti 67 let, vsled tež-1 rikaluo-lažiniv način, češ da so bili uči- kih fejpiekliin po telesu, rolkah in. nogah. V sredo, dne 18. trn. se je zgodila imenovanemu velika neereča. Šel je s petrolejko v roki pogledat na gospodarsko pcslop-iie. Pri tem pa je nesrečno padel, tako, da se jo petrolejka razbila ter vžgal Petrolej, obleka im »lama. Težko poškodovanega so prepeljali v četrtek v celjsko javno bolnico, kjer je v petek v težkih mukah podlegel zadobljenim ramam. — Masnrykovo proslavo v Ptuju priredi tamošnji Sokol obenem s sokolsko akademijo v torek dne 24. trni O Masa-rjku bo predaval B Borko iz Maribora. Hio da Ivi so dela tudi hitro pričela. — Masarvkova proslava v Slov. Bi-sMci. V soboto dne 21. marca bo prosi a-yi'l »Sokol« v Slov. Bistrici Masarykov Jubilej s predavanjem B. Borka. Začetek ob pol 8. mri v hotelu »Beograd«. — Prekmurski Goričanci prosijo zn Podaritev starih knjig v svrho ustanovitve ljudske knjižnice. Preglejte svoje knjig-e, gotovo bo katera za poslati Po-družnici Ju gosi. Matico v Gornji Lendavi. ~~ .r»R-letnico jo slavil dine 18. trn, biivši narodni poslanec, sedaj direktor »Tehniške »redni.1ie šole« g. Jože Reisncr. — Mennoljeva žilica še vedno miga. Polomija pri volitvah ga je spravila tako daleč iz ravnotežja, da še sedaj poldragi mo*;oe po volitvah, fantazira -t>o tel ji stalno »posebno po gostilnah z mladimi voiilci, kjer se je pilo in kadilo brezplačno«. Citiramo to brez komentarja, -učiteljstvo si bo napravilo svojo sodbo. — Kurijoziteto g. poslanca dr. Iloh-njeca. V zabavo našim prijateljem v teh resnih postnih -dneh reproduciramo par izjav poslanca dr. Hohnjeca 'V verifikacijski debati. Trdil je, da duhovščina skoro nič ini -posegla v volilno borbo... Pač pa so — jo vedno trdil! — demokrati zlorabljali vero in cerkev... Tudi niso klerikalci — to jo trdil tudi resno! — razžagali plemenskih strasti !n sedaj, prijatelji, vzaimite z vso potrebno pobožnostjo v roke »Stražo« in »Slov. Gosp.« izza časa pred volitvami, prodno sta bila u&tavlijcna... Pa še recite, da ne znia dr. Jlohnjec v Beogradu sijajno — lagati! — Muslimanom grozi razcep? Jugosl. muslimanska organizacija se nahaja pred razcepom. Dosedanjega voditelja dr. Spali o skuša izpodriniti Adem aga Mešič, ki se je pned vojmo uveljavljal kot velik frankovec in goreč avstrofil. — Indeks in svoboda tiska. »Rijoč« piše: Evo paradoksa: Med onimi, ki pobijajo zakonski osnutek o svobodi ti- ska, so tudi klerikalci, ubogljivi oprode Vatiikaim in vseh odredb, ki prihaja jo1 o-aobju upokojen .is središču vatilka^ntike diploiuracije. Iz - izplačevale pokojnine jjpeko iiua-nčaeiio. tega središča pa prihajajo tudi sloviti »iinprimatu-r« ali »place-t«, kar ni nič drugega nego preventivna cenzura. — Vrbu tega im-a Vatikan indeks, ki prepoveduje svojim vernikom, da ne smejo citati poljubnih knjig. Na indeksu jeti »oče najboljših literarnih del. Kako je sedaj mogoče, da se klerikalci zavzemajo na eni strani za. suženjstvo duha, kakor je izraženo v indeksu in za preventivno cenzuro, ki je uvedena z »i-mpri-maturje-m«, na drugi a!ra.nl pa se upirajo tiskovnemu zakoinu, ki niti ni re afccijona-ren kakor vatikansko uredbe in ki sploh ne misli na preventivno cenzuro. Kakor se vidi. imajo klerikalci nasproti Vatikanu mehkejšo srce nego n-ae-p roti 1 a st n 1 d r ža vi... — Nova taktika glede razveljavljenja radičevskih mandatov. Vredno je zabeležiti, kako presoja vprašanje radičevskih mandatov glavni radkkalski organ »Samouprava«. V številki z dne 18. trn. piše med drugim: »Kakorkoli težak in resen se zdi človeku sklep o razvelj-av-1 jem ju velikega števila poslanskih mandatov, bi vendar Lil dal ek o težji in u sodepolnejši nasprotni sklep, da bi sc namreč država brez vsakega odpora iz ložiila uničevalnemu delu in vplivu tako visokega števila poslancev, ki so združeni v- organizaciji, katera je'odvisna od Moskve im stoji z njo v neprekinjenih zvezah. Overovljenje radičevskih mandatov hi bila -prava sankcilja za zločinsko delo Stjopana Radiča, ki je s svo.j-o demagogijo in svojimi zna-nimi metodami zapeljal veliki del Hrvatov in si poti dobil v volitvah precejšnje število ubogljivih pomočnikov. Tako dolgo, dokler ho Stjepam Radič ostal oni isti Radič, kakršen jo bil od ujedinjonja do danes, tako dolgo, dokler se ne ho umaknil iz sedanjega -svojega položaja ali dokler ne bodo njegovi poslanci prekinili vseh zvez z njimi, torej tudi zvez s komunistično internncijonalo. — tako dolgo sc ne da govoriti o zapustitvi sedanje linije in sedanjega postopanja naipranr radičev-slki stranki. To pa, ali je tak preobrat mogoč, ne zavisi od izjav, marveč od dejstev. Za dejstva pa je treba časa. da se lahko zgode in da jih lahko objektivno ugotovimo Do tega časa zahteva najvišji interes države, da jo skrbno varujemo im zaščitimo njeno avtoritete bolj nego doslej. Kako peznajo zagrebški listi zemljepis. Neki zagrebški list je prinesel telefonsko poročilo iz Gradca, da je na postaji Steinbiriiek trčil osebni vlak v tovornega. To vest jo naslovil: »2el.ie.z-nička nezgoda u Štajerskoj«. Nezgoda v Steinbriicku je najprej nezgoda toga lista im jo deloma razveseljiva, delmna pa žalostna. Razveseljiva rrdi toga, kor kože, da so sc sedaj eelp Zagrebčani tako navadili na slovenski Zidani most, da so pozabili na prejšnji Stein-briiak. Žalostna pa za,radi tega, ker se taka poročevalska nezgoda vendarle ne bi smela pripetiti, če pomislimo, da gre za Po-stajo,. ki je v najožj-i zvezi z Zagrebom. — Kdo pczna gluhonemega slepca? S pristojne strani nam pišejo: Dne 1. novembra 1924 jo prijela mariborska policija gluhonemega slepca, ko je razcapan in bos brez sredstev taval po mariborskih ulicah. Obstoja, sum, da gaje privedel v mesto kdo iz dežele, ki je bil po zakonu dolžan skrbeti zanj. pa ga jo tu hotel prepustiti na milost in nemile st. ljudi oziroma napiliti mostni občini v breme. Njegova istovetnost se do danes ni mogla urotoviti. Kdor bi nvegm da!! o njem k.-.i’.« •.< ,issn.ila, noj !n javi ntiiihl 2:’i orožniški ji.ta.ji. ob čiv s k-mu uradu ali. politični oblasti, da »poroči podatke velikemu županu mariborske oblasti. Slepec jc srednje velik, okrog 60 let star, zelo sitariknivcga obraza in razmiršenih las kostanjeve barve. — Izplačevanje pokojnin upokojenemu železniškemu osobjn. Po odloku generalno direkcije državnih železnic z dne 26. februarja tl. št. G. D. 8175 »e bodo po zakonu o državnem premeI nem m zelezeičar.itJm odslej Lelo: VI. — Številka: 66. bbesb— ministrstva. Upokojenci, ki prejemajo pokojnine po starih predpisih, bodo -prejemali pokojnine Je v naprej pri direkciji državnih železnic. —Iz ustanove umrlega trgovca Antona Kolenca v Celju, ki je zapustil večmilijonske svote v svrho podpiranju ličeče se mladine, jo kura torij ob trilet-nici njegove smrti razdelil iz obresti za tekoče šolsko leto med visokošolce 68.000 din, med srednješolce 23.090 din., 3?0O din. pa še razdeli med gojence kmet, šole v Št. .Turju ob j. ž. — Začetek poletne .sezone ob Adriji. iz Dubrovnika poročajo, da. so začeli prihajati prvi tuji letoviščarji in sicer večinoma Nemci. Is Pripravljalni odbor SDS v Grižah pri Celju sklicuje na 25. marca t. j. na praznik Marijinega oznanenja v dvorano ge Arne Piki v Grižah svoj ustanovni občni zbor kraj. org. za Zabukovce Griže. Vabljeni so vsi somišljeniki in trezno misleči! Nova krajevna organi/ni,'a demokrat« .ske stranke v Pristavi. V nedeljo 15. tm. je bil v prostorih g. Jak. Zdolšeka, trg. in gostilničarja v Marčjivasi, ustanovni občni zbor kraj. org. JDS za občine Sv. Ema, Nezbiše in Roginska gorca. Tajnik srezk-e organizacije Malgaj je poročal o sklepih oblastnega zbora dne 3, marca v Mariboru in o stanju in delovanju srezko organizacije, nadalje o pomenu im dolžnostih krajevnih organizacij Pristopilo je takoj pri uisl-au-ovitvi 7 članov. Izvolil se jo slede-.-i odbori Alojz Pavlič, nos. sin v CmereSki gori, predsednik; Jak. Zd-olšck, trgov, in gost. v Marijivnsi, p-opredis.; Minka- Musič, učiteljica v Pristavi, p-p d-; umi s drnca; A. Musič, šol. vodja v Pristavi, tajnik; Lj. ŠkeTijianc, zase-bmica v ITf’ 'nsfkean; bla-gajničaa-ka; za odbornike: Jos. Hodnik, poštar v .Pristavi, Jak. Jeranko, po-s. sin v Nezbišah, Olga Korber, učiteljica' v Pristavi; za n-a-m:\ ■: Anton Žnra- her. šofer v Pristavi, Ema Zupane, šivilja v Hajnškom; zn, preglednika: Milan C'oh. pos. v Marčjlvm?!. Janez Poči-valSek, pos. v Pristavi. Za čuvarja Skrinjice Milan Ček in Janez Pečivalšek. Pokazalo se je na tem občnem zboru, kd-o zasluži priznanje za marljivo loLtieno delo in kdo grajo. Mnogi »o- se hlinili' kot zvesti in marljivi delavci demokratske stranke, pa se je izkazalo, da se ustrašijo vsake klerikalne sence. Proč z dvo-rezneži in bojazljivci. Naša demokratska stranka naj podpira naše odločne ljudi, ne pa. omahljivcev, ki so škodljivce stranke. Novi kraj. organizaciji pa želimo veliko uspeha! SJraštv® lusos 8©^- «Srža¥« sTta^ asradnik®!# šbi uro-kolencev- Obuni zbor društva jugosl. državnih’ UEilužbenccv in vpokojencev v Mariboru, ki se je vreil dne 17. trn. v dvorani »Jadran«, je bil prav dobro obiskan. —< Med drugim se je sklonilo, da se zviša društvena letna članarina od dveh na pet dinarjev im posmrtnina za •-'Samopomoč« od enega na dva dinarja. K temu sklepu se je oglasil g. Kuriš, ki je predlagal, naij bi člami aSamcipomoči« uplačali mesečno po 2 ali 3 din., kar bi dni o po dosedanjih izkušnjah za vsak smrtni slučaj 2000 oziroma- 3000 din. To bi olajšalo računanje in vplačevanje in bi pokojnikovim svojcem res nekaj izdalo; za borih 700 din. oziroma sedaj 1400 din. se pač no izplača uiniretil Ža.l da V ta predlog ni nihče posegM, upamo pa, da pride prej ali slej de veljave. Za predsednika društva je bil zopet soglasno izvokj-cn profesor dr. Pečovnik. V odbor pa. z izjemo dveh odbornikov vsi stari odborniki. Gospod dr. Pečovnik se jeza izkažemo zaupanje iskreno zahvalil. —' Obenem so jo slavil vpokojanoem s tem! na razpolago, da bo- cd 1. aprila tl. vsako sredo od 15. do 16. uro v gimnaziji II. nadstropje levo št. 13 sprejemal članarino in posmrtnino za »Samopomoč*. S tem bo- vpokivi-f.nct-m zelo vstreženo. Sfratt S. *T A Ts O Tf« iV Mariboru, o-štenega službovanja. Na to je g. Kanis i>ri grobni tišini prečital resolucijo in brzojavko kralju, kar je bilo viharno sprejeto. Brzojavka se glasi: Njegovemu Vel. kralju Alefeandru L Beograd. Na zboru dne 17. marca t. 1. zbrani člani združenih državnih vpokojencev v Mariboru, ki jih na stare dmi preganjata in tlačita beda ter skrb za vsakdanji kruh, se obračajo Vašemu Veličanstvu s prošnijo, da na j jih vlada Vašega Veličanstva izenači glede pokojninskih prispevkov jk> novem zakonu z državnimi uradnik'. Težko je spričo sedanjega pomanjkanja čakati zadnjega dne življenja. Vsi upi vpokojencev so se osredotočili okoli osebe Vašega Veličanstva, ccl katerega pričakujejo rešitev iz nezaslužene revščine. i Društvo jugosl. državnih uslužbencev p in vpokojencev v Mariboru, Vel od pomanjkanja prostora prinašamo resolucijo samo v izvlečku. Uvodoma se povdarja, da so vpoko-jcuci storili že nebroj korakov za izboljšanje gmotnega položaja, vendar pa je bilo vse zaman. Zadnja regulacija d ra gin j skih doklad s 1- sept. 1924 je pri-nešla sicer nekoliko izboljšanja, ali samo nekaterim kategorijam, dočim so bile drugim celo znižane. Vsem pa se je hkrati ustavila celotna stanarinska doklada. Resolucija omenja nato pravni spor glede tega irkinjenja in n oglaša načelo, da je neizplačevamje te doklade neupravičeno in nezakonito. Za dare vpokojenče, vdove in sirote, ki žive v najtežjih razmerah, predlagajo, da naj 6e: 1. člen 239. zakona z dne 31. julija 1923 izpremeni sledeče: Vse osebe, ki so u-žjvale pokojnino 'pred objavo tega zakona, dobivajo pokojnino po določilih tega zakona, kakor da bi stopile v pokoj po njegovem uveljavljenju. To načelo volja za vpokojence tudi v bodočnosti tako, da so ob vsaki poznejši ureditvi prejemkov aktivnih državnih nameščencev avtomatično deležni na novo določenih pokojninskih prejemkov tudi tisti'vipokojeinci, M so bili vpokojeni pred uveljavljenjem dotičnih zakonov in naredlb.« 2. naj se temi vpokojencem od 1. sept. 3924 naprej nakaže iin izplača naknadno neopravičeno ustavljena stanarinska doklada. I 500 S Za spomBad! ioinalno angleško l™, . modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Mastek, Glavni trs. Mariborske vesti. Maribor, 20. marca 19!5. Pozdravljeni! Maribor. 21. marca. Naši nacionalisti imajo jutri velik praznik: v obmejnem Mariboru, še pred nekaj leti najbolj vroči točki narodnostnega boja med Slovenci in Nemci, bodo razvili svoj prapor. Tega slavja se udeleže številni gostje iz vseh delov države, korporativno prispe direktorij Orjune iz Splita, zastopnike pošljejo tudi druge nacionalne organizacije. Tako bo imel jutrišnji dan v Mariboru izrazito jugoslovanski značaj; prapor, ki ga bodo razvili naši nafcionalisti, bo vihral visoko nad plemenskimi in pokrajinskimi mejami; videli bodo njegovo plapolanje vsi nacionalisti od Triglava do Kaj-makčalana, od SUadrskcga jezera do romunske meje. Misel integralnega Jugoslovanstva, združeno z močno vero v velike kulturne in politične naloge jugoslovanskega naroda, to je bistveni program nacionalistov. V znamenju tega programa se zbira jugoslovanska omladina, kakor se je pred pol stoletja zbirala naša omladina okoli srbskih, hrvatskih in slovenskih programov. Pod praporom integralnega Jugoslovanstva pa ji je tudi zasigurana končna zmaga, ker bo že sam razvoj stvari odstranil ograje, ki jih je zapustila žalostna preteklost. Pozdravljamo zastopnike nacionali stov iz vseh delov naše lepe in širne do movine, zavedajoč se, da je Maribor — stražar jugoslovansko - germanske meje — zasiguran tudi v Gjevgjeliji, tako v Beogradu kakor v Ljubljani, tako v Splitu kakor v Novem Sadu. Povsod je naša domovina in povsod sc poraja nov duh, duh jugoslovanske omladine, ki je nositeljica bodočnosti. Želimo, da bi mariborsko slavje obrodilo obilo sadu! —o— hi Odlikovanje. Kralj je o-dlikoval z redom. sv. Save IV. razreda upravnika mariborskega gledališča g. dir. Radovana Brenčiča in ravnatelja mariborske opere g. Andro M it rov i d a. Ta pozornost z naj višje strani daje voditeljema našega gledališča zasluženo priznanje za n juno večletno delo. Častitauio! m Zanimivo predavanje v »Ljudski univerzi«. Kakor smo že sporočili, bo v pondeljek dne 23. tm. in v četrtek dne 26. tm. predaval v »Ljudski univerzi« naš znani umetnostni zgodovinar konzerva tor g. dr. Stele o: »Arhitekturi, plastiki in slikarstvu na Slovenskem«. To predavanje bo zaključilo serijo, ki ima natslov: »Črtice iz slovenske zgodovine, literature in umetnosti«. Vsa predavanja so lepo uspela in v razveseljivi • meri zadovoljila občinstvo. Predavanje g. dr. Steleta bo dostojen konec te serije. Že naslov pove dovolj, kakšen zanimiv in obsežen predmet si je izvolil predavatelj za svoj nastop v Mariboru. Njegova knjiga: »Oris zgodovine umetnosti na Slovenskem« je dosegla splošno priznanje, saj je bila prvi sistem atič-nejši poizkus na tem polju in v tej obliki. Predavanje, ki ga bo imel g. dr. Stele v »Ljudski univerzi«, bo podalo v širokih, a temeljitih obrisih pregled našega stavbarstva, kiparstva in slikarstva s posebnim ozirom na novejšo dobo. Ker je vpodabltjajoča umetnost mo- VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AMLO! ZLATOROG °roga^^'TWgriiiil gočen izraz narodne individualnosti, bo ta. uvod v slovensko umetnostno zgod«; vino izpopolnitev dosedanjih predavan] o slovenski zgodovini in kulturi. ITP®* mo tedaj, da bo obisk kar najštevilnej-ši. Posebna atrakcija večera so številno skioptične slike, ki bodo ilustrirale predavateljeva izvajanja. Kakor že omenjeno, se bo pondel jkovo predavanje T četrtek dne 26. tm. nadaljevalo ih zakljn čilo. Začetek vodno ob 19.45 (mala kazinska dvorana). m Otroški večer in češka serija »Ljudski univerzi«. Za prihodnjo ned© Ijo pripravlja »Ljudska univerza« drugj in znanji otroški večer ž .lako pestnS programom (hiuziikiilini komadi, čitanje pravljic, skioptične slike). Prihodnji pomdeljiek dne 30. tm. se začne češka sed ja s predavanjem g- nadzornika PircaI o češki zgodovini. Serija bo obsegala «• koli 10 predavanj; sodelujejo znani naši poznavalci češkega naroda in njegove kulture. m Društvo za vzgojo in zaščito dec® v Beogradu je poslalo v Maribor člana svojega glavnega odbora g. Marcelovima z namenom, da zbira člane. G. Marcelovih bo te dni obiskal razne zasebnike iin podjetja, V informacijo bodi povedano, da je društvo strogo humanitarno (človekoljubno). Vzdržuje 4 zavode, v katerih je oskrbovanih okoli 800 sirot, ki se uče raznih obrti in se pripravljajo za koristno in pošteno življenje v poznejšem času, ko bodo stopili na lastne noge. Omenjeni delegat sprejema članarino in sicer plačajo redni člani 20 din., dobrodelni elani 1000 din. in veliki dobrodelniki 5000 din. Onim, ki lahko kaj prispevajo, bodi ta človekoljubna akcija toplo priporočena! m Za naše radio-amaterje. (Nova ra* dio-pestaja v Gradcu). Kakor nam sporoča Mariborski radiio-klmb. je pred dobrim tednom pričela obratovati nova graška radiofomična postaja. Poizkusna oddaja se vrši dnevno od pol 14. do pol 15. ure oziroma od pol 19. do pol 20. ure na valno dolžino 404 mi Postaja se nahaja na graškem gradu, kjer je tudi visoka antena s stroji im drugo aparaturo, medtem ko s© nahaja oddajni prostor z mikrofonom (takozvani študijo) T! mestu. Graški umetniki in visoka publika kair tekmuje, kdo bo preje deležen odlikovanja, s tem1, da ovekoveči svojo umetnost z oddajo v svetovni eter. Glasom zadnjih radiofoničnih veslaj graške postajo se je vrši! do sedaj sprejem njenih vesti po nrniaterjih v razdalji 120f km. Sploh dobiva postaja nebroj poročil iz inozemstva o dobro uspelih sprejemih, tako n. pr. iz Danske, Švedske, Nizozemske, Nemčije Švice itd. Ču.ie se jo celo v Calals-u na Francoskem in ob srbsko-bulgarski meji. Tudi mariborski radio-klub je že pričel v četrtek s sprejemom graške oddaje in kaikor smo do-znali, se vrši prihodnji sprejem zopet V nedeljo ob K»14. uri v klubovem lokalu. Z otvoritvijo prenosne graške postaje je dana amaterjem možnost sprejemanja O pomladi in njenem pesniKu. Danes je prvi dan koledarske pomladi. Na gorah še ležii sneg in z gora veje leden dih: veter nam ga nosi v obraz, ko se sprehaja po ulicah in cestah. Pa človek ima ob 21. marcu čisto poseben občutek; kakor bolnik je, ki ve, da mu bolezen ne more več do živega. Ali ni zima neke vrste bolezen — nekaka bla-igodejma anemija ko kroži'v žilah prirode premalo vroče solnčne krvi 7 Kadar pa napoči prvi spomladanski dan, veš, da se zima spreminja v kadaver — še malo in ne bo je več. Smejemo se marčeve-taru snegu, ker vemo, da ga bodo prve solmčne ure izpremenile v blato. Tak je konec zimske poezije! Ni nam žal zanjo, zaka* pomlad obeta veliko, veliko več. Toda za njo je treba tudi več pogojev; preveč pisana, preveč raznotera je ji jena lepota, da bi jo mogel človek objeti is hladhim pogledom. Pomlad zahteva pomlajenja v na« samih. Saj smo tudi ljudje kos tisto večne snovi, ki — obdarjena z življenjsko silo, »vi« vi,tališ« — reagira na vse neskončne pojave življenja, torej tudi na povečano količino eolnčne energije! O, kadar začenja rasti trava, ko živil jenska volja prodre tenak a varen o-felop semena in se pojavi rastoča kal, ko krožijo eotki j>o drevju in še kamen čuti prebujenje pomladi —ali mi prav, iHa občuti tudi človek nekaj tega kvašena ja in kii>enja materije okoli sebe! Saj ni treba, da bi se šel s ptički ženit ali golčat z golobi in grlicami. Dovolj je, ida mtu duh občuti fortissimo življenjskega plana, da zapoje patnlad v noveml valu življenjske volje., Pa tudi če nas j obdajajo večni ledeniki umstvenega spo- znanja, da je vse le ničeva omama in igračka schopenhauerske Volje, brezčutnega, naprann človeku ravnodušnega boga. Tudi če je vse le omotica čustvenosti, lahna vročična reakcija človeških možganov na povečano solučno toploto, je pomlad lepa, večno lepa, pa najini se tolikokrat ponavlja! Veselo jasni dan odgrinja z livad, ledin kopneči sneg in zvončke seje v solnčni breg — iz zemlje pije korenina — po brezah, bukvah sok kipi, a v poipju še zelenje spi — ti verzi so mi rojili v glavi in se spletali s suhimi umovanjem o »večnih le-dainikih umskega spoznanja«, ko 6em v četrtek krenil po ljutomerski cesti tja proti meščanski šoli. Jutranje solnce se je borilo z lahnimi oblački, od severa iz Prekmurja — pa je vel ledenomrzel veter. Dasi je bil njegov rezki dotik po obrazu memiento: »Ne zaupaj spomladi«, je vendar ležalo v naravi toliko spom.la danskega razpoloženja, da sem s polno pravico ponavljal v spominu Golarjevo pesem, tembolj, ker sem' se napotil k njemu, — našemu najbolj spomladanskemu pesniku. _ Da, pesnik ioomladi! Vzamite v roke njegovo antologijo- »Poletno klasje«, ki je ;Izšla lansko leto v »Splošni knjižnici«. Velika večina pesmi — talko velika, da vso ostalo stopi v ozadje — je v neposredni ali vsaj posredni zvezi s pomladjo im njenim razpoloženjem. — V Golarjevih pesmih najdete jasen dokaz, da lahko i>o-imlad prepoji vsega človeka tja do naj-ekrrite.jših kotičkov njegove duševnosti — do_ vrelcev intuicije. Toliko pomladi nam1 je dal edino Župančič v knjigi; »Čez plan«. Medtem ko je Župančiču pomlad bolj prebujenje mladostnih čustev nego pomladi same, name nudi Golar njeno neposredno kvašenje in kipenje, nje slavnosti na njivah in travnikih, njene tihe misterije v panskih gozdovih. Zato se mi zdi čitanje »Poletnega klasja« (ali Pa tudii »Pisanega polja« in »Rožnega grma«) kakoir sprehod čez pomladansko polje, daisi je najboljše, če človek združi oboje v eno samo pesniško občutje. Ob beli cesti, ki teče na Mursko polje, sredi travnikov in vrtov, blizu potoka, ki hiti v Muro, stoji lična vila. Golarjev dom!_ Literarnega slikarja naše Gorenjske je zanesla usoda v prleško prestoli co, na podnožje lepih Ljutomerskih goric, katerhn je posvetil že v »Rožnem grmu« nekaj pesmi in ki se začenjajo pojavljati tudi v njegovi prozi. Odprl sem vrata in povprašal po prijatelju Golarju. Povedali so mi. da se je pravkar vrinil iz Ljubljane. Vstopil sem v sobo, ki je bila polna solinca, cve tic in slik. Solnce — kdo bi govori! o nijem! Cvetlice so ljubljenke njegove in pa gospo soproge. Bohotno Cveto iin se vzpenjajo k širokim oknom. Zunaj je vrt; ob okino buta breskvioa veja. Ni še razcvetena, a ko bo dobila nežni cvet, ali ne bo kakor roka najnežnejše nevesto — Muze. roka, »ki bo rahlo trkala na okno in zvaJla poetov duh na svatbo poljan im travnikov T Slike — sami slovenski original! impresijonislične struje. —-Mnogo barv, mnogo nemirnega življenja. Potem dvojo portretov, ki jih jc slikal čopič ljutomerskega rojaka Žabote, sedaj priznanega slikarja na Slovaškem, ki je lansko leto Slikal tudi Maisargkai. Kaj bi pripovedoval o čisto človeških rečeh, ki se dogajajo, kadar pride gost v hišo. Gospa Golarjeva je Muro.Doij'kai iin na Murskem polju so ljudje gostoljubni, to je povedal že Stanko Vraz. Poet »škrjainčkov in polj« je vstal vesele volje, ki jo je dan poprej prinesel iz Ljubljane, kjer njegova »Vdova Rošlin-ka « še sedaj deli oberočki zdrave kmečko dovtipe in prešeren smeh — vzlie a-tentatu, ki ga je napravil na njo strogi kritik. Na mizi je ležala ta Golarjeva komedija v lični izdaji, ki je prišla prav te dni na naš knjižni trg. »Ali Te je hudo zbodla Cankarjeva kritika v »Slovencu«, sera vprašal Golarja. »Zakaj neki!« — je odvrnil s široko gesto. »Napiisal sem tako, kakor sem videl iin občutil, pa naj sodi vsak po svoje.« Med kramljanjem so minevale ure, solnce ee je povzpelo na zenit. V sobi je bilo toplo in spomladansko veselo. Kako lepa bo 'tu majniška noč! »če bom hotel poslušati slavčkovo petje,« je rekel poet, »bom ostal v tej sobi, ki ima vrt pred okni. Iz sobe na severni strani pa boirn lahko slišal vsak večer žabji koncert.« Pa bo šel v gorice tam pri Jeruzalemu, v zidanico, ki gleda daleč čez brda. In mu bo govorila naša zemlja, lepa, mila slov. zemlja in še marsikak njen glais se bo oglasil s poetovih strun. »Beatuis iilde, qui proul negotiis«... Ta verz starega latinskega pesnika mi je blodil v mislih, k,o sem zapuščal Golarjev dom. Sicer nima latifundij, a ima še obilo zasnov in volijo do dela in naselil so jo v poetični pokrajini, ki bo — upajmo —bogato in sipi ri ral a pesnika s svojo pestro menjavo neba im zemelj- i skih barv i« tudi z zdravo veselostjo ■ njenega ljudstva. 21. marca. |J. Borko. •V Manbora, ctne 2?. *nS*8S T925.1 *T A B D ffc' Stran 8.\ ,Continental“ pisalni stroji dospeli! ANT. RUD. LEOAT & CoMaribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100 graških in dunajskih koncertov in vesti z naj enostavnejšimi sredstvi radioteh niike t. j. z taikozvanimi kriistalnimad de : tektorji in je pričakovati, da. se bo se daj tudi v naših krajih radiotelefonija nekoliko bolj razširil«, m Glavni odbor »Jadranske Straže« 2a mariborsko oblast s sedežem v Maii boru. Veliko županstvo mariborske oblasti je odobrilo pravilna glavnega od bora »Jadranske Straže« v Mariboru. — Občni zbor tega društva še vrši sredi Prihodnjega meseca. m Protituberkulozna liga je imela snoči redni občni zbor, ki je lepo uspel Natančnejše poročilo še objavimo, m Pouk v češčini se prične v soboto fin oh 18. (G) uri v dvorani ljudske univerze (kazino). Vsi oni priglašenci, ii ni«o prišli' v četrtek na sestanek, se Poživljajo, da pridejo točno ob napovedani uri, kakor tudi da vztrajajo pri Pouku ves čas, ne pa le par ur. Oni, ki sc še niso prijavili pri g. Burešu. pridejo lahko v soboto ob navedenem času v Ljudsko univerzo k prvi uri pouka in Re tam javijo predsedniku tečaja. Obisk tega tečaja se posebno priporoča onim bratom Sokolom, kV nameravajo prihodnje leto udeležiti vsesokblskega zleta v Pragi. Honorar za pouk bo malenkosten. m Tečaj za kleklanje. Mariborsko slov. žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti priredi, ako se ogla si dovolj udeleženk, dvomesečni tečaj za kleklanje. Prijave sprejema in natau ene j a pojasnila daje do 28. trn. ga. Zlata Brišnik v Slovenski ulici. m Gospodarsko in politično društvo Zamagdalenslti okraj v Mariboru ima v soboto 18. aprila ob 20. uri pri Jelenu 'ohčni zbor. Vse somišljenike pozivamo k polnoštevilni udeležbi. m Nočno lekarniško službo ima pr hodnji teden (od 22. do vključno 28. marca) lekarna pri sv. Antonu, Frankopa nova ulica 11. ni Grajski Mno -predvaja do vključno Srede krasno 5dejansko veseloigro Stare matere ljubljenček« s TTarold Llov-dom v glavni vlogi. Razven lega se še predvaja dvodejamistka veseloigra »Vrag ne sni«. Kdor so hoče izborno zabavati, h a j toga prvovrstnega sporeda ne za-ymudi. m Po ceni meso. V pondeljek dne 23. tni. 1925 od 8. ure naprej se bo na picsti stojnici pri mestni klavnici prodalo približno 140 kg govejega mesa no ceni 9.30 'din. za 1 kg. Prodaja saimio koosnmen-to mv množinah Po 1 do 2 kg. m Razstava konkurenčnih načrtov Pove cerkve Sv. Mardalenc. Društvo zn zidanje nove župnijske cerkve sv. Mag-dal ene v Mariboru bo priredilo razstavo konkurenčnih načrtov.v času od nedelje »2. trn. do vštevši nedelje 29. tm. v veliki kazinski dvorani v Mariboru. Razstav-ljeni bodo vsi došli načrti 34 po številu. Občinstvu jo dostopna, v delavnikih od 10.—]2. ure in od 14.—17. ure, ob nedeljah in na .praznik od 8.—12. im od 14.— 17. ure. Vstop je prost. m Nočnega davka ne bo v hotelu Hal.bwidl, ker je navšalirnn. Dane- zjra-t ra nji in večerni koncert kvarteta Richter. Speci j altteta: muškatelec z gradu Viltoš. Gdtzcvvo črno in marčno pivo. Sočni gol.iaž! 649 m Restavracija Grajska klet. V soboto 21. tm. družabni večer s plesom-. Orjuna Maribor prosi vse somišljenike kolesarje, naj se v kolikor mogoče velikem številu udeleže povorke ob priliki razvitja prapora. Sestanek toe ioob 9. uri pred glavnim kolodvorom. m Orjuna Maribor, prosi prebivalstvo Maribora, da na dan razvitja prapora dne 22. marca v pozdrav odličnim zunanjim gostom, ki prihito ta dan k parni iz vse države, razobesijo zastave. O priliki prireditve razvitja prapora Orjune v Mariboru v nedeljo dne 22. marca se vrši zvečer istega dne ob 29. uri v vseh prostorih Narodnega doma veselica. Preskrolje-no je vsestransko za imenitno zabavo, jedila in pijače. Nar. žel. glask. društvo Drava« svira V veliki dvorani, kjer bo ples, v stran-' •škili dvoranah sc pripravljajo razna nova presenečenj«, talko b-ršljanov gaj idr. &a?ods?so gledališč, REPERTOAR. Sobota 21. marca. »Traviata«. Ab. E. Nedelja, 22. marca ob 16. (štirih) »Vdova Rošli-nka«. (K-uponi) zadnjič v sezoni. Nedelja, 32. marca ob 1914. »Miguon«. Ab. B (kuponi). Nastop tenorista g. Borje iz Ljubljane. -Ganeš, v soboto 21. marca prvič v le- 811Jl ^aai prj nas najbolj priljublje- na opera »Traviata«. Ponovno opozarjamo oenj. občinstvo, na današnjo vpri-zoritev metodično Verdijeve opere »Tra-vioita«, ki bo v marsičem zelo zanimiva. Predvsem1 bo ma.rsiikogar zanimala nova zasedba: Alfredo Germont bo gosp. Petrovski, njegov oče George Germont pa. g. Janko. — Igralo se bo v modernih kostumih. — Režiser in dirigent g. An-dro Mitrovič. Na splošno željo občinstva »Vdova Rošlinka« še enkrat v tej sezoni. Dasli smo že zadnjič objavili na lepakih, češ d« se vrši imiemovana vesel e'(mm zadnjič v tej sezoni, se je uprava odločila z o-ziroim na. splošno željo občinstva »Vdovo Rošiiinko« še.enkrat, v tej isezomii vpri-zoriiti. Kdor ni imel še prilike ogledati si te nadvse zabavne Golarjeve komedije, polne pristnega in zdravega humorja, naj ne zamudi seda j prilike, ki se mu nudi posledhjikrat. Predstava se vrši popoldne ob štirih in traja do šestih zvečer. Nastop g. Petra Burje v »Mignon«. V nedeljo 22. tm. zvečer se vprirzori »Mignon« za ab B. Pri tej priliki bo nastopil v vlogi »študenta Viljema Meistra« tenorist g. Peter Burja iz Ljubljane. G. Burja ima simpatičnolirični tenor ter je v gori imenovani partiji že preko 12-krat uspešno nastopil v ljubljanski o-peni. Spori. to: Tovariši, organizirajmo se! Naj vzplamti med nami misel za skupnost, elimanirajoč grdi indd vidnalizem in malomarnost za skupne interese! Kajti v skupnosti je moč in le skupno bomo mogli kronati naše delo, hotenje naše. Prijave za pristop k društvu s članarino, ki znaša pro 1925 25 din., sprejema odbor, pri katerem se dobe tudi poštne položnice. : MO Maribor. Prvenstveno tekme 22. tm.; Predpoldne ob 11. uri II. razred. Mura - Svoboda, Sodnik g. Nemec, nad-j zorstvo g. Grebenc od športnega kluba »Svoboda«. Popoldne ob 13. uri I. razred. SK Celje - SV Rapil, sodnik gosp. J Nemec, nadzorstvo g. Šepec od ISSK Maribor. Obe igri se odigrata na igrišču ISŠeK Maribor. Prvnstvena tekma v Ptuju II. razred. Popoldne ob 14. uri. SK Merkur - Siv Ptuj, sodnik g. Franki nadzorstvo g. Teichlmer. Prihodnja seja v pondeljek ob pol 8. uri zvčer v moli sobi pri Zamorcu. : Kolesarski klub »Perun« je pri včerajšnji odbore vi seji komečno določil razvitje prapora na Binkoštno nedeljo dne 31. maja s sledečim sporedom: Ob 8. uri š tartani je dirkačev na Koroški cesti, ob 9. uri spredem gostov i;n povorka po mestu, cb 10. Uiii pričakovanje dirkačev, ob 11. uri razvitje prapora na Glavnem trgu. Popoldne ob 14. uri korporativen poliod na veselični prostor v kadetnico. KvnetSfsklm strokovnjakom! Menda ni delovnega sloja v naši državi, ki ne bi trpel radi povoji ;; razdrapan osti in neori jentirnnosti. Med vsemi prizadetimi stanov, bo kmetijski uslužbenec pač na.ibodMcjši. industrijski delavci, obrtniki, trgovci-in dru:r:, da colo nam sorodni stanovi, so, okle-nivši se svojih organizacij, našli 1 mnlu umevanje svojih reženj ter se postavili m a dokaj trdna tla. In mil Uslužbenec kmetijske stroke, stroke, ki je v agrarni državi roli pomembnejša, je ostal osamljen in radi neorganiziranosti tudi nezaščiten. Če se ga vendarle uvažuje in če uživa ugled, potem je to pripisati važnosti njegovega dela; on, sam, kot idejni in izvršujoči oinitelj, bo dosegel pripadajočemu pozicijo šele tedaj, ko bo nastopal v strnjenih vrstah, in bo prišel tako tudi do svojih moralnih ira gmotnih pravic, ki morajo biti najmanj enake onim drugih stanovov. Tovariši kmetijski strokovnjaki! — Imamo svojo stanovsko organizacijo: »Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo s to častil im sedežem v Mariboru (ura vinarski in sadjarski šoli), česar namen je povzdiga kmetijskega pouka, gojenje kolegijalnoeti med člani, varovanje stanovskih interesov in podpiranje društvenih članov im v posebnih slučajih tudi njih rodbin. Ta organizacija, razširjena leta 1923, je še mlada; ali kalii, ki so pognale, so žive in morajo postati važen faktor: ona, posedaj po- grešana društven«, tvorba, ki bo svojim članom skrbna matica. Vsli uradniki kmetijske stroke, ki so absolventi kake kmetijske šole in so v javni ali zasebni službi, spadajo v o-krilje svoje stanovske organizacije. Povabljeni so vsi, da «e ji pridružijo; naj bi ne bilo niti enega, ki se vabilu ne bi odzval. Kajti čas beži in naše bedno stanje nami govori dovollj resen memen- Lovska zborovanja v Ceiju. Celje, 19. marca 1925. O priliki rednega občnega zbora celjske podružnice Slov. lovskega društva, ki se je vršil včeraj, dne 18. tm. v hotelu Balkan v Celju, je sklical tudi centralni odbor SLD izredni občni zbor centralnega društva, da se začasno uredi tudi v lovskih vprašanjih razmerje im delokrog med ljubljansko in mariborsko oblastjo. Oba občna zbora sta bila izredno dobro obiskana. Časftmo ste bili zastopani centrala in mariborska podružnica. Na izrednem občnem zboru SLD je predsednik centralnega odbora dr. Lovrenčič poročal na kratko o sklepih, ki so se storili med centralo in mariborsko podružnico že na predsestan-kih v Mariboru, katere sklepe pa mora današnji izredni občni zbor potrditi, Po govornikovem mnenju bi bila najprimernejša delitev delokroga v dve sekciji, v mariborsko in ljubljansko, ki bi pošiljali svode zastopnike v skupni centralni odbor. Ne smatra pa tega načrta še za izvršljivega, dokler ne dobimo novega lovskega zakona. V interesu slovenskega lovstva moramo biti za to, da se v vseh skupnih lovskih zadevah, zlasti sedaj, ko še te niso urejene, ohraui enotnost in skupnost.. Predsednik dr. Lovrenčič poda pri tej priliki zelo zanimive statistične podatke iz društvenega gibanja in delovanja v letu 1924. Društvo šteje 2739 rednih in 25. ustanovnih članov. Od teh jih je pripadlo na mariborsko podružnico 205. celjsko 230, ptujsko 165 ih murskosoboško 109 članov. Vseli lovskih kart. je bilo izdanih 8.344, tako, da je v Sloveniji včlanjenih pri Lovskem društvu komaj ena tretjina lovskih upravičencev. Občni zbor vzaimo z zadovoljstvom na znanje, da pripravlja minister za šume in rude dr. Žerjav novi lovski zakon, ki