(i&o,x (PZe NO. 175 AMCRiCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVGNIAN _____ Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge Winninec MORNING N€WSPAP€B ______________________’________. -Teai, riemonuge, Winnipeg Denver, Indianapolis. Florida, Phoents, *ly, Pueblo, BoekSprin*« ________ ~~ LETO LXXIX. — Vol. LXXIX CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1977 Zahvalni dan Rodezijski natri "ie vