r^/iib.^u^titia^U!
Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
SlBV. 15?.	V Ljubljani, v sredo, dne 14. Mu 1920.
Leio XLVm.
»SLOVENEC« velja f«,pošti na rse atranl Jugo-
aUvt|e tat t Ljubljani: oa mto leto naprti. K 180--n pol teta „ .. „ 8(K. w«etrt lata ,. . .--J «*-
Ha-ceonsec . „ 15-— Sa Inozemstvo celoletno K240*.
bs Sobotna izdaja: eb
3a oelo leto.....k 30-—
gnlnor"--" . . . M 35-—
i 0fW Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. I Rokopisi se as vračajo; aelranklrana pisna se as I sprejemajo. Uradu, telef. Siv. 50, npram itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Enostoipna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka alt nje
prostor) sa enkrat ... po K 4*5« aradni razglasi, poslana itd. .... po K 6'—.
Pri večjem naročila popust.
Najmanjši oglas 5 9/9 mm K10,
Izhaja vsak dan lzrzemšl ponedeljek In dan po praznik^ ob 5. url sjatraj.
Oprava je t Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino ln it 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hsro. 7583.
jfcnton Lajovic:
Hala revolucija in naše pravo.
ii.
Omenil sem že zgoraj, da jc bila duševna preorijentacija v našo revolucijo v naši inteligenci zelo, oziroma vsaj razmeroma majhna iri malo globoko segajoča. Da v tej preorijentaciji niso prednjačili llabti juristični stanovi, med njimi soduij-ski in odvetniški, sc nam ne more zdeti čudno, če .vpoštevamo že zgoraj povdarja-Ho konservativnost teh stanov.
Zato je silno karakteristična ko j prva izjava prve revolucijske vlade, ki je obljubila, da ostanejo vsi dosedanji zakoni veljavni. Če človek ne bi vedel, kdo je takrat sedel na vladi, že iz same te izjave bi spoznal očeta njenega, advokata, v čegar konservativni mentaliteti je bilo utemeljeno, jda ostane v veljavi čim največ do sedaj jveljavnih predpisov. Ta tendenca, čim naj-Več prejšnjim določbam avstrijskim ohraniti njihovo veljavnost, je ostala do danes sodniškem in advokatskem stanu viru-ientna*. Iz te tendence izvira naziranje še danes grasujoče med sodniškim in advokatskim stanom, da ima sodnik pravico presojati veljavnost vladnih odredb.
. Kako jc s to stvarjo? Zame jc stvar ta-Uale. ,V sedanjem družabnem redu, v katerem so vsi narodi organizirani v države, ^e zame eden bistvenih znakov prava to, da daje država gotovi pravni formuli zoper ev. kontravencijo svojo eksekutivno moč na razpolago. Pravo, za katerim ne stoji nobena takšna državna garancija, ni zame nobeno pravo, temveč prazna formula. Kakoršne vrste pa je ta garancija, take vrste je tudi pravo.
Dalje: Razlikovanje med pojmom zakon in med pojmom odredba je možno po mojih mislih samo v konstitucijonalnih 'državah, v katerih je za način, kako se sklepajo, razglašajo in izpreminjajo določbe, ki naj nosijo značaj zakona, posebno iioločen in takorekoč svečan, dočim izdaja V taki državi vlada kot eksekutivni organ
,, * Kot zgled naj služijo sodne določbe pri-bbčene v zadnjem Slov. Pravniku.
Ena izmed teh izvaja, da je bilo graško nadsodišče do prvega decembra 1918 — torej uel mescc po prevratu — pristojno nam Slovencem sodili kot druga instanca v vseh kazenskih zadevah; druga odločba zopet trdi, da je Hrvaško smatrati za inozemstvo; tretja z Obširnimi razlogi rehabilitira znani roman »Go-spodin Fran jo«, češ, da ga je svojčas Avstrija po krivici zaplenila kot zoper državo rujo-čeiga, ko jc vendar iz konteksta razvidno, da je v tako prijaznih besedah govoril o bivši Avstriji.
Ta odločba je bila izrečena strogo formalno v maju 1919.
odredbe temeljem zakonov na enostaven način. Na drugi strani je brezdvomno, če pride potom revolucije nova skupina na krmilo, da njena revolucionarna moč ne izvira iz kakega zakona ali sploh iz prava, temveč je samo faktična in originalna (da rabim ta juristični termin, ki bi ga bilo v problemu revolucije boljše perhorescirati). Vsaka odredba revolucionarne vlade je absolutno veljavna žc temeljem samega fakta moči.
Za to, ali je kako pravno formulo, katere veljavnost garantira država, smatrati za zakonito določbo ali pa za odredbeno določbo, je merodajna le provenijenca dotične določbe, namreč ali je določba bila sklenjena na gotov predpisan način po zakonodajnih faktorjih glasom ustave upravičenih zakonodaj, ali pa jc bila izdana samo od vlade kot eksekutivno državne oblasti. V prvem slučaju je pravno formulo, smatrati za zakon, v drugem za odredbo.
V državah pa, kjer ni določenih oblik za zakonodajo, torej v absolutističnih in pa v revolucionarnih državah, ni glede veljavnosti nobenega razločka med zakonom in odredbo, ker je njih provenijenca v vsakem slučaju ista in način in pot, po katerem se dane pravne formule izpreminjajo, sta jednako enostavna, kakor njihovo izdajanje.
Z ozirom na to moram posebno ostro podčrtati odločilni faktum, da so vse bivše avstrijske pravne določbe, bodi-si zakonite ali samo odredbene, izgubile svojo kvaliteto kot zakoni ali kot odredbe s tem samim faktom, da je naša revolucijska vlada z odredbo, ozir. oklicem, izjavila, da ostanejo vsi dosedanji zakoni in odredbe v veljavi.
Vso te zakonske ali pa odredbene pravne formule, pa so svojo zakonsko ali odredbeno kvaliteto zgubile zaradi tega, ker je revolucionarja vlada temeljem svojo dejanske moči vsak čas imela možnost vsako tako zakonsko ali pa odredbeno formulo na čim najbolj enostaven način razveljaviti magari s samim priprostim razglasom. To je naša revolucionarna vlada tudi res storila, ko je z navadno odredbo poverjeništva kasirala določbo avstrijskega temeljnega zakona o nepremestljivosti sodnikov.
Povdarjam še enkrat, vse kar je bilo vsled tozadevne odredbe naše revolucionarne vlade izmed avstrijskih pravnih določb veljalo kot zakon, je izgubilo svojo lastnost kot zakon in jc postalo navadna odredba, zakaj svojo pravno moč je imelo samo še za to, ker je revolucionarna vlada tem pravnim formulam s svojo odredbo garantirala veljavnost, Z eno besedo: Po tozadevni revolucijski naredbi nismo imeli pri nas nobenih zakonov več, temveč vsa-
LI
STE
Dr, Fr, Stcle in Fr. Terseglav:
„3v@fa Rušila".
(Koncc.j
O ulogi Poljakov sodi prav slabo. Pravi, da tujec, ki je par mcsecev v Rusiji, ruski narod boljše pozna kol poljski ksiadz, ki staino živi med njimi. Pogosto niti ruski govoriti ne mara. Boljši v tem oziru so Litovci.
Kar se tiče uniatske duhovščine, meni, da bi pametni in taktni ljudje mogli veliko storiti, v splošnem pa niso porabni, ker ruska cerkev gleda nanje kot na nekaj srednjega med seboj in katolicizmom; raje vidijo pravega »latinca« kot pa uni-jata, Francoski duhovnik jc povsod izborno sprejet, ker sc ne bojijo, da bi imel kake politične namene.
Na koncu je poudarjal posebno, da Bog varuj pošiljati v Rusijo propagandiste ter sploh ljudi, ki bi hoteli sami povečati število konvertitov; na mestu so samo ljudje, ki bodo skušali Rusijo razumeli, jo spoznati, posredovati ji nova spoznanja od svoje strani posebno laka v krščansko-clemokratičncm duhu, V zvezi s Icm jc Terseglav omenil dr. Kreka in pokazalo se je, da njega in njegovo delo na Slovencem tudi on dobro pozna in da smatra to
smer dela za umestno tudi v ruskih razmerah.
Zaključek,
Posnemimo torej to-le:
Ruska cerkev sc nahaja po revoluciji na križpotju; po stoletjih more prvikrat zopet odločevali sama o svoji usodi. Na programu so korenite reforme cerkvcnc organizacije in verskega življenja in nc v zadnji vrsti vzgoje. Sama sloji tem vprašanjem nasproti kakor dete, ki jc izpod malerinega varslva prvič stopilo samostojno na cesto v veliki široki svet. Nehote se ozira okolu sebe in išče orijentacije. Ruska cerkev se ozira na kulturnejši za-pad, da bi tam našla migljajev, ki so v danem momentu osnovne važnosti zanjo. Dobro organizirani katolicizem io v tem oziru posebno zanima, odkar se je po zmagi protiverskega boljševizma pojavilo v Rusiji tudi preganjanje cerkve, se tem bolj utrja v mislih vodilnih cerkvenih ljudi misel, da bi bilo neizmerne važnosti, čc bi vsi krislijani cclcga svela zavzeli enoten front napram protikrščanskim strujam javnega življenja. Nasprotniki so mednarodno organizirani, zato tudi mi potrebujemo mednarodnega fronta. Ker bi pri danih razmerah ne bilo mogocc pričakovali, da bi Rusi v celoti priznali primat rimskega papeža v vsem krščanskem svetu, zato so voditelji tozadevnega gibanja mnenja, naj katoliška cerkev za enkrat opusti misel na pofiolno združitev na podlagi soglasja
ka veljavna pravna formula je veljala samo kot odredba. Bila je torej vsak čas kot odredba na preprost način izpremenljiva.
Zadevna prva naredba naše revolucionarne vlade je izjavljala, da ostanejo vsi dosedanji zakoni v veljavi.
Na prvi pogled je videti, da je ta formulacija le otrok zadrege, zakaj isti čas jo bilo vsakemu jasno, da je cela kopa določb vsled fakta revolucije postala neveljavna. Da navedem samo en drastičen vzgled: takoj po razglasitvi naše navedene naredbe je pač vsakdo izmed nas vpričo službujočega žandarja razžalil brez skrbi vso habsburško liišo z njenim poglavarjem vred.
Nastane lc vprašanje, katere partije bivših avstrijsk. zakonov so izgubile svojo veljavnost. To vprašanje jo ostalo v praksi popolnoma odprto. Pitamic se ga pravzaprav nič ne dotakne in Sagadin trdi samo, da je to quaestio facti, ne da bi navedel kak kriterij, kateri bi bil odločilen za rešitev tega vprašanja.
Po mojem naziranju je kriterij za rešitev tega vprašanja v tem, kaj jc bil smisel in kaj vsebina naše revolucije.
Z našo revolucijo je padla avstrijska monarhija kot organizirana moč habsburške dinastije, opirajoče se na nemški narod. Z njo so padli vsi organi, ki so predstavljali to moč. Padci je torej šef države ter avstrijski parlament, oba kot svoječas-ni zakonodajni organ in padla jo avstrijska vlada z vsem svojim aparatom kot prejšnjih dveh eksekutivni organ, obenem z avstrijsko armado.
S padcem vseh teh organov so padli vsi tisti zakoni, katerih vsebina se je bistveno nanašala na obstoj te države in njenih organov, padle so torej vse tozadevne ustavne določbe.
Glede pojma ustave moram pripomniti, da ga tukaj ne rabim v tem smislu kot ga menjajoče rabi Sagadin iri Pitamic, katera s to besedo enkrat zaznamujeta sploh vsako obliko državne vladavine, dočim jo drugič zopet rabita v tistem smislu, v katerem se ta beseda navadno rabi. Jaz jo rabim v tem smislu, da kot ustavo razumem kompleks vseh onih norm, ki določajo obliko, kako se ljudstvo v državi vdeležu-je zakonodaje in vlade.
Da navežem na zgoraj navedeno, mi je n. pr. jasno, da so izgubile v bivših avstrijskih zakonih vse določbe svojo veljavnost, ki so določevale pravice in dolžnosti avstrijskega cesarja; vse določbe, katere so se nanašale na avstrijske vlade in njihovo odgovornost cesarju ali pa avstrijskemu parlamentu, vse določbe, ki so določale sestavo, pravicc in dolžnosti avstrijskega parlamenta, torej v bistvu sploh vse določbe, katere so bile bistveno relacijonira-
ne na le bivše avstrijske državne organe, ki so vsled revolucije padli.
Iz vidikov je zame jasno, da je tako-zvani pooblastilni zakon, ki je bil relacijo-niran na avstrijski parlament, s padcem tega parlamenta postal popolnoma brezpredmeten.
Je torej popolnoma napačno, če sc naših poverjeništev odredbe sploh še sklicujejo nanj,
Isti je problem, čc pogledamo ono določilo bivše avstrijske vlade, po katerem ima sodnik pravico presojati vladne odredbe.
Da sc lo vprašanje prav lahko razume, treba je pomisliti, kakšno funkcijo jc v avstrijski ustavi imela ta določitev sodniške kontrole nad odredbami.
Ta določitev je bila samo nekakšen varnostni ventil... čeravno po mojih mislih čisto nesposoben ..., po katerem bi bile podrejene oblasti preprečile izvršitev onih vladnih odredb, katere bi nasprotovale avstrijskemu zakonu.
Tudi ta določba je postala popolnoma obsoletna, zakaj avstrijske vlade z njenim začrtanim delokrogom in z njeno odgovornostjo avstrijskemu parlametu in cesarju ni več in državno pravna razmerja naših vlad in našega predstavništva so popolnoma druga.
Naše narodno predstavništvo cvidcnl-110 ni naslednik avstrijskega parlamenta, njegovo razmerje k našemu vladarju in k našim vladam ni ono, kakršno je bilo v avstrijski državi, Nikakor se tudi ne razume samo po sebi, da smo molče prevzeli prejšnje ustave, ker bi tako naziranje imelo absurdno konsekvenco, da bi se naši zakonodajni in eksekutivni državni organi morali opirati na celo množico različnih, medse-boj si nasprotujočih si ustav.
Priljubljeno je mnenje, da je bila naša revolucionarna vlada potem, ko jc določila, da ostanejo dosedanji zakoni v veljavi, poslej sama vezana nanje. Temu naziranju nc morem slediti, zakaj samo po sebi sc mi zdj umevno, da kdor zakone daje, jih lahko vsak čas tudi prekliče ali izpremeni.
Da so vse naredbe, katere jc izdala revolucijonarna vlada naša do 1. decembra 1918 kot dne, katerega je Narodno Veče z regentom Aleksandrom sklenilo ujc-dinjenje cele države, absolutno veljavne, o tem je malo spora.
Zelo sporno pa jc, kaj je z naredbami pokrajinskih vlad po tem terminu.
So, ki smatrajo, da se je takrat Narodno Veče glede pokrajinskih vlad odreklo vsem pravicam zakonodaje na korist narodnemu predstavništvu, regentu in centralni vladi ter trdijo, da smo mi s tistim trenutkom tudi dobili svojo ustavo, ter da je tačas končalo naše revolucijonarno sta-
v važnih dogmatičnih vprašanjih, posebno v vprašanju primata, ter naj raje naveže z rusko ceikvijo samo formalne zveze v svr-shb skupnega nastopa proti skupnemu sovražniku krščanstva, modernemu intema-cionalizmu. V teku tega sodelovanja bodo razni predsodki sami po sebi padli in unija, ki more nastopili samo po priznanju kapitalne točke o primatu, bo sledila o svojem času avtomatična.
Te misli sem prinesel z burnih tal, prav izza fronta, na katerem sc borita protiverska boljševiška Rusija in prebujajoča se Rusija, v kateri igra vprašanje bodoče usode svobodne cerkve eno prvih ulog. Rodile so se tekom razgovorov s Terseglavom v Jckarinburgu — in podajajo v danem oziru avtentično sliko misli in stremljenj gotovih odločilnih cerkvenih ljudi in krogov v osvobojenem delu Rusije. Zato zaslužijo uvaževanja kompetentnih krogov pri nas. Čas jc važen in resen in škoda bi bilo izgubljati ga v brezdelju, ko sc svetovni dogodki v burnem diru drvijo mimo nas.
Ps. — Ti članki so bili napisani takoj po moji vrnitvi iz Rusije poleti 1. 1919. Toda habent sua fala Iibelli — tiskarski šlraj-ki najprvo v Sloveniji in poleni na Hrvaškem so preprečili njihovo natisnjenjc in ga zavlekli do današnjega dne. Razmere v Rusiji so se mej tem korenito izpremenile- Ko so se vršili ti razgovori s Terseglavom v JekatcrinoburjUi in sem ia;? odhaial na
polletno pot okolu sveta v domovino ,je bil boljševizem kakor zver v kletki zaprt v takozvani Veliki Rusiji z Moskvo in Pe-trogradom- Kolčakova armada se jc bližala Vjatki, zavezniki so stremili od Arhangel-ska proti Uralu, da se tam združijo s sibirsko armado, Kolčakova vlada v Sibiriji in Djenjikinova v Južni Rusiji sta bili na videz trdni .Na osvobojenih tleh so sc porajali projekti za bodočnost, in na osvobojenih tleh je tudi vstajal klic po zbližanju z zapadom, o katerem pričajo ti članki. Toda še predno sem jaz zopet uzrl evropske bregove, so nas sredi morij nekje dosegale posamezne vesti o polomu na Uralu, o novem pohodu boljševikov na Sibir in nato se jc začel niz porazov protiboljševiških armad tako da je danes skoro cela bivša Rusija združena pod holjševiško vlado. Nastane vprašanje, čc ti članki in vesti, ki jih poročajo zapadni Evropi niso postali brezpredmetni. Toda ne smemo pozabiti, da s spremembo vlasti, pa naj je tudi cerkvi in njeni svobodi sovražna, ne zamrejo tudi ideje, v znamenju kalerih so sc preje zbirale moči. Videli smo, da je ravno nasilni boljševiški režim obnovil versko zavest mej ljudstvom, da jc s tem, da jc dal duhovni,šivu, ki jc imelo ccrki Rvsiji prav malo upliva in. ugleda, glorijolo mučeni-.slva, navezal ljudstvo zopet na svoje duhovne voditelje in da klub vsem dekretom proticerkvene smeri vlada niti na začetku boljševizma ni imela moči cerkvi deiansko
Stran 2<
STOVENEC, Sne U. JuBfer i'920.
Stev. 157,
fijo; da naša centralna in pokrajinske vlade niso več revolucijonarne vlade.
Tu moram poseči nekoliko globlje. Žc zgoraj sem omenil, da je karakteristično za revolucionarno vlado, da njena oblast uc izvira iz kakega zakona ali sploh iz prava, temveč da jc originalna in fak-tična.
Logično nasprotje revolucijonarne vlade jc iorej ona vlada, katere moč izvira iz zakona, torej iz ustave.
Za vsako pravo, bodisi pisano ali nepisano, pa je po mojih mislih bistvena lastnost (r, dn je njegova formulacija točna in precizna. Meglenih formul, iz katerih ni mogoče izluščiti določnega jedra, ni mogoče smatrati za pravo. Isto je s problemom ustave kot kompleksom pravnih formul,
V iem smislu trdim, da v naši državi doslej nimamo nobene ustave. Sam Saga-din konštatira, da nimamo drugih ustavnih baz, kakor samo one, ki se dajo konstruirati iz adrese narodnega veča z dne 1. decembra 1918 in regentovega odgovora nanjo. Te baze so silno borne, Dajejo nam samo dinastijo in začasno uarodfto predstavništvo, Vse drugo pa je tako megleno in mnogoobrazno, da ni iz teh izjav mogoče izluščiti ničesar določnega,
Kompetence predstavništva drž. vlad in regenta so absolutno nedoločene, skratka rezultat je ta, da je stanje oblasti in moči nekaj samo fakličnega in ne, ua kakšnih pravnih določbah sloneče^a, da je torej tipično revolucionarno. f
K temu pa je treba opozoriti še na sledeče. Nikakor ni res, da je Narodno Ve-če vse kompetence pokrajinskih vlad pustilo iz svojih rok in jih preneso na centrale. Narobe. V adresi stoji ta - le stavek: »Iz istog razloga ostali bi na snazi pod konti olom državne vlade dosedanji autonomni administrativni organi, koji če za svoje uredovanje bili odgovorni auto-nimnim predstavništima«.
Temu pasusu ne odgovarja v regen-tovem odgovoru sicer direktno noben stavek: ali to je postranskega pomena.
Dejstvo je le, da se razmerje kompe-tenc med pokrajinskimi vladami in med centralno vlado nikjer ni uredilo, da je naša pokrajinska vlada v nekaki kontinuiteti s prejšnjo čisto revolucijsko našo vlado najprej izdajala razne dalekosežne odredbe in jih tudi izvrševala kot tipična revolucionarna vlada,
Po mojem prepričanju sta vsled pravne neurejenosti revolucionarni vladi, obe, namreč centralna in naša pokrajinska vlada, obe revolucijonarni v tem smislu, da njihova moč in oblast ne izvira iz kakega zakona ali sploh iz kake pravne formule, temveč iz golega fakta moči ter je pri obeh originalna.
Posledica tega stanja je, da so vse odredbe pokrajinske vlade kakor seve tudi centralne vlade, absolutno veljavne in če odredbe naše pokrajinske vlade pridejo v nasprotje z nadziranjem centralne vlade, jih ta lahko razveljavi, toda ne na temelju kakega prava ali zakona, marveč na temelju svoje faktične moči.
Jasno je namreč, da če je v centralni vladi slučajno laka strankarska konstela-cija, katera je istobarvna z konstelacijo v pokajinski vladi, da bi odredba pokrajinske vlade ostala sigurno v veljavi, kar bi bilo težko misliti, če bi bila pravno neveljavna. Po tem naziranju pridem do rezultata, da o neveljavnosti uvodoma navedene dr. Gosarjeve stanovanjske naredbe ne more biti govora.	(Dalje.)

vzeti svobodo. Polne ulice protestirajočih v Petrogradu, Moskvi, Omsku in drugod, kadar se je zgodil ali nameraval kak slučaj nasilja, nam pričajo o tem, da je ljudstvo edino z duhovščino v obrambi verskih svetinj in da tu vsako nasilje doseže ravno nasproten efekt kakor ga namerava. Mi verujemo v Rusijo, pa naj je tudi boljševi-ška; ima vsaj eno dobro in zelo važno lastnost, da je združena, da jc videti organizirana in zmožna za odpor. V kolikor je sedanja struja bolezen mas, se bo sama une-sla in preživela, podlaga pa ostane; zdrave ideje, pa naj jih tudi preganjajo, bodo ostale, celo konsolidirale se bodo, ker ideja, ki sc razvija pod nasiljem, je vedno bolj dejstvitelna, kadar pride čas, da dozori, kakor druda, ki jc vzgojena v vseh udobnostih- Ljubša mi je preganjana ruska cerkev pod boljševiki, ki zbira z elementarno silo notranje potrebe vse sokove, ki so zmožni življenja, kakor pa ona na videz sijajna pokrita i pobeljenim grobom carskega protektorata. Za razumevanje novih kali, ki se porajajo v ruski cerkvi po revoluciji, kali, ki so morale stoletja spati, so važni ti zapicki; da dejanske položaj ne odgovarja več tistemu Jci ga slikajo, naj nc moti ;prenričani smo, da klijejo dalje, in da bomo %iaeli še kedaj njihove sadove.
Ljubljana, 20- apr. 1920.
Pred aneksijo zasede-tssga ozemlja?
—k—, Trst, 10. julija.
V Trentinu so Italijani razvili veliko agitacijo za aneksijo in tako je te dni generalni civilni komisar za Trcntinsko Benečijo« , Credaro, poslal ministrskemu predsedniku Giolittiju brzojavko, češ, da naj se aneksija izvrši čim preje. Giolitti mu jc odgovoril z naslednjo brzojavko:
»Zagotavljam Vam z ozirom na sklepe pokrajinskih in občinskih zastopov ter zastopstev politiških strank, ki ste mi jih sporočili, da ti sklepi odgovarjajo namenom vlade, da pospeši aneksijo osvobojenih dežela, Predsednik ministrskega sveta: Giolitti,«
Iz Rima se nadalje sporoča, da je v sredo, 7. t. m., sprejel Giolitti trentinska poslanca Concija in Dcgasperija in se posvetoval z niima o uredbi Tridentinske Benečije. Giolitti je izjavil, da v svojem programnem govoru ni izrecno omenil avtonomije za »odrešene« dežele, in sicer ne morda zato, ker bi hotel skrčiti obvezo, izraženo v govoru, temveč zato, ker je imel namen, omejiti programni govor na takojšnjo parlamentarno ostvaritev. Ministrstvo je v obče avtonomaško, tembolj pa šc glede na nove pokrajine, katerim želi ohraniti nihovo občinsko in pokrajinsko lice. Giolitti ima namen, da. takoj po formalni izročitvi ratifikacij mirovne pogodbe v Parizu predloži zakonsko predlogo, ki bo progiaša.la priklopitev Tridentinske Benečije kraljestvu. Takoj po proglasitvi aneksiie se razpišejo politične (dr-žavnozborske) volitve. Giolitti meni, da zbornica odobri aneksijsko predlogo še tekom meseca julija, jeseni pa bi se mogle vršiti volitve. V ta zakonski načrt se naibrž vključi člen 7. zakonskega načrta o prehodu iz vojnega v mirovno stanje, ki pooblašča vlado, da v novih pokrajinah primeni, postopno in z morebitnimi izpremembami s posebnim ozirom na avtonomijo, italijanske zakone, Za vso lo prehodno dobo ostane v polni svoji veljavi osrednji urad za nove pokraiine, ki ima ravno nalogo, da ureja prehod iz ene v drugo upravo.
Tržaški »Lavaratore« je prepričan, da se vse to, kar je govoril Giolitti o Tri-dentinski Benečiji, nanaša tudi na »ožu-ljeno beračijo«, kakor imenuje naše ljudstvo po svoje takoimenovano »Julijsko Benečijo^', in prav tak vtis je iasno razviden tudi iz komentarjev drugih italijanskih listov k tej vesti rimske agencije Volta, Posebno zanimiv je komentar današnjega večernega »Lavoratora«, ki pravi:
■-Kakor je znano, je imel Nitti namen, da uvede v vseh »odrešenih« pokrajinah kar največjo avtonomijo, nc samo upravno, temveč tudi politično, kolikor se le da to zložiti s suverenostjo italijanske države. V ta namen so bili pred meseci poklicani v Rim zaupniki političnih strank v Gorenji Adiški in Trentinu. Sedaj se pa napoveduje, cla se primeni italijanska zakonodaja, in se nc govori več o posvetovanju s krajevnimi strankami niti trentinskimi, niti gorenieadiškimi in seveda še temmanj s primorskimi. Avtonomija Gorenje Adiške bo samo upravna, in Giolitti je v svojih izjavah napram trenlinskim poslancem dal jasno razumeti, da spravlja avtonomijo »odrešenih« dežela v zvezo s samo morebitno avtonomijo, ki se dovoli starim italijanskim pokrajinam. Kar pa je najhuje, je napovedal, da se bodo volitve vršile po načinu, ki strne avstrijski volivni zakon z italijanskim. Iz tega se da razvideti. da bo laška vlada uvedla volivni način, ki bo pot. v ar j al voljo prebivalstva »odrešenih« pokra-j i n.«
»Lavoratorjev« rimski poročevalec dostavlja še, da ni brez pomena, da je gornja vest agcncije Volta prišla v svet prav sedaj, ko načelnika osrednjega urada za nove pokrajine, Salate, ni v Rimu, in meni, da je pač nemogoče, da bi ostal Salaia še na svojem mestu, ko ima vendar Giolittijeva vlada vse drugačne namene glede na uredbo novih pokrajin kot pa jih je imela prejšnja Nittijeva vlada. Obenem poudarja, da je treba paziti predvsem na to, da bi Giolittijeva vlada ne izvedla na meravanih izprememb v času, ko bi ne bil sklican parlament, kajti razne temne sile da so na delu z vsemi močmi, in da je zla sti tržaške kamoristične voditelje, Vale rija, Pitacca in druge videti neprestano, kako romajo od Bonominija (vojnega mi nistra) do Giolittija.
Rimski krogi so potemtakem prepri čani, da Giolitti resno pripravlja aneksijo obeh Benečij«, kajti drugače bi ne govorili toliko o avtonomiji, ki naj bi jo dobile nove pokrajine« in ki je sploh mogoča šele po aneksiji. Državnozborske volitve v italijanski parlament se vendar ne morejo izvesti pred aneksijo. Mogoče je torej, da stojimo res pred aneksijo, toda tudi samo mogoče, kajti skoraj ni verjetno, da bi stari obotavljalec Giolitti sedaj kar tako ne-utegoma opustil svoje načelo, da se s pre-nagljenjem ne sme izgubljati čas. načelo, ki je je proglasit za vodilno v reševaniu ja-
dranskega vprašanja. In aneksija našega Primorja vse do sedanje demarkacijske črte vendar globoko posega v jadransko vprašanje, oziroma tvori bistven del tega vprašanja! Če bi dejal kdo, da morda zadnji dogodki v Jugoslaviji vplivajo toliko na glavarja italijanske vlade, da bi hotel postaviti zaveznike in predvsem Jugoslavijo samo pred dovršen čin, bi se dalo pripomniti, da so notranje razmere v Italiji take, da pač ni pričakovati od predobrega njihovega poznavalca Giolittija, da U ž njimi ali celo kljub njim tvegal resen spor z Jugoslavijo, ki bi mu v tem primeru, sedaj po regentovem posetu hrvatskega in slovenskega dela naroda, stopila nasproti tako edina, utrjena, močna, da bi Kobarid znal dobiti tekmeca še kje globlje tam doli. Ni verjetno, pravim, da bi Giolitti tvegal kaj podobnega, kar bi moralo biti neizogibna posledica nenadne aneksije ozemlja, čigar prebivalstvo je v ogromni večini pripravljeno z nohtmi in zobmi se upreti takemu nasilju, aneksije, ki bije v obraz vsemu pisanemu in nepisanemu pravu in ki je ne odobrava celo velik del italijanskega naroda samega, ki zahteva po svojih zastopnikih, da naj prebivalstvo zasedenega ozemlja samo določa svojo usodo. Verjetno je, da se Giolittijeva vlada povzpne do aneksije Trentina in Gorenje Adiške, da bi si pa Italija istočasno in končnoveljavno prisvojila tudi nase Primorje, na ta način samolastno rešujoč ne samo Jugoslavije, temveč ves veliki svet tako zelo zanima-joče jadranske vprašanje: ne, za tak vratolomen poi?kus imata Giolitti in njegova vlada preslaba tla pod seboj, okoli sebe pa preodločen in premogočen odpor,
V ostalem pa: ali pride sploh kedaj do italijanske aneksiie Julijske Benečije ?!
Naše ljudstvo io&tran črte pravi, da ne! — na oni strani, pri vas v Ljubljani, v Zagrebu, v Belgradu pa se je tudi dejalo in se pravi, da n e ! Kako naj Gioliiti ta »ne« izpremeni v »da«: ali ne bi bilo dobro, da bi vprašal za svel. liste ljudi, ki so videli polk kralja Petra?!
Dr. Ivan Shvegel:
Versailleski mir.
V.
Neki drug predlog je šel za tem, da bi se mirovno delo venčalo tako, da bi se vsi vojni dolgovi med zavezniki uničili ter najelo mednarodno posojilo (temeljem nemške odškodninske dolžnosti), ki bi preskrbelo evropske dežele, zmagovalce in premagance, z neposredno potrebnimi pomožnimi sredstvi. Drugače zavezniki drug drugemu ne bodo plačali nič manj odškodnin kakor Nemčija. »Francija, čeprav zmagovita, bo morala plačati svojim zaveznikom več kakor štirikrat toliko, nego je morala plačati Nemčiji po svojem porazu 1, 1870.« Uničenje vojnih dolgov bi zahtevalo od Združenih držav žrtev 10 milijard dolarjev, za kar ne kažejo ravno veselja, dasiravno mnogo tudi Amerikanci priporočajo ta postopek in sc more smatrati dejstvo, da se je Amerika zaenkrat odpovedala obrestnim plačilom, ki bi drugače tečaj dolarja pognala na škodo Evrope še višje in bi ameriško izvozno trgovino še bolj oškodovala — kot t orale v tem pravcu.1
Nikjer ni svetovna vojna povzročila ali pospešila tako globokosegajočih izpre-mernb, kakor v razmerju Evrope do Amerike, Pogled na to naj zaključi to razpravo o versailleskem miru.
Pravi zmagovalec v vojni je Amerika! njej nasproti velja »Vae vietis« za vse dežele Evrope, zmagovalce in premagance, in sicer za velike industrijske države na zapadu in v srednji Evropi še bolj, nego za manjše, pa same sebi zadostujoče države, kakor je naša. Tekom desetletja pred letom 1914 so imele Združene države aktivno trgovinsko bilanco v okroglem znesku letnih 500,000.000 dolarjev, ki so jih potrebovale za obrestovan je svojih evropskih dolgov, za plačevanje tujih ladijskih tovorov,, za denarne pošiljatve naseljencev v domovino, za potovanja itd. Tekom vojne pa Amerika, katere izvozni prebitek v znesku 551,000.000 dolarjev 1. 1912 se je zvišal na 3.500,000.000 dolarjev 1. 1919, ni le poplačala Evropi vseh svojih dolgov, marveč ji je še 10 milijard posodila (ne-glede na zasebne nakupe evropskih papirjev), tako da bi bilo treba sedaj v poravnavo plačilne bilance za 500,000.000 dolarjev večjega uvoza. Iz tega položaja ima Midas samo tri izhode: omejiti izvoz, po-
množiti uvoz in dovoliti evropskim kupcem — za katere skuša ameriška zakono-daja ustanoviti tudi organizacijo (Edge-Bill)-kredil. Brezobzirna omejitev izvo?a bi ameriškim izvoznim industrijam izpod-nesla tla, dežela bi zabredla v krizo, dočim bi morala Evropa lakote umreti. Sicer pa v tem pravcu — v kolikor ne gre za bre«-pogojno potrebne dobave Evropi — itak ob sebi učinkujejo ugodni menični kur». Mnoge ameriške tvrdke premeščajo svoja podjetja v druge dežele. Kar so delale v prejšnjih časih pod vplivom carinskih meja ali delavskih mezd, delajo sedaj radi previsokih meničnih kurzov. Tako se včasih zgodi, da morajo kapitalisti zapustiti deželo, v kateri se jim predobro godi! Po-množitev uvoza ima zopet v lastnem bogastvu Amerike na pomožnih sredstvih in
Eroizvodih svoje meje. Ako Američani vt-u tega nočejo, da bi evropsko blago v njihovi lastni deželi delalo konkurenco domači industriji, se pa na drugi strani izpostavljajo nevarnosti, da se s svojo izvozno industrijo na neprijeten način srečajo kje drugod na svetovnih trgih. Ni torej nohtnega drugega sredstva — je rekel neki Amerikanec —, nego da sprejme Amerika od Evrope v plačilo blago ter ga sredi Oceana pogrezne na dno!
»Amerika,« pravi Thomas Lamont, ki je bil v Parizu \Vilsonov svetovalec, »ima v svoji lastni zgodovini po državljanski vojni paralelo sedanjemu evropskemu položaju. Takrat je imela pasivno trgovinske bilanco, zlato jc bilo odteklo iz dežele, cene so bile visoke, finance v neredu, papirnati denar, ki ga je bilo na kupe, je prišel zelo ob vrednost. Evropa bo svoja večja! vprašanja ravno tako rešila, kakor je Amerika rešila svoja manjša. Amerika ne bo pozabila pomoči, katero ji je v tistem težkem času pred 50 leti nudila Evropa s tem, da je radodarno pomagala urediti valuto in dolarju zopet pridobila zlato pari"" teto.«
Ne upam se pridružiti temu optimizmu, kolikor ludi želim, da bi me moj občutek varal. Bolezen, ki jo opisuje Lamont, je v obeh slučajih ista, toda razlika je, ako napade mlad ali pa star organizem. Prihodnja bodočnost pripada narodom Amerike in vzhcdne Azije in — upajmo — tudi veliki in vendar nemočni Rusiji. Evropa bo sedanjo akutno krizo vsekakor premagala, potem pa bo počasi obubožala in postala odvisna od Amerike.
Potomci 2000lefm
O krvavih dogodkih v Prvačini smo
prejeli naslednje izvirno poročilo:
Praznik sv. Cirila in Metoda smo mi« slili v Prvačini kot narodni praznik praz« novati slovesno, toda vsa naša prizadevanja so se spremenila v kri... Sv. maša je bila napovedana ob 9. uri. Okoli 7. ure so odšle vse tri domače godbe v okoliške ob« čine, Dornberg, Vogersko in Gradišče, da; bi privabile ljudstvo k tej narodni slavno« sti. In res, od vseh strani so biteli ljudje in so vkorakali z zastavami in godbo na čelu v z zastavami okrašeno Prvačino, ki ne pomni še toliko tujcev v svoji sredi. Hiše so dičile slovenske trobojnice, ena je kmalu dosegala drugo. Zastave so pa zelo bodle naše sedanje zatiralce v oči in so hoteli z revolverji in bajoneti izsiliti od ljudstva, da bi odstranilo zastave. Vse gro« žnje, revolverji in bajoneti niso opravili pri naših ljudeh ničesar, vsled tega so po« klicali v pomoč močnejšo vojaško patruljo, ki je prišla v občino, ravno ko so vkorakali okoličani v Prvačino. Hiteli so od. hiše do hiše in trgali zastave z drogov, kakor da bi bila odvisna vsa veličina laškega kraljestva od ene slovenske zastave in bi ta zatemnila »zmagovito Italijo«.
Ko so »opravili« svoj »posel« po hišah, so se z vso silo vrgli na zbirajoče se ljud« stvo, hoteč tudi temu iztrgati iz rok njemu najsvetejšo zastavo. Deloma se jim je to tudi posrečilo. Pa ljudstvo se ni ustrašilo tudi tega ponovnega napada, ampak je ko« rakalo z godbami na čelu proti cerkvi, ka« mor je došlo z nekaj zastavami.
Ko je patrulja uvidela, da ne opravi ničesar na cesti, je zdirjala s karabinijerji na čelu po stranskih potih, da bi prehitela udeležence narodnega slavja in se je postavila na prostor pred cerkvijo, kjer se je postavila v dvored in začela streljati salve na mirne ljudi. Med ljudstvom je nastala po prvih strelih velika panika, ker so se nahajali med udeleženci tudi ženske, otro-
* V poštev prihajajoče vsote v funtih šterlingov nam kaže naslednje, kar tiče Amerik« ne čisto popolna tabela:
Prejeli so:
Anglija.......
Francija......
Italija........
Rusija.......
Delglja.......
Srbija in Jugoslavija Drugi........
Od Združenih držav:
812,000.000 550,000.000 325,000.000 38,000.000 80,000.000 20,000.000 35,00r,.000
Od Anglije:
Vsota
1.800,000.000
508,000.000 467,000.000 568,000.000 08,000.000 20,000.000 79.000.000
1.740,000,000
Od Francije:
35.000 000 1150,000.000 90,000.000 20,000.000 isamn.noo
Vsota,-
842.000.000 1.058.000.c00 827.000,000 766,000.000 268.000 000 60,000.000 16i.000.0u0
355,000,000 j 3.895,000.000
ci in starci, da celo noseče in doječe žensko z dojenčki v naročju. Vse to pa ni zadržalo zastopnika 2000 letne kulture, ampak je v svojem šovinizmu in zaslepljenosti zapo-vedal ogenj. Ko sta se dim in razburjenost polegla, smo šele videli sadove te kulture. Štiri žrtve, med njimi 12 letni otrok so se valjale v krvi... Upati je, da vse štiri okrevajo. Pa tudi laški kulturonosci sami so odnesli precej razbitih glav domov. Odku-rili so jo pa precej hitro, ker so pustili celo klobuke pred cerkvijo, ker bi jim drugače slaba predla.
Sv. maša se ta dan sploh ni vršila, ker so našega g. župnika aretirali in odpeljali v začasen karabinijerski zapor. Zaprt je bil pa samo do 5. ure popoldne, ker so se naši novi kulturonosci zbali batin žensk in otrok, ki so odločno zahtevali, da ga morajo takoj izpustiti, ako hočejo še ostati pri življenju. Sedaj je vso mirno. Preiskava se dotlej še ni vršila nobena. Kako bo v bodoče, bomo poročali.
Kot v zasmeh temu dejanju, s katerim hočejo naši »odrešitelji« uničiti vsako na> rodno čustvovanje, vsako narodno manife^ jstacijo in praznovanje, je pa visoko gori v zvoniku na Gradišču, naši vipavski »Črnigori« plapolala cel dan slovenska trobojni ca, ki je oznanjala urbi et orbi, da je tukaj Slovenec doma in hoče tudi tak nadalje ostati. Oznanjala nam je pa tudi, da ni več daleč čas, ko bodo smela nemoteno vsak dan plapolati. Da bi skoro prišel ta dan!,,.
Krvavi bojf w Splitu.
LDU Split, 12, julija. Sinoči na predvečer godu Nj. Vel. kralja Petra I. sta 2 italijanska vojaka snela z neke zasebne hiše jugoslovansko zastavo in jo odnesla na italijansko ladjo, Vsled tega se je me ščanstvo vznemirilo. Množici, ki se je zbrala k svečanostim, je zavrela kri. Ljudstvo, ki ga je bilo vedno več, je prepevalo nacionalne pesmi. Prišlo je do veličastnih manifestacij. Dočim se je vse to normalno razvijalo, je priplul k obali motorni čoln z italijansko vojno ladijo »Puglia«, na kate rem so bili mornarji in častniki. Preden je še čoln pristal k obali, je pristopil načelnik policije in z jasnim glasom zaklical kapitanu, naj vojaštvo ne strelja na obal, ker jamči on za italijanske častnike, ki se slu čajno nahajajo na kopnem. Preden je to izrekel, je bilo izpaljenih nekaj strelov, iTik poleg policijskega načelnika je padel na tla človek, ki je bil takoj mrtev. Razen tega so italijanske krogle usmrtile dva orožnika in več civilnih oseb. Pri policijskem načelniku je stal brigadir orožniški poveljnik polkovnik Kostič s svojimi častniki, Naši orožniki so nato otvorili ogenj na italijansko vojno ladjo. Kakor se je izvedelo kasneje, je bil pri tem ranjen poveljnik ladje »Puglia«, brigadni kapitan Gulli, nadalje dva orožnika in nekaj mornarjev. Medtem sta se zbrala na obali orožništvo in policija, ki sta napravila red in mir. Okrog 24. ure je vladalo v mestu normalno življenje. Zjutraj se je po mestu razvedelo, da je kapitan Gulli po izvršeni operaciji umrl.
LDU Split, 12. julija. Iz Zadra je dospel v Split italijanski admiral Mille in se nastanil na italijanski vojni ladji »Puglia«. Odredil je, da se umrli poveljnik Gulli pokoplje z vsemi vojaškimi častmi. Radi mira in reda najbrže ne bo sprevoda ne pri pogrebu poveljnika Gullija, ne pri pogrebu begunca iz Tjesnega. Davi je dospel v Split ameriški admiral Andrews in takoj v škofovi palači pričel preiskavo, Italijani ne puste nobene ladje v luko. Davi sta dospela parnika »Danubio« in »Baron Bruck«, Italijani so ju ustavili v luki in niso dopustili, da bi se moštvo izkrcalo. Nato sta parnika nadaljevala svojo vožnjo.
Kako poročajo Italijani.
LDU Rim, 12. julija. (DKU) 'Agenzia jStefani poroča: Snoči so jugoslovanski nacionalisti priredili v Splitu manifestacijo. Udeleženci manifestacije so brez povoda napadli skupino častnikov italijanske vojne ladje »Puglia«, ki se nahaja v luki. Čoln, odposlan v varstvo častnikov, so jsprejeli s streli iz revolverjev. Proti drugemu čolnu, ki je poizkušal ščititi vkrcanje častnikov, so metali ročne granate in streljali. Poveljnik »Puglie«, ki je bil v zad-njeomenjenem čolnu in strojnik sta bila hudo ranjena ter umrla. Razen teh je bil ranjen en častnik in en strojnik. Ameriški admiral, ki kontrolira obale zunaj jjiremir-liega pasa, je pri mestnih oblastvih interveniral. Zdi se, da je red vzpostavljen. Odredilo se je potrebno v varstvo Italijanov in ukrenili so se koraki, da se doseže primerno zadoščenje.
Upor italijanskih Siou o Idriji.
Ljubljana, 12. julija. Iz poročil, došlih v Ljubljano, izvemo, da se je v noči od petka na soboto v Idriji uprla vojaška posadka, ko so vojakom naznanili, da gredo v Albanijo, Karabinijerji, ojačeni z oddelki financariev. so zaprli vse dohode v mesto.
Vojaštvo sc je udalo, a izjavilo, da v Albanijo ne gre.
Idrija, 12, julija. V noči od petka na soboto sc jc tu uprl bataljon italijanskega vojaštva, ki je bil namenjen v Albanijo. Pometali so puške »Abbasso re d' Italia!« Karabinerji in financarji so zastražili vhode v sredino mesta. V soboto so upostavili mir. Vojaštvo je ostalo v Idriji. Vojaštvo izjavlja, da stvar še ni končana.
Država SMS.
Pred glasovanjem na Koroškem.
LDU Celovec, 12. jul. (Dun. KU) Kakor se uradno javlja, odpotuje štab angleškega oddelka komisije za ljudsko glasovanje dne 14. julija t. 1. iz Ostende v Celovec in dospe v Celovec prejkone 16. julija. Polkovnik Peck, predsednik angleškega oddelka komisije in obenem predsednik komisije za ljudsko glasovanje, dospe nekaj dni kasneje.
Naš denar,
LDU Belgrad, 11. julija. V smislu dogovora, sklenjenega 26. januarja t. 1. med ministrstvom financ in Narodno banko, bi morala Narodna banka šprejeti kot svoje vse začasne novčanice, ki jih je izdalo ministrstvo za notranje posle. Med temi so novčanice za en dinar in za pol dinarja. Skupna vsota prvih novčanic znaša 60 milijonov dinarjev, a drugih 25 milijonov dinarjev. Ministrstvo financ je sedaj sprejelo predlog Narodne banke, da te novčanice ni smatrati za bankovce Narodne banke, temveč za papirnati državni denar, kot je to na Angleškem z novčanicami od 1 in 1 in pol funta, ter v Italiji z novčanicami od 5 do 10 lir. Na podlagi tega je dosežen sporazum. Ministrski svet je vsled tega sklenil: 1. da se enodinarske in poldinarske novčanice smatrajo za državni papirnati denar. 2. V privatnem prometu ni nihče obvezan, od poldinarskih novčanic sprejeti več kot 100 dinarjev, od enodinarskih pa ne več kot 200 dinarjev. 3. Vse državne blagajne morajo sprejeti te novčanice v neomejenem obsegu. Finančno ministrstvo je izdalo vsem podrejenim organom tozadevna navodila.
Poljska,
Za obrambo proti boijševikom.
LDU Amsterdam, 12. julija. (DKU) »Times« javljajo iz Varšave: Poljska napenja sedaj vse svoje moči, da bi organizirala obrambo proti boijševikom. Vesti o revoluciji v Varšavi niso utemeljene. Vršile so se samo manifestacije proti začasnemu glasovanju v Gorenji Šleziji. Okoli pol milijona oseb obojega spola se je prostovoljno javilo za vojna dela, med njimi 100.000 za vojno službo. Vsi redarji v Varšavi so se prijavili k službi na fronti. Čevljarji so sestavili en polk.
Posredovanje vrhovnega sveta.
LDU Pariz, 12. julija. (DKU) »Journal des Debats« poroča iz Spaje: Vrhovni svet se je zavezal, da z nastopnimi pogoji posreduje med Poljsko in sovjetsko Rusijo: Poljska mora prepustiti vrhovnemu svetu, odrekajoč se vsem imperialističnim načrtom, da brezpogojno določi meje in da odloči vprašanje Gdanskega in Tešina. Poljske čete se morajo umakniti na črto Grod, 110—Brest-Litovsk, sovjetske čete pa napredujejo do črte, ki jc od prejšnje oddaljena 50 km. Zavezniki pa bodo podpirali Poljake, ako bi rdeče čete prekoračile pravo poljsko mejo.
Pojasnilo poljskega konzulata. Ljubljana, 12, julija. Poljski sovražni nemški dopisni in brzojavni uradi tenden-ciozno razširjajo neresnične vesti, da so boljševiki na južno-vzhodni fronti se bojujoče poljsko amado popolnoma uničili, da so že prekoračili meje bivše Galicije in ogrožajo Lvov in celo Varšavo. Zato je poljski vicekonzulat poblaščen, da kon-štatira, da ni nobena poljska armada bila tako razbita, da ne bi bila zmožna nadaljevanja boja, Torej ni resnično, da so boljševiki prekoračili meje Galicije in da je Lvov ali katerokoli drugo večje mesto ogroženo ali evakuirano. Na podlagi zadnjih uradnih vesti se raztega poljsko-ruska bojna črta od Dvine podolžno reke Bere-zine in Pripeti, dalje Okoli 5 km zapadno Rovna skozi Latičev do Bara, torej so boljševiki okoli 150—200 km od meje Galicije. Ta bojna črta se že nekaj dni ni skoraj nič izpremenila, kar je najboljši dokaz, da je poljska armada, bojujoča se na tej fronti, popolnoma obdržala svojo bojno odpornost.
Konferenca v Spaji.
LDU Spa, 13. julija. (DKU-Havas). Vprašanje glede premoga še ni rešeno. Zavezniki nameravajo nemško delegacijo pripraviti do tega, da prevzame one obveznosti, katere smejo zavezniki po mirovni pogodbi Nimčijl vsiliti, z drugimi besedami, zavezniki stremo po tem, pridobiti nekako sodelovanje neinSke vlade pri izvedbi
mirovne pogodbe Kakor se vidi, ta metoda doslej ni imela pozitivnega uspeha. Treba bi pa bilo uporabiti to metodo pred prisilnimi sredstvi, ako bi bila potrebna. Na popoldanski seji jo načelnik zavezniških delegacij vztrajal pri zvišanju premogovno količine, 1.1 milijona ton, predlagane po Nemčiji. Minister za zunanje stvari dr. Si-mons je izjavil, da je pripravljen pristati na 1.3 milijona ton, ako se gospodarski položaj Nemčije izboljša. Zavezniki so odgovorili, da manj kakor 2 milijona ton na mesec ne morejo zahtevati, izjavili so pa, da so pripravljeni, olajšati preskrbo rudarjev. Ker so ostali Nemci nepopustljivi, so zavezniki sklenili, da se bodo držali številke 2.4 milijona ton, kakor jo je določila komisija za obnovo. Ugodili so prošnji nemškega ministra, da se dovoli nemški delegaciji enodneven rok za odgovor. V nemških krogih se govori, da bo dr. Si-mons predlagal, da bi se zedinili na podlagi 1.8 milijona ton.
Politične novice.
+ Dva shoda. V nedeljo je imelo krščansko - socialno delavstvo velik shod v veliki dvorani Uniona. Dvorana in galerije so bile polne. Nad 3000 delavcev in delavk se je shoda udeležilo. Poročal je urednik Kremžar o stanovanjski bedi, drugi govorniki so govorili o raznih delavskih vprašanjih. Zborovalci so se izrekli solidarne z vladno akcijo glede stanovanjskega vprašanja in so ogorčeno obsodili pomoč, ki jo dajejo liberalci in celo sodišča bogatašem, ki nočejo vršiti svoje socialne dolžnosti. Shod je bil veličastna manifestacija krščansko - socialnega delavstva. — V ponedeljek ob 8. zvečer se je vršil v Mestnem domu shod komunistov. Na shod ie prišlo mnogo socialistov in drugih radovednežev. Shod se je razvil v rezko prerekanje med socialdemokrati in komunisti. Drug drugemu so si očitali razne nečedne stvari. Od socialistične strani je govoril tudi poslanec Čobal, ki se v velikem hrupu ni mogel uveljaviti, Današnji »Naprej« piše o komunistih tudi sledeče: »Kdor se je prodajal prvič, se prodaja drugič in se bo prodajal tretjič, pa bodi to Peter ali Pavel. In v tej komunistični družbi bi lahko našteli take ljudi. Kdor več plača: kaj prepričanje, kaj proletarijat. Najbolj drzen in najbolj nesramen je navadno tisti, ki se najbolj prodaja. Vprašajte jih, od kod imajo denar: ne delajo nič, jedo in pijo pa kot lačne krave kralja Faraona.« Pred pol letom so bili vsi ti še iskreni prijatelji in so si v bratski ljubezni vse odpuščali.
+ Beli teror hoče iznajti na vsak način »Naprej« v Sloveniji. Kdor noče priznati ali se pokoriti rdečemu terorju, ki se po vseh naših industrijskih krajih skuša uveljaviti, uvaja po mnenju socialistov beli teror. V članku iz Kočevja — s katerim je pa ondotni okrajni komisar v ravnotaki zvezi kakor n. pr. g. Kristan — smo opozorili na teroristično gibanje, ki se je tam za časa štrajka razpaslo. Po mnenju »Na-preja« je bilo to le nedolžna igra, ki so jo udarji uprizorili v večjo čast države in kočevskega ljudstva. Okrajni glavar, ki se ni upal izvršiti vladnih naredb, je našel veliko milost v očeh gospodov okoli »Na-preja«. Organiziran odpor proti vladnim naredbam in nasilje proti delavoljnim, ni bil teror, bramba vladnih naredb in dela-voljnih, to je pa teror. Narobe svet, bi rekli stari, socialisti imenujejo to ideologijo naziranje, nastalo kot naraven sad ekonomskih razmer. Res škoda, da te ekonomske razmere ne odsvitajo v vseh glavah enako.
+ Socialno-demokratska stranka na nemškem štajerskem je 11. t. m. na izrednem zborovanju pokrajinske stranke izrazila svoje mnenje o krizi v štajerski deželni vladi. Po referatu poslanca dr. Eislerja se je z vsemi glasovi proti trem sklenilo, obnoviti izjavo zborovanja pokrajinske stranke dne 20. junija t. 1., po kateri je koalicija s krščansko-socialno stranko v deželnem zboru prenehala, vendar pa iznova zavzeti socialno-demokratski stranki pripadajoči mandat. Ker pa bi se z enim so-cialno-demokratskim poslancem v deželni vladi nc bi mogla rešiti kriza, povzročena po meščanskih strankah, in ker bi se mogla kriza rešiti samo z odločitvijo volilcev samih, bo socialno-demokratski deželno-zborski klub na prihodnji seji predlagal predčasno ukinjenje funkcijske dobe deželnega zbora in izvedbo deželnozborskih volitev zaeno z novimi volitvami za narodno skupščino dne 17. oktobra t. I.
Iz Korofana.
Celovec, 10. jul. 1920.
Prizori z ulice, Trg je dosledno prazen. Mesa ni videti, niti zelenjave. To potrjujejo vsi celovški časopisi, Vendar sc drzne »Karntner Landmannschaft« z dne 9. t. m. poročati iz Ljubljane, da je . neka kmetica v Ljubljani vrgla krompir kokošim na dvorišče, neka stara gospa da ga je pobrala in takoj povžila. — Nai torei nasproti tei umišljeni baiki ta-
ko) postrežem z resničnim dogodkom iz Celovca, kar sem videl sam z lastnimi očmi.
1.	Silna redkost so tu črešnje, če sploh pridejo na trg, se ljudje naravnost ru)ejo za nje. — Pri taki priliki približno pred enim tednom (kasneje jih sploh nisem več videl) —, je padla na tla ena sama črešnja, a neka dobro oblečena in ne stara gospa jo je hlastno pobrala iq slastno zavžila.---
2.	Zadaj za nekim hotelom stoji voz,
na kojega mečejo dnevne odpadke. _Tja
prihaja ponovno stara, od bede sključena in tresoča se gospa, ki se ji poznajo sledovi boljših dni, in brska po teh od-padkih, če bi se dalo morda še kai dobiti... Za njo pride par bosih in na pol oblečenih otrok; naposled mršav pes, in dela isto... Meni pa silijo v oči solze! —, Ali so to one opetovano opevane do-'' brote v Nemški Avstriji? — In pa: Ali mislite, da kdo tukaj smatra pisavo te vrste »Schmierblattov« za resno?
3.	»Karntner Tagblatt« (z dne 9. jul.T krompirja na trgu sploh ne vidi. V tem ima čisto prav. Jaz ga namreč tudi ne, in ga v 14 dneh sploh še nisem videl. — »Freie Stimmen« od 9. jul. poje enako kakor »Tagbl.« žalostno pesem o krompirju. — Ni ga in ga ni, in nobena »kmetica v Celovcu« ga ne more metati kokošim, niti ga kuhati lastnim lačnim otrokom. — Pravi pa ta list nadalje, da se pač dobi italijanski krompir pri veriž-nikih p0 10 do 12 K kilogram. Morda- jaz ga nisem videl. Kaj paS šele bo s Celovcem, če bi mu ostala vrata zaprta pred nosom?! K sreči je pretežna večina trezneje mislečega prebivalstva že prišla k pameti; nekaj se jih drži rezervirano, pasivno. Ostali pa so hujskači, bodisi iz zagrizene nadutosti in obratno, ali pa taki, ki se jim tresejo hlačice na shujšanih be-drih. In nič ne bo škodilo, če pošlje pretežna večina pametnih te junake pobirat
—	krompirjeve odpadke.	F. K.
Dnevne novice.
—	Letošnji novomašniki. Prihodnjo nedeljo, dne 18. julija bo posvetil prevzv, škof dr. Jeglič v ljubljanski stolnici 9 no-nomašnikov, med njimi dva redovnika la« zarista. Nove maše bodo v sledečem redu' V. Berlic in M, Ocepek, dne 19. julija v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani, Ignacij Nadrah, 20. julija na Brezjah, — Ga-brejna Franc, 25. julija na Uncu pri Rakeku, — Pleša Franc, 25. julija v Kranju.
—	Ambrožič Franc (III. letn.), 25. julija v Mekinjah pri Kamniku, — Blažič Franc (III. letn.), 25. julija v Žužemberku, — Ger-čar Feliks (III. letn.) pravtam isti dan, — Kolenec Franc, 1. ali 8, avgusta v Idriji.
—	Prva promocija na ljubljanski univerzi. V četrtek dne 15. julija bo promo-viran za doktorja vsega prava g. vladni koncipist Mirko Kuhelj.
—	Promocija. V soboto, dne 10. julija 1920 je bila promovirana na vseučilišču v Pragi za doktorico vsega zdravilstva gdč, Malka Šimec.
—Veselo zanimanje za naš Korotan so je vzbudilo v vseh krajih in slojih Slovenije in cele države. Nastalo jc plemenito tekmovanje, kdo bode več pripomogel k naši skupni častni zmagi. Kdor ne more drugače sodelovati, hoče vsaj gmotno podpirati naše težko delo. Narodni svet. ne potrebuje denarja za nemoralno podkupovanje, ker se hoče za pošteno in pravično stvar boriti tudi s poštenimi in pravičnimi sredstvi. Razumljivo pa je, da mu je tudi gmotna pomoč dobrodošla, ker mora pobijati obširno nemško propagando, ki jo vzdržuje in podpira ne samo nemška vlada, ampak vsa nemška javnost z obilnimi denarnimi prispevki. Saj je samo celovški Kaerntner Tagblatt v eni sami svoji številki z dne 15. junija 1920 izkazal 224.000 K privatnih doneskov. Narodnemu svetu za, Koroško pa bi bilo silno neljubo, ako bi se pripetil slučaj zlorabe javnega zanimanja in radodarnosti, ter bi se darovi, katere ho-čo doprinesti slovenska požrtvovalnost uporabili drugače, kakor je njih namen. Zato opozarjamo, da so upravičeni za nabiranje denarnih prispevkov samo Koroški odbori ozir. njihovi pooblaščenci. Le tam, kjer teh ni, so prevzele to nalogo podružnice Jugoslovanske Matice. »Gosposvetske-mu Zvonu« v Ljubljani pa pripada sporazumno z Narodnim svetom kot delokrog Ljubljana in okolica ter vsi kraji naše države izven Slovenije. Vsi prispevki naj so pošiljajo na naslov: Narodni svet za Ko-, roško v Velikovcu. Pripominjamo, da prii pade ves pribitek po plebiscitu Jugoslovanski Matici.	J
— Naša revolucija in naše pravo. Da* nes prinašamo nadaljevanje g, Lajovičcvega članka. Pomotoma je v uvodu en stavek izostal. Tretji odstavek se mora v celoti tako glasiti: Ker sta se predmeta, označenega v naslovu, deloma dotaknila tudi Leonid Pitamic v svojem nastopnem predavanju »Pravo in revolucija« ter Štefan Sagadin v svoji knjigi »Naš sedanji ustavni položaj«, sc bom prilično tudi njihovih' mneni dotaknil
— Konsorcij za »Slovenca« bo imel sejo v petek, dno 16. t. m. ob štirih popoldne.
—	Smrtna kosa. V deželni bolnici je umrla vadniška učiteljica uršulinka S. Marija Šolar iz Škofje Loke. Pokopali so jo v pondeljek na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Blaga redovnica, ki se je po dolgi, trpljenja polni bolezni preselila v večnost, bodi vsem njenim učenkam in gojen kam priporočena v pobožen spomin in mc j litev. R. I. P.
—	Ufilteljstvul Ono učiteljstvo na Štajerskem in Koroškem, kakor tudi ono, ki je v kakih tečajih, se s tem obvešča, da šolska oblastva z isto naklonjenostjo dovoljujejo dopuste za udeležbo v Mariboru, kakor za Belgrad. V tem pogledu tedaj ne more delati zaprek nihče in nikjer. Treba se je le pravilno javiti in navesti čas dopusta. .Vsem, ki so doposlali doslej denar, pošljemo v kratkem po pošti taborske izkaznice.
—	Eksplozija v kamniški smodnišnici. V soboto popoldne sta delavca Anton Zaje in Martin Dornik v smodnišnici v Kamniku snažila stroj, pri tem se je vžgal smodnik in nastala je eksplozija. Zaje je bil takoj mrtev, Dornik pa je prišel še k zavesti, toda je kmalu po groznih bolečinah umrl. »Slovenec« je že poročal o neznosnih razmerah, ki vladajo v kamniški smodnišnici. Na pritisk poveljstva sinodnišnice nam je par delavcev poslalo »popravek«, ki ga nismo priobčili, ker ni odgovarjal resnici in je bil izsiljen. Že po tragični smrti delavca Prohinarja so bile merodajne oblasti opozorjene na ramere v smodnišnici, pa niso ničesar ukrenile. Priti je mora'o prej do še nadaljnih človeških žrtev. Delavci v smodnišnici izjavljajo, da bodo gotovo sledile še nadaljne nesreče, ako se razmere takoj korenito ne zboljšajo.
—	Zahvala. Delavccm, ki so spremili mojega očeta k zadnjemu počitku, in pevcem kamniške delavske organizacije, ki so mu zapeli dve lepi pesmi v slovo, se najiskrenejše zahvaljujem. — Dr. Ivan Dornik.
—	Vodstvo Marijanišča sporoča, da zaradi pomanjkanja prostorov ne more več ugoditi nobeni n a d a 1 j n i prošnji za sprejem srednješolcev v zavod.
—	SkleD glede sprejema v pripravljalni rezred in prvi letnik držvne dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani je objavljen na razglasni deski pred ravnatelj-sko pisarno. — Ravnateljstvo.