bo za naše razmere gotovo dober, ker se bodo pri elaboratu upoštevalo vse upravičene •želje slovenskih lovcev, med drugim tudi obligatcirično članstvo. V imenu mariborsko podružnice po-vrlarjia dr. L i p n 1 d, da gre tej ravno-taiko za, skupen lovski interes. Upoštevati pa je treba novo razmere, ki so nastale vsled delitve Slovenije v dve oblasti, kojima pripada kot drugi instanci tudi reševanje vseh lovskih vprašanj. Izhajajoč iz stališča skupnosti je torej treba med obema oblastima neki provi-zorij, vsaj do uveljavljenja novega lovskega zakona. Ljubljana je pokazala v vseh lovskih vprašanjih toldlko inieifja-tivnosti in toliko strokovnega znanja, da bo treba tudi po konečni ureditvi med mariborsko in ljubljansko oblastjo obraniti z dosedanjo centralo trajne stike. Glasilo »Lovec« se mora gmotno utrditi. Predlaga poseben odsek, ki naj pripravi vso predloge, ki bodo pri definitivni ureditvi medsebojnega razmerja potrebnii. Po kratki debati se izvolijo v ta odsek gg.: dr. Lipold. dr. Lovrenčič, ravnatelj Klobučar, svetnik Erhatič, nadzornik Černej. Zupan, dr. Šalamun, Košir in Rihteršič. Po stvarni debati in posvetovanju zakllju či nato predsednik dr. Lovrenčič izredni občni zbor. Redni občni zbor celjske potlruž. SLD, ki se je nato vršil, jo podal prav razveseljivo sliiko marljivega društvenega delovanja. Tajniško poročilo je podal nadzornik Černej. Podružnica je imela več bos tankov, na katerih se je tudi predavalo. Priredila je slavnostni večer svojilna. častnim« članoma dr. Sernecu in Confidentiju. Prav prijateljsko je potekel tudi Diehlov večer v St. .Turju ob jiuž. žel. Čl ara« dr. Farčnik in dr. Rihteršič sta izdala posebno brošurico »Pouk lovskim čuvajem«, ki bi se naj^ razširila tudi po ostali Sloveniji. Blagajniško poročilo pod« svetnik Robatlo. Podružnica šteje 376 članov. Nadzornik Černej poroča, nadalje o predlogu, naj bi se za slovenske lovce uvedel enoten lovski kroj. O tem sc razvije daljša debata. — Sadni soki naibolj kipe, kadar Jim primešate Radenske vode! Zaloga Radenske mineralne vode. Ker je večina za enoten kroj, se izitOli! poseben odsek, ki naj ta kroj preštudira ter predloži vzorce centrali. V odsek se izvolijo Cerlini, Bernardi, Deti ček, Salmič, Stanič in Golčer. Pri slučajnostih se pritožuje ravnatelj Jankovič proti raznim izkoriščevalcem lovišč. Iz debate se konečno ižkrL stalizira predlog, naj ?e predloži velikemu županu pismena prošnja, v kateri se bodo iznesle vse želje glede lovstva. J-( Prošnjo izroči osebno mariborska podružnica. Konečno predlaga svetnik Erhatič, naj se od/pošlje Nj. Vel. kralju in kraljici kot najvišjima lovcema udanostna. izjava, kar se sprejme z navdušen je rtt. Nato zaključi predsednik Roblek občni zbor. Po občnem zboru se je vršil v istih: prostorih zelo animiran družabni večer. SIROTE deluje s kolosalnim uspehom samo ■V „Vilfanov žaj“. Dobiva se v vseh lekarnah in drogciijah. Proizvaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17 Xavier de Montepin: ,,j Skrivnost rdešie foiie. Roman iz francoskega življenja. 65 XXXV. Ljubezen — ljubezen. IIenry Varner se ni molil. Da, Margerita je bila na potu k ljubezni, še več: že zdaj ga je ljubita iz vse duše ip z vso naivnostjo mladega srca. Že drugič v življenju je postal ubogi otrok žrtev svoje nedolžnosti! Pred dvema letoma je postala Mar-gerita sužnja starega moža, ne zavedajoč se, kaj je pravzaprav zakon. Sedaj se je prepuščala brez odpora, brez nezaupanja, sledeč neki neumrljivi nagon, Henryu Varnerju. ker ni znala, kaj je ljubezen. Čutila je globoko nagnenje in neko posebmo nežnost nasproti temu mlademu možu; ni se niti borila zoper ta čustva, smatrajoč jih za izraz sestrin/ske pozornosti; nič se ji ni zdela čudna simpatija, ki jo je vse silneje vezala k neznancu, kateri ji je postajal vedno bolj znan.. Ali ni prišel Henry za to, da bi zavzel v njenem življenju mesto, ki .ie bilo od materine smrti prazno in ki ga soprog ni mogel nadomestiti: mesto osebe, na-pram kateri čutiš neizrecno udarnost- in ki te že s samim ]>ogledom tolaži1?!' Grof de Ferfley ni seveda ničesar o-pazil, saj tudi ni bilo opaziti nič drugega, ko da je Margerita vedno bolj izgubljala prejšnjo plačljivost in postajala zgovornejša, sicer pa je stari grof mladega Parižana še bolj vzljubil in mu še očitnejše kazal svoje prijateljske simpatije. Hon/ry je parkrat obedoval v poveljnikovem domu; tam se je tudi'mudil skoraj vsak večer, ko nista mogla radi vremena iz hiše. Kakor vsi oženjeni moški,, tako je bil tudi gi-of docela slep za nevarnost, ki je nastajala zanj — starega soproga; — z udomačenjem mladega, življeujapolne-ga moža. kateremu daje neizprosna narava večjo pravico do mlade žene nego starcu. Drugi ljudje pa so že bili dobro v s vesti te nevarnosti. V me slu se ni govorilo o ničemur drugem ko o Henryju ter o grofici in grofu. Čudili so se. kako more grof kaj takega trpet5. Javne mnenje je ponavljalo v vseh mogočih glasovih: »Hemry je Margareti;! ljubimec«, to pa še v času, ki ni Margerita niti slutila, da jo JToury ljubi. Minila je jesen in velik ->1 zime. — Pred durmi je 'bila spomin-:!: nastani! je marec. Bilo je hladno, solnce je sijalo na vedrem nebu. toda njegovi žarki nbo mogli stopiti ;odu na drevju Henry je pretvoril svoj voz v sani in je prišel opoldan po poveljnika, da bi zdrčali na sprehod. Grof :n grofica sta sedla na sedeže, Heorv pa :;•? kočijažil na kozlu. Topot so se vozili k nrepndu Fray-P-u4tes. Te je eden najlepših pri-' rodnih pojavov v Franciji, . znan radi svoje posebnosti daleč na okoli. O« kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki stekleni«. Fellerje-va Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporahi so jako štedljiva, radi tega poceni! Dobo se v 5 raznih vrstah (lilijino-glicerino-vo-boraksovo-katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 din. pri LEKARNARJU EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJL Elsatrg 201. Hrvatsba. Btrnu t' it A H n R< V Mariboru,' 'tTnc S?, marca 1925/ da dobite pri nakupu blapp, nad Din 5o'— 10 odstotkov popusta samo pri tvrdki B. V E S E L 1 H O ¥ 8 C m drug, Maribor, Gosposka ulica št. 26. r*" ^ssesanrs^ g^nnraaB ^ ^ S 0 a primerni za pisarno n in rnagacin se oddajo IgJlImffli! v najem. Na prodaj J lllMtlitii so ^ dobri srednje B VffiOVUNas težki konji z opremo « in različni gospodarski vozovi. Delniška S pivovarna Laško, Glavna zaloga Maribor, Aleksandrova cesta 14. 045 H kose zajamčene mreae 2% VEB.ETROOVINA 2 ŽELEZNflNO traverze stavbeno I n [[Mj)m1|a|fB|[H|l^ffljfljfmllHirBlI ■Tali »11 ■ II ali ■ II ■ II aJU Opravilna številka: E 2797/24. PINTER & LINARD TEI.EF. 28-2 MARIBOR BRZOJAV PINLEN VELIKA IZBIRA KUHINJSKE POSODE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. 523 Zmerne cene! Točna in solidna postrežba! p« istrnnreflno nizkih cenah r »logi pohištva Dne 23. marca 1925 ob 9. uri dopoldne prodado se v Studencih, Aleksandrova cesta št. 27 po javni dražbi sledeči predmeti: Različno trgovsko blago, nekaj trgovske oprave in okrog 20 ma mešanih žaganih drv. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri. Medtem se lahko te predmete ogleda. Okrajno sodišče v Maribora, om.ki« dne 3. marca 1925. /tare slamnike! Lažnjivec jc vsakdo, kdor trdi da tvrdka 400 A. VICEL, MARIBOR, Glavni trg 5 ni. znižala za 20% cenc> vs.e kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke „Herkules“ ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite, železne, posteklene in prvovrstne duplo itežke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste, kamenite in steklene robe litd. Toraj si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se . pri tej tvrdki o cenah ! j **" 1 II l — Tnr»-wrv ,iriwfflHII8 sprejema v preoblikovanje, belenje in barvanje ter jih izvršuje tekom enega tedna po jako nizki ceni. Želez Bičarjem popust. Cenjenemu občinstvu se priporoča LIH®* Dramska &s0. 10B Pod „Veliko kavarno'.---- Maribor Gosposka ulica St. 20 (Pirckanova hiia) fJSgT- Svoboden ogled Ceniki brezplačno! Novo dušil najmodernejši dežni plašči po znižani ceni pri Podpširajte so koBski tisk! Jakobla!t,Narii)or, Glavno trg 2 Pogovor na ulici. Angela: No kaj ste tako otožni ? Berta: Oh, kaj bi ne bila, saj ni mogoče več živeti. Draginja. Denarja ni, kredita še manj. Angela: Poglejte! Jaz pa sem zadovoljna, ker kupujem v dobri trgovini. Dobim vedno sveže razno špecerijsko blago po ugodnih cenah. Ako želim, mi pošlje tudi na dom. Tam se dobi tudi na knjigo proti mesečnemu plačilu. Reči moram, da sem jaz kakor tudi moja soseda zelo zadovoljna. Berta: Prosim Vas, kje je ta trgovina, da še jaz tam poiskusim. Angela: O, to lahko najdete in upam, da bodete zadovoljni v trgovini 322 IVAM PENKO, Maribor, Gosposka ujica št. 46. Pohištvo astnih izdelkav za spalne in jedilne sebe najceneje v zalogi Šereer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 97 Majerji In hlapci, pridni in pošti ni ljudje se sprejmejo. „Prosek dvor“, obfiina Brester-nica pr Mariboru. 574 Iščela se viničarji z 3 4 delavnimi moii pošteni in pridni ljudje vešči v vino in sadjerc i. Samo taki ki razpolagajo z dobrimi spričevali, naj se javijo pri ..Prosek dvor*, občina Bre-steraica pri Mariboru. 576 Erfurtska semena zelenjadna in cvetljična ter zgodnje sadike dobite v vrlnariii Ivan Jemec. Razlagova ul. 11. 503 Šivalni Stroj se proda. Koroška c. 50/1., Schlegel. 044 VI. rmdm občni zbor MARIBORSKE TISKARNE D.D., MARIBOR kateri bo v četrtek, drsa 2. aprila 1925 ob 11. uri dopoldne v ravnateljstvu tiskarne Maribor, Jurčičeva ulica 4, prvo nadstropje DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive o poslovanju za leto 1924 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1924, 2. poročilo nadzorstvenega sveta, 3. odobritev bilance za leto 1924, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnega sveta, 4. volitev upravnih svetnikov namesto po § 10 d. p. izstopivših članov upravnega sveta, 5. volitev nadzorstvenega sveta, 6. sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. Upravni svet Mariborske tiskarne d. d., Maribor. Prazne odol steklenice kupuje galanterijska trgovina Drago Kosina, Vetrinjska ul 26. 051 Popravila ur ih zlatnine pod garantijo hitro in po ceni. Uradniki, železničarji in vpo-kojenci znižane cene. M. Ilger urar. 482 Šolnine plahte za nred trgov nudi ceno tvrdka Franc f.las-tek, Glavni trg IG. 501 Iščejo sc za takoj sposobni Prepričal se je že ves Maribor z okolico, ^ da se kupi Pri ^ za mehanično delavnico pri Volti d. d. v Mariboru, Koroška cesta 27. Samo oni z dobrimi šolskimi spričevali naj se javijo. Vprašati pri vodstvu tovarne. 617 . najcenejsi! '''Palice, dokolenice, plete, no pohištvo in stojala, lesenino in dr. galanterijske predmete, nadalje klobuke 90 in 120 Din dalje, srajce 90 Din nogavice vsake vrste, tudiznamka ključ Po § 27 d. p. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne ali pri Slavcnski banki d. d. podružnici v Mariboru. § 26. Vsakih 10 dilnic daje pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak 'delničar izvršuje osebno aii pa po pooblaščencu. KLUB-B AR Od 16. ds 31. marca Miss HEDDY DUOPSON, plesalka Miss Emmy GL AHN Miss Steffi GARDCUELLA TONY HUNTER, „Holland-Singer“ OTROČJE TOZltKE 05! po najnižjih cenah priporoča galanterijska trgovina Draso Rosina. Maribor, Gosposka ulica šf. 36. VELIKA ZALOGA 1. APRIL a. VELIKA KAVARNA in vse vrste železnin po najnižjih cenah na debelo indrobnopri tvrdki nudi najceneje SEVER & Ko., Ljubljana vseh vist čevljev za štrapaco, lov in promenado la. gojzerci (hribovski čevlji) trgovina z železnino