—	Rogaška Slatina. Dne 18. julija po-seti naše kopališče pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane in priredi pevski koncert, čigar vzpored obsega krasne jugoslovanske umetne in narodne pesmi, ki jih izvajajo društveni ženski, moški in mešani zbor (80 pevcev in pevk). Kopališkim gostom in vsem prijateljem naše lepe pesmi v Slatini in okolici obisk koncerta toplo priporočamo. Vstopnice so naprodaj pri g. I. Beraniču v Rogaški Slatini. (k)
—	Amerikanski sladkor. Pošiljatev amerikanskega sladkorja, katerega dobavo za Slovenijo jc prevzela Sladkorna zveza v Ljubljani (po g. A. Lillegu) in Zveza slovenskih trgovcev v Celju, se je zakasnela za več mesecev, ker jadrnica radi neugodnih vetrov in havarije ni mogla pravočasno dospeti v Trst. Po izvedbah, ki jih je odsek za prehrano izvršil v Trstu, jc jadrnica dne 7. julija t. 1. pristala v Saitii-niji, odkoder je že odplula proti Trstu, kamor mora vsak čas dospeti. Dobavnih tvrdk ne zadene na zakasnelosti dobave nobena krivda. Ker je cena temu sladkorju še vedno jako ugodna — presegala ne bo 40 K za kilogram — in je doba do prihodnje sladkorne kampanje šc zelo dclga, je nujno priporočati, da te prebivalstvo preskrbi s tem sladkorjem. Čc ta sladkor ne bi našel dovolj odjemalcev v Sloveniji, se bo moral prodati izven Slovenije. Okrajna oddajališča (trgovci, aprovizacije, obrtniki itd.) naj si tedaj takoj zasigurajo ta sladkor.
—	Suknjo 1500 kron vredno je ukradel županu Josipu Kutnarju nu Muljavi žagar Anton Perko, ki ima v zapestju desno roko odrezano.
Subskriprlja XI. emisije delnic Ljubljanske kreditne banke. Delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da poteče rok za. razpisano XI. emisijo novih delnic dne 25. t. m. vsled česar je treba pravico do novih delnic pravočasno priglasiti pri banki, da ne bodo posestniki delnic imeli po nepotrebnem vsled neizvršitve opcije škodo Oni gg. delničarji, ki ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za sub-skripcijo novih delnic, se opozarjajo, da jc mogoče dobavne pravice po primernem kurzu prodati, ker se na drugi strani oglašajo številni reflektanti za nove delnice, kateri do sedaj niso bili delničarji banke in si z nakupom opcijskih pravic preskrbe pravico do mladih delnic po originelnem kurzu. Tozadevna pojasnila daje dragevo-Ije ravnateljstvo banke.
Ker se je pri zadnji subskripciji del-Ilic Ljubljanske kreditne banke januarja meseca t. 1. izkazala potreba izdatno resi ringirati število priglašenih upisov na nove delnice od nedelnifarjev, se opozarjajo dotični subskribeiiti, da imajo mož-post, udeležiti es tudi sedanje subskripcije na ta način. da si kumio ouciiske pravice iu
na podlagi teh subskribirajo mlade delnice po originalnem kurzu 900.— K. To zadevne priglasitve sprejemajo vsa stibskripcij-ska mesta, katera so navedena v objavljenih inseratih, kjer so tudi razvidni ostali pogoji vpisovanja.
Priporočamo vsem interesentom, da so pravočasno odzovejo vabilu za subskripci-jo, ker subskripcijski rok konča, kot že ua-• edeno z 25. julijem t. 1.
Uubllanske novice.
lj Poročil se je g. Stanko Likar, kon-cipist pri poverjeništvu za socialno politiko z gdč. Iko Kozakovo.
lj Soja SKSZ bo danes ob 8. zvečer v navadnih prostorih.	(k)
lj Konferenca sv. Vincencija in sv. Elizabete v mestni župniji sv. Jakoba imata skupno sejo v sredo (14. jul.) ob pol 8. Pridite vsi. — Predsednik.	(k)
lj Katoliška Liga ima odborovo sejo v petek, dne 16. julija v društvenih prostorih ob 8 zvečer. Udeležba radi velike važnosti za vse odbornike obvezna. (K) lj Seja političnega odbora za kolodvorski okraj v sredo dne 11. t. m. odpade.
lj Jugoslovanska Matica. V četrtek, dne 15. t. m. ob 18. uri se vrši druga seja odbora glavne podružnico Jugoslovanske Matice v Ljubljani v prostorih Pisarne za zasedeno ozemlje, Pražakova ulica 3, I. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Tekoče zadeve. — Prosi se točne udeležbe.
lj Ljubljanski občinski svet ima svojo redno sejo danes ob 5 popoldne.
lj Smrtna nesreča. V nedeljo popoldne je padla z novega še nedovršenega mosta, ki veže Opekarsko cesto s Prulami, učenka drugega razreda Kosec v Ljubljanico in utonila. Truplo so kmalu potegnili iz vode.
Ij Nesreča. Učenka 2. razreda meščanske šole Minka Logar iz Cerkvene ulice št. 21. je izobešala perilo in pri tem tako nesrečno padla, da si je zlomila roko.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Hrvatin, hlapec, 57 let. — Marjan Koprivec, reje-nec, 2 leti. — Terezija Hribar, kočarjeva hč: 18 let. — Viktorija Wildmann, briv-čeva hči, 5 let. — Stanislava Milavec, hči žel. sprevodnika, 3 leta. — Matilda Kosec, hči kleparskega pomočnika, 8 let. — Katarina Šušteršič, hiralka, 49 let. — S. Marija Šolar, uršulinka, učiteljica, 32 let, — Terezija Roblek, uradnikova vdova 79 let,
—	Ana Hofbauer, trgovka, 78 let. — Srečko Pušar, abiturijent, 22 let. — Terezija Kovče, hči zidar, pomočnika, 3 tedne, —-Ana Marolt, služkinja, 34 let. — S. Frančiška Petronila Tratnik, usmiljenka, 42 let.
—	Rudolf Sark, sin bančnega uradnika, 5 let. — Marjeta Pogačnik, dacarjeva vdova, 45 let. — Josip Zupane, dninar, 18 let.
Majssotsglla poročila.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA,
Belgrad, 13. julija. Danes ss je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. dopoldne do 1. popoldne, Navzoči so bili vsi ministri. Namestnik ministra za zunanje zadeve dr, Momčilo Nincič je poročal o dogodkih na italijanski meji, Po poročilu se je razvila debata o posledicah, ki bi mogle nastati vsled italijanskih izzivanj, ter o korakih, ki jih jc treba pod-vzeti. V ministrskem svetu se jc pokazalo popolno enotno mišljenje, da se mora na italijanska izzivanja odgovoriti z ostrimi odredDami.
Nato je ministrski svet razpravljal o notranje - političnem položaju, in sicer o rekonstrukciji pokrajinskih vlad, o svobodni trgovini in središnji zadrugi ter o agrarni reformi. O teh vprašanjih se je razpravljalo samo načelno in ni prišlo do nobenih pozitivnih zaključkov. Jutri se bo seja nadaljevala.
DEMOKRATI HOČEJO ZAVLE^I VOLITVE.
Belgrad, 13. julija. Naš dopisnik je izvedel, da so demokrati napravili med rekonstrukcijo pokrajinskih vlad in med glasovanjem o volivnem zakonu junktim. Ako parlamentarna zajednica ne pristane na zahteve demokratov, bodo demokrati onemogočili sprejem volivnega zakona v drugem branju. Tako bi se volitve zopet za nekaj mesecev zavlekle.
KABINETNE KRIZE NI.
Belgrad, 13, julija. Z ozirom na velik krik demokratskih listov, se je naš poročevalec informiral na merodajnem mestu in izvedel, da ni nobenega razloga za kabinetno krizo. Parlamentarna zajednica bo storila vse, da država ne razpade v nove državice,
PO DOGODKIH V SPLITU.
LDU Zagreb, 13. ndija. Z ozirom na krvave dogodke v Splitu piše današnji »Obzor«: Italijani se ne drže mere. Po ; tolikih žrtvah in tolikem preganjanju na-! šega naroda, so sežgali sedaj v Splitu našo državno zastavo. Giolitti naj pazi, ker .Jugoslovani so doslej kazali angelsko potrpežljivost, Pred letom dni so Italijani nekažnieno dobili nekaj francoskih .voja-
kov. To pot pa je poveljnik italijanske vojne ladje »Puglia« plačal svojo predrznost z življenjem. Italija naj pomisli, da obstoje možnosti, da se z njimi pogodimo na temelju svojih pravic, ali pa da se pomenimo, kakor so z njimi govorili Albanci,
LDU Zagreb 13. julija. Včeraj, ko se je raznesla vest o krvavih dogodkih v Splitu, se je polastila prebivalstva velika vznemirjenost. Okrog devetnajste ure se je zbrala na Zrinjevcu velika množica meščanstva. Govoril je nek vseučiliški dijak, ki je napadal italijansko provou irno politiko. Nato jc množica, med urnebesnimi vzkliki sežgala italijansko zastavo, Čuli so se brezštevilni ogorčeni klici proti italijanski vladi in ljudstvo je zahtevalo osvoboditev naših ozemelj izpod italijanskega jarma. Nato se je razvil izprevod, ki je z zastavo na čelu krenil po mestnih ulicah neprestano in burno protestirajoč proti italijanskemu nasilju. Izprevod je došel v »Gornji grad« pred bansko palačo, kjer je množica razburjeno vzklikala proti Italiji. Nato je odkorakal izprevod pred poslopje armijskega poveljnika, kjer so bile prirejene velike ovacije naši vojski. Zatem se je izprevod vrnil v »Donji grad« neprestano vzklikajoč proti Italiji. Pred povelj-ništvom savske divizije je množica prepevala narodne himne in zahtevala vojno proti Italiji, ko je izprevod dospel do so-kolskega poslopja, kjer se je vršil častniški ples, je armijski poveljnik general VasiČ med urnebesnim vzklikanjem stopil na balkon ter rekel: :.Kar čutite vi, čutim tudi jaz. Krepite svoje mišice in svoje srce in bodite pripravljeni na vse! Toda čakajte, da izreko zadnjo besedo oni, ki nosijo odgovornost za vse in ki vodijo račune o celokupnem položaju, ne samo o dogodkih v Splitu. Pustite vladi proste roke, ona je pravtako patriotična kakor vil« Nato sc je množica razšla, dijaki pa so se podali z zastavo na čelu v vseučiliško poslopje.
MINISTRI V NEVARNOSTI.
LDU Belgrad, 13. julija. Snoči so se vračali na avtomobilu z demokratske skupščine v Arangjelovcu in Milanovcu minister Svetozar Pribičevič, bivši minister Draškovič in poslanec Grisogono v Belgrad. Po nesreči je avtomobil zavozil nad ponor in je ostal le še zadnji del na trdni zemlji. Potniki so se rešili iz voza pri zadnjih vratcih. — Ministra Krizman in Veli za r Jankovič sta se nahajala na inšpekcijskem potovanju po Banatu. Ko sta se vozila v čolnu po Donavi, ju je pri Gombo-šu presenetila nevihta, ki je tirala čoln z grozno naglico naprej po valovih. Občinstvo na obali je s strahom opazovalo potnike v čolnu, ki so se nahajali v skrajni nevarnosti. Ministra sta že slekla suknje in sezula čevlje, da se vržeta v vodo. Ko sta bila končno rešena, jima jc prebivalstvo prirejalo velike ovacije.
BURNA SKUPŠČINA »MATICE HRVAT«
sss,
LDU Zagreb, 13. julija. V nedeljo se je tukaj vršila skupščina »Matice Hrvatske«, ki je potekla neobičito bumo Pri točki, kjer je vprašal predsednik, ali naj skupščina poda upravnemu odboru absolutorij, se je priglasil k besedi prof. Lukač, ki je opozarjal na okrožnico predsednika »Matice Hrvatske« prof. Tučana, bivšega poverjenika za prosveto in vero. na ravnatelje vseh srednjih šol v Hrvatski in Slavoniji, s katero jih je pozival na službo za. uradniškega gibanja na Hrvatskem. Rekel je, da se ta okrožnica ne zlaga s častjo predsednika tako ugledne institucije, kakor je »Matica Hrvatska«. Nato se je razvilo burno razpravljanje. Ker so bil vsi poskusi, stvar poravnati, zaman, je predsednik prof. Tu-čan odložil svoje predsedniško mesto. Potem so volili posamezne odseke. Sklenili so, da. »Matica Hrvatska« pristopi k »Prosvetni zvezi/. Za volitev predsednika tega društva bo sklicana posebna skupščina.
BORZA.
LDU Zagreb, 13. julija. Borza, od 10, t. m. Devize: Berlin IVO—173, Italija 0 do 416, London 245—-255, Newyork 0—60.40, Pariz 550—570, Praga 145—150, Dunaj 38.80—39, Valute: dolarji 60—61, avstrijske krone 39—40, levi 140—145, carski rublji 110—128, češkoslovaške krone 145 do 150, angleški funti 0—265, francoski franki 560—0, Napoleondori 275—280, nemške marke 178—187, leji 170—172, italijanske lire 415—430,
Cerkveni cestnik.
c Dijaki-kongreganisti pri oo. jezuitih
imajo zborovanje v petek dne 16. julija ob 4. uri popoldne. Polnoštevilno!
c A—a ima svoj sestanek v soboto, dne 17. julija ob 5, uri popoldne. Pridite vsi točno!
c Duhovne vaje za duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani od 19. do 23. julija. Začetek v pondeljek 19, ob 6, uri zvečer, konec 23. zjutraj, čč, gg., ki se jih žele udeležiti, naj naznanijo predstojništvu hiše, Zrinskcga cesta 9. — Ali bodo duhovne vaje še pozneje v tej hiši, še ni gotovo. Naznanilo se bo potom ča&osisia.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Iz taborske pisarne, Dosedaj je prijavljeno že veliko število udeležencev. Zalo najbrže ne bo mogoče vsem, ki so se priglasili za posebno prenočišče, tega preskrbeti. Zadovoljiti se bodo morali s skupnimi prenočišči, posebno ker se moramo ozirati na goste. Skrbeli bomo v prvi vrsti za tiste, ki se takoj prijavijo.
Za narodne noše prejemamo prijave iz dežele. Kdor se še misli, naj se kmalu priglasi, da preje lahko ugotovimo število.
Izletniki na Bled ob priliki tabora imajo tudi polovično vožnjo. Prijaviti se pa morajo poprej taborski pisarni, nakar dobe posebne, za ta izlet veljavne izkaznice, Želimo, da več udeležnikov potuje z gosti, da jim razkažejo najlepši del naše zemlje.
Vse prij'ave za narodne noše, prenočišča, izleta na Bled itd. se zaključijo 20, t. m, opoldne in potem ne sprejemamo nikakih prijav več,
Vozni red posebnih vlakov na vseh progah objavimo v časopisju takoj ko bodo končane vse prijave in bodo končani razgovori z Južno železnico. Čim preje bomo imeli zbrane vse prijave, tem preje lahko to storimo,
»Maribor« krajepisni in kulturno zgodovinski pregled — je mala knjižica, ki je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru za udeležence Orlovskega tabora. Lep kažipot je to za slovenski Maribor, za vse ki so že bili in ki še niso bili tam,
»Seznam ulic in trgov mesta Maribor« je tudf izšel. Služil bo dobro vsem, ki se ga bodo posluževali.
»Spominski znaki aa I. slovanski orlovski tabor«, ki jih je izdelala češkoslovaška tvrtka, so že gotovi. Imajo za sedanje razmere vkljub lepi izdelavi zelo nizke cene, vsak stane komaj pet kron. Ta lep spominek si bo gotovo vsak vzel iz Maribora.
Spominske razglednice, štiri različne vrste je izdelala Jugoslovanska tiskarna. Izdelane so sicer okusno, a vendar smo jih morali vsled velikanskih stroškov dati v delo le enostavno.
Orlovski vesftnfk.
Odsek Orla v Kamniku priredi dne 18, julija. 1920 popoldne ob pol 4. uri javno telovadbo in ljudsko veselico pri Krištofu na vrtu v Kamniku. Vabljeni so vsi odseki v okrožju in drugi prijatelji Orlov, Orlic in naraščaja, da se prireditve udeležijo. Sodeluje mengiska godba, pri ljudski veselici pa tudi pevski zbor društva Kam-nik. (K)
Šentpeterski Orel ima rftnno sejo danes, v sredo, ob pol 8. uri. Po seji zadnji fantovski večer pred mariborsko priredit« vijo. Pogoj vseh navzočnost. — Predsednik. (K)
Seja predsedstva Orliške zveze in va-diteljskega zbora se vrši v sredo 14. t, m. točno ob 5. uri popoldne, Jugoslovanska tiskarna III. nadslr, — Predsednica. (K)
Orliški krožek »Ljubljana« ima izredno telovadbo danes 14. t. m. ob 6. uri na I. drž. gimnaziji. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Načclnica.
TurBstika m šport.
Plenarna seja »športne zveze« in »Olimpijskega pododbora« se vrši v sredo 14. t. m. ob 21. uri in ne, kot v vabilih označeno ob 20. uri in sicer radi preložitve seje magi-stratnega sveta. Gg. načelnike odsekov izrecno opozarjamo, da se bode med drugim tudi sklepalo o jesenskih športnih prireditvah.
Propagandni Izlet automobilnega kluba na Koroško, ki se je moral vsled delovanja kluba ob priliki obiska regenta preložiti, so vrši še tekom tega meseca. Isti bode obsegal vse bistvene in krajevno zanimive dele Koroške. Na možnost udeležbe iz Štajerske se bode posebej oziralo. Interesenti, ki še niso člani kluba, naj blagovolijo prijaviti svoj pristop. Natančni spored bode objavljen v prihodnji številki tednika »Šport« in v prihodnjih nedeljskih številkah ljubljanskih dnevnikov.
Cestna dirka Ljubljana—Celja—LJubljana prirejena po klubu kolesarjev in mo« tociklistov »Ilirija« v Ljubljani dne 18. t. m. obeta biti po lepem rezultatu pretečene nedeljske dirke Ljubljana—Tržič—Ljubljana zelo zanimiva. Start v nedeljo dopoldan pri 1 km na. Dunajski cesti ob 9. uri za se-niore, 9.30 za težka in 10 za lahka kolesa. Cilj istotam popoldne približno med 3. in 4. uro. Dostop imajo vsi klubi »Športne zveze« Ljubljana. Prijave se sprejemajo pismeno do 15. t. m. ali ustmeno do pol 6. ure v trgovini »Svetla«, Mestni trg 25, ali pa na naslov kluba.	(k)
Nedeljska dirka Ljubljana—Tržič— LJubljana se je vršila z najboljšim uspehom. Na 80 km dolgo progo je startalo v lahki skupini 8 dirkačev, v težki 9 in v sku-pini seniorjev 3. Prvi je dospel na cilj \ lahki skupini g. šiškovič v 2 urah 40 mi nutab, tik za njim g, Deržai za enizrool-

kolesne dolžine, tretji je bil Zanoškar, četrti Šolar, peti Bevc, šesti Siard; v težki skupini je vozil prvi v cilj g. Perdan v a urah 48 minutah 15 sekundah, drugi g. Bar Vinko v 2 urah 54 minutah 30 sekundah, tretji Kirner, četrti Butinar, peti Bar Adolf; v skupini seniorjev je dospel prvi g. fsosaji Fran v 3 urah 10 minutah 52 sekundah, drugi g. Porenta Fran. Na cilj so došli vsi. Z dirko je bil dosežen kljub močnemu protivetru na progi Kranj—Tržič, ki je silno oviral dirkače znaten uspeh, kajti povprečni tempo prvega v lahki skupini znaša 30 km, za ka.r je bilo treba mestoma voziti do 35 km. Slike z dirke priobči tednik
(k)
; p por t

g Desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične dne 15. septembra t. 1. Stanovanje in oskrbo imajo gojenke v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Piošnje za sprejem je vložit^ do 10. avgusta t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. Prošnji se mora priložiti krstni list. do-piovnica, zdravniško spričevalo, odpust-' nica ozir. zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti ter izjavo staršev ozi-. rema varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečno znaša oskrbnina 300 kron, razen rte ga mora vsaka gojenka letno prispevati
še določeno množino živil. Zastran pogojev prehrane in drugih podrobnosti se jc obrniti na podpisano ravnateljstvo, oziroma na vodstvo zavoda šolskih sester v Mariboru, Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
g Strojne tovarne in livarne d. d, v Ljubljani. Dne 23. junija se je vršil v uradnih prostorih Strojnih tovar.r? in livarn d, d. v Ljubljani pod predsedstvom veleindu-strijca gd. Vinko Majdiča drugi občni zbor te družbe, na katerem je upravni svet podal poročilo čez obratno leto 1919, V tem poročilu je predvsem omenjeno, da napreduje organizacija in preosnova združenih tovarn tako, da se lahko z upravičenjem računa z vodilno vlogo tovarn v strojni industriji Jugoslavije. Občni zbor je sklenil, da se zviša akcijski kapital od 10 na 25 milijonov, in sicer za enkrat za 5 milijonov, torej na 15 milijonov. Nadaljna zvišanja naj slede v doglednem času. Čistega dobička je izkazala družba za leto 1919 635.392 kron 82 vin., od katerega se izplača delničarjem 6% dividenda. Ostanek se je deloma razdelil v dobrodelne namene na sledeči način: Penzijski fand uradnikov je dobil 50.000 kron, fond za onemogle delavce Strojnih tovarn in li-vdrn d. d, 60.000 kron, za Jugoslovansko Matico je bilo votirano 5000 kron, za dijaško kuhinjo 2000 kron, za akademsko menzo 1000 kron, za mestne reveže 1000 kton, za društvo za varstvo vajencev 5000 krono, za »Domovino« 2000 kron, za otroško zavetišče 1000 kron, zr> Vincencijovo in Elizabetno konferenco po 1500 kron.
Na novi račun se prenese 35.152 kron 30 I vinarjev. Račun bilance kaže sledeči sestavek: Aktiva: Blagajna 1869 K 75 vin., dolžniki 4,522.169 K 72 v, subskrip-ciiski račun 7,993,500 K, nepremičnine 3,261.572 K 37 v, premičnine (stroji, orodje) 1,761.717 K 38 v, zaloga (surovine in fabrikati) 2,919.109 K 36 v, skupaj 20 milijonov 459.938 K 58 v. — Pasiva: Delniška glavnica: I. emisija 6,000.000 K, II. emisija (paricipira na dobičku od 1. jan, 1920) 4,000 000 K, rezervni zaklad 2 milijona 831.264 K 38 v, upniki 6,993.281 K 38 v, čisti dobiček 635.392 K 82 v, skupaj 20,459.938 K 58 v. — Letno poročilo kaže, da je domače industrijsko velepodjetje vkljub težavam časa nc samo zadostilo svoji nalogi, ampak tudi vsled zaupanja javnosti, ki se je z velikim zanimanjem udeležila ob koncu leta 1920. druge emisije delnic, okrepilo svoj finančni temelj. Družba namerava sezidati si moderne delavnice in dvigniti se na ta način na višino, ki jo bo varovala pred tujo konkurenco. V ta namen je družba koncem preteklega leta nakupila za več milijonov kron novih modernih strojev za delavnice. Na fabrikacijskem programu družbe stoji vsled preosnove tovarn izdelovanje vodnih turbin, strojev za obdelovanje lesa, pred vsem polnojarmenikov, venecijanskili jarmenikov, skobelnikov, strojev za izdelovanje lesenih cvekov, vpognjenega pohištva, tračnih žag itd., potem stiskalnic za klobuke, transmisij, ventilatorjev, kovinskih izdelkov, armatur, sesalk, brizgalk, vseh vrst litin, železnih, bronastih in me-
denih in končno posebne špccijalitete zvonov iz najfinejšega brona, katera izdeluje slavnoznana stara zvor.arna družbe. Iz fabrikacijskcga programa pa se je z ozirom na neobhodno potrebno specializacijo v smislu zgoraj opisanega novega programa izločilo prevzemanje malih repara-tur, ki spadajo v delokrog malih obrtnikov. Seveda bodo tovarne iudi v bodočnosti izvrševale popravila lastnih izdelkov.
a Odsek za doSočanja cen jo določil naj' višje dopustne cene govejemu mesu sledeče: v mesnicah I. vrste 20 K, li. vrste 24 K, na stojnicah 1. vrste 24 K, II. vrste 22 K, sveža slanina 42 K, prekajeno meso 42—44 kron, sveže svinjsko meso 20—28 K. Tržno nadzorništvo ima pravico dopustne najvišje cene po položaju sproti znižavati in to potoni tržne straže kratkim potom sporočiti prodajalcem in kupcem na trgu.
a Prodaja govejega mesa. Danes zjutraj prodaja na stojnici za Marovim zidom Jožef Koprive goveje meso po 16 in 20 K za kilogram.
Išče se Anton Črtalič, star 11 let, iz Grubelj, obč. št. Jernej, če je o njem komu kaj znano, naj proti nagradi sporoči na naslov: Jožefa Črtalič, Grublje 1, p. št. Jernej.
Ui o^TOiri;;^?:
osi, je n a Naslov
pove uprava lista pod št. 2828.
Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. Cunc Franc, WoUova ulica 6.
JAVNA SKLADIŠČA tBalkan«, 1. Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
.orn T., Poljanska cesta 8. lemžgar & Smer kol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8,
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Golzl Marija, Židovska ul. 8 in 7, MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta«
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljublj, TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno objavo v tednu se računa S kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNčN< Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ IN POLJEET STROJI
Erjavci & Turk pri »zlati lopati
Valvazorjev trg št 7. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
UGLAŠEVANJE IN POPRAV-L JANJE GLASOVIRJEV.
Povše Feliks, Tržaška cesta 45,
•ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, bireti. »Štora«, dr, z o, z,, št, Vid nad Lj,
Imate bolečine? V obrazu? V elem telesu? Vaše mišice m živci 'am odpovedujejo? Poizkusite pra-.vi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se [čudiliI 6 dvojnatih ali 2 veliki ste-
lenici 36 K.	_	,
Ali trpite na počasni prebavi?
Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Felleneve hl-fca-krogljicel 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — £u£en V. Feller, Stubica doma, Elza trg št. 134, Hrvatska.	A
, majhno in suho se i § 6 e. __________>i Cenjene ponudbe pod »plačam dobro« na upravo „Slovenca".
fllinl/nlnca nova z dobro pnevmatiko UiImUIIjCM po K 2.800'-. Plašči in eračne cevi po znižani ceni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28.
Samostojni kojigovodio, %jfflsa
bilancist, vešč dvostavnega knjigovodstva, za veliko zadružno-gospodarsko podjetje se sprejme. Reflektanti zmožni stenografije in strojepisja imajo prednost. Istotam
se r1" lesni siroKovnii, 'Skk
fakturiranja in odprave lesa ter vseh tozadevnih pisarniških del. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjega službovanja in referenc je poslati do 25. julija 1920 na naslov: Dr. Hnton Ogrizek, odvetnik, Celje.	2815
Išče se sKiafllšCe.
na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana,. Kongresni trg številka 3.
LoiismoDiio
C a f|; n v poljubni množini razpošiljam JUuJu na vse kraje. Pismena ali ust-mena naročila sprejema Josip Nipič, posestnik, št. llj v Slov. Goricah.
18 HP s pritikllno v dobrem stapju se proda. Informacije v pisarni dr. Ivo benko-vica, odv. v Ljubljani, Miklošičeva c.6.
Naprodaj onoleio sen
ohranjeno; žimnica s prvovrstno žimo; gorski čevlji št. 43, novi. Naslov pove uprava lista pod št. 2827.
išče se Kidriča rsr
dekla za vsa dela, samo z dobrimi izpričevali, plača po dogovoru. Poizve so Rožna ulica štev. 15.
HIŠO Ilfiproilflj bUzu6 električne6S;?e-
leznice. Uporabiti se da tudi za malo gostilno ali prodajalno. — Več pove upravništvo ,Sloveuca' pod štev. 2823.
1	DS1 l/Pl na Prijetllem kraju v Ljub-LujJ Vil ljani, obsegajoč 2 stavbni in
2	vrtni parceli skupno 2800 m3 se ugodno proda. Natančneje sepoizvena Vojvode Mišiča c. 23, v pritt. na levo.
fiosportarsfvem aslluil J2l,32£
veleposestvu. Star je 18 let in je dovršil Edelhofer-jevo poljedelsko šolo. Govori slovensko, češko in nemSko. Nastop mogoč takoj. Dopisi pod Lada Pelikan, Zaplana G., pošta Vrhnika,
Brez posebnega obvestila.
Globoke žalosti potrta naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je moja nad vse dobra in blaga mamica, gospa
Ana Hofbauer
danes ob Vj4. url popoldne v 78 letu starosti po dolgem bolehunju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno in Bogu vdana v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v sredo, dne 14. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, VVolfova ulica Stev. 8 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše za blagopokojuo se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana, dne 12, julija 1920.
Marija Dolenc roj. Hofbauer.
Mestni pogrebni zavod.
Mm vsnKovrsineoa usnja
nižjih cenah na drobno in debelo. — Ivan tCranjc, Ljubljana, (Spodnja Šiška št, i. poleg cerkve).
elezo
lito, kovaško in dele starih železnih strojev ter kovine kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah FRANC STUP1ČA v Ljubljani, Gosposvetska (Marije Terezije) cesta štev. 1.
fivJ
pleskarja Lju&ljane, Breg štev, 6.
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela.
kEfigovpdi; ^ loijjlgovodkinj ^
izurjena strojepiska
s« steaiografinja
se sprejme v službo pri I. ljubljanskem delavskem konzumnem društvu. Ponudbe nai se blagovolijo nasloviti na naslov zadruge, Kongresni trg štv. 2.
Eižrsike, žico, mrežo, njrsSo sa pesek, santoUoi.ftice, sploh vse stavbene potrebSšine prodaja po najnižji ceni A. Sušmk, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.	2761
iie za sklati S. L. S.
Dragotln P m
tapetniška delavnica
Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, na dvorišču.
HUHOLOVNIKE
itiakovne) priporoča gg. trgovcem LlubljnnsUa komorcljalna družba,
Ljubljano, Bleiweisova cesta štev. 18.
TRGOVEC
s 10.000 — 15.000 K jamstva, zoli kiko podružnico ali pomoč sotu Pisma se prosijo na upravništvo tega lista nod številko Hlo.
Trieailsirop Hiša
z dvoriščem ležeča ob vodi pripravna za vsako obrt je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 230Ž.
Slanovanje za 2 HijaKa; tir1%
brez nje pri skrbni gospodinji sc išče za jesen. Ponudbe pod »Dijaško stanovanje 2821« na upravo lista.
Mestni stavbenik
stavbeno podjetje tehnična pisarna, Ljubljana, Slomškova ui"<ta nasproti mestne elektrarne, se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo solidno, cene zmerno in najboljše klasificiram delavci.	y:577
ISČETfl se 2 resna, poštena, kolikor toliko v gozd. stroki izurjena, ne premlada
Pismene ponudbe je nasloviti na oskrbništvo graščine v Orteseku.
nj pp« Os (Transmision) 40 mm tel ill UC. 2 leSišči za os. Ponudbe na upravo kopališča v hoJelu Slon, Ljub. ljana.
Th
4

v Liubljani z 2 stanovanji naprodaj Vsako stanovanje :> sob; eno stanovi vanje takoj na razpolago. Pojasnila daje dr. Ladislav Pcgan, odvetnik v Ljubljani.
Samostojna
vešča vseh pisarniških del, sc išče za takoj v tovarniško podjetja na Go. renjsko. Natančne ponudbe pod šifro »Gorenjsko 2S20« na upravo ,Slovenca'.
Oblačilno blago
do 50% ceneje
Manufakturna trgovina
Jos, Stopar
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5.
Mil lilSŽli
55—75 cm dolgih, pralni prašek Ia v
zavitkih po >/■, kg, se proda po najnižji ceni. Vzorci in cene so na razpolago pri A. Vaciku, Ljubljana. Zaloška c 15




hlačevine modrotiska zefirja klota
razne podlage štofa sukanca i. t d.
Broj: 26866/G, — 1920.
Zagrcbačka Direkcija državnih željeznica (Mihanovičeva ulica broj 12.) pozivi je sve one, koji bi željeli da nabave za željcznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferto uajkasnije do 30. jula o. g. 1L' sati u poclne u ckonomnom odjeljenju (soba broj 11.).
lskaz materijala, koji se ima liferovati, može se u pome. nutom odjeljenju osobno dobiti ili zatražiti putem pošte.
U Zagrebu, dne 3. jula 1920.
Oirekciia državah zelieanlca.
Najboljši čelioslovaški rafiniran ttl.
---------'	----L1__——" SCjl.df
po najnižjih dnevnih cenah ponuja na debelo „Marfeaej|", mariborska, uvodna in Izvosnad družba s a. p, v Marilbos-a. /asstopniki za vso tle/.clo za prodajo in nakup živil se iščejo. Brzojavna vprašanja s povratnim odgovorom na IMarfeacj, Maribor.	2705
;e irin
Direkcija Umi
Uajpnpfj za puiikarsko obrt sprejme lUjCaliU F. k. Kniser, puškar, Šelenburgova ulica številka (i v Ljubljani.
Mm Csrar _lj
se vrne domov. Vse ju pozabljeno.
PRIRODNI 1® ®
vljudno naznanja, da ostane trgovina na Sv. Petra cesll vsled dopustov osotoia a:;.cv(3!,Jana od 13. £uiijja do konca r.v^ejsta. Trgovina v Selenbnnjovi ulici posluje nadalje na drobno in debelo.
II roj: 2591)8/G. — 1U20.
Pilo
BI kiI
Zagrebačka direkcija državnih žcljeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca raspisuje ovimo ponovnu javnu jeftimbu (licitaciju) u svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrebnog u godini 1920/21 i to:
a) u cjepanicama ili b) u oblicama, ili c) u ograncima, ili d) u kvrgama u ukupnoj količini od 170.500 m3 zatim ca. 770 vagona drva za potpaljivanje.
Na uredovnoj bjelici sa biljogom providjene ponud.a imade so do r>. avgusta 12 sati u podne podnijati (ili putem pošte pri-poslati) odjelu ove direkcije za nabavit materijala i inventara.
Samo propisno izdane i na uredovnoj bjelici prema posebnim upeenitim uvjetim sastavljene ponude ee se raspr avl jati. Ove se bjelice i posebni i opčeniti uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11).
Ponude ce se otvoriti i čitati u odjelu Direkcije za nabava materijala i inventara dne 5. avgusta ove god. u 12 sati u podne.
Na jeftinbenoj raspravi mogu prisustvovati i nudioci ili njih vi zastupnici.
U Zagrebu, mjcseca jula 1920.
Direkcija SHS državnih žcljeznica.
mMSiSSMMSMMMM^

■i rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se dobe ludi ekstrakti za umetne soke itd.
sis, ili
LJUBLJANA (poprej zaloga Mengiške pive).
Gosposka ulica št. 10.
sieirioviiiB z iioioliurni iiligom.
Priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih ccnab.
LJubljana, S3osws8i©wa u9. 19
lastni izdelek olJnaSih barv, fSrneia in s&ek. k£@fa. Velika zaloga kespalovega ter belega emaiESaka sicatlva ferun©-Bina. Laka za kočije, usnje, polituro in železo, SMŠlih barv ter mizarskega kSejja.
[nega vodjo,
starejšega, samo kapaciteto, govorečega srb.-brvat., slovensko in nomško, z reprezentantnim nastopom, ki jc že uspešno deloval v tem svojstvu v večjem podjetju, po mogočnosti iste stroke, se išče za večjo, že obstoječo tovarno kož in čevljev na Hrvatskem. Ponudbe z referencami in pogoji na upravništvo časopisa pod »Kapaciteta«.	2795
iiaaaiunsaiiaBaaiiaaaaBaaEiBaiioaasBcniiiaaBnnflaeiiaBaaaBa
Mlatilnice za ročni in vratiloi pogon, vratila, čistilnike, tri-jerje, siamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnico, sadne mline, brzo-parilnike, stiskalnico za seno in drugo ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
a, Sv. Martina c. 2.
Edina zija \
slrslov
i i
■ ii!iiiiBBiaDiiigiaii!iiaiariiiii!gg,igiiiiiiaiiBgiiiiiiaaii
d. d. ii Zagrebu
'M
I—gaa—a
i!
\Mt ]
\WBi\i
i
1 mi\
TSSSž'1
pilil fcf
j mi i: ! i
•m n
Mil
PUL krni
O?
im
m « „ >\-jp
MM li
tm\ ml
M mi
Zagreb, 30. lipnja 1920.
iv
♦ ♦
i <0^1 pil!
].p4L \Mi\!
jiPSiij Ista^jrj
si
TipCIJU
dionica Hrvatske trgovinske banke d. d. IV. emisije god. 1920.
Temeljem ovlasti glavne skupštine dioničara Hrvatske Trgovinske Banke u Zagrebu, održane 14. lipnja o. g., zaključilo je ravnateljstvo da provede povišenje dioničke glavnice
za dalj nj ili 30,000.000 K dakle od 30,000.000 K na 60,000.000 K
izdanjem novih
150.000 dionica po 200 K nominale
uz slijedeče uvjete:
1.	Starim dioničarima pripada na rečenih novih 150.000 dionica pravo opcije i to: najednu staru dionicu po jednu novu uz cijenu od K 280'— po komadu, zajedno s iznosom od K 5'— u ime kamata od 1. siječna 1920. Čitava protuvrijednoSt novih dionica imade se odmah kot prijave opcije uplatiti.	'
2.	Pravo opcije na nove dionice imade se izvršiti od 3. srpnja do 26. srpnja o. g. kod »Hrvatske trgovinske banke d. d." u Zagrebu i njezin® podružnice u Osijeku: zatim kod »Ljubljanske kreditne banke" u Ljubljani i njezinih podružnica u Splitu, Celovcu, Mariboru, Celju i Sarajevu, te kod „Gradjanske banke" u Beogradu.
3.	Nove dionice imadu kupon za pošlovnu godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu.
4.	U svrhu izvršenja prava opcije valja uz predodžbu ispunjenog i potpisanog odnosnog očitovanja — koje leži kot pot-pisnih mjesta na dispoziciju — predočiti stare dionice, koje če se providiti opaskom „Pravo opcije 1920. izvršeno" i povratiti dioničarima zajedno s potvrdom o učinjenoj uplati, kako je pod točkom 1, označeno.
5.	Dioničar, koji nije pravodobno izvršio svoje pravo opcije na nove dionice, gubi to pravo.
6.	Tečajni (ažijski) dobitak, koji če se polučiti kot izdanja novih dionica ide u korist redovite pričuvne zaklade banke (odbivši troškove emisije i pristojbe).
7.	Eventualno neoptiraue dionice preuzima sindikat, koji zajamčuje uspjeh emisije.
Ravnateljstvo
Hrvatske Trgovinske Banke u Zagrebu,
V LJUBLJANI
i mM
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vlozne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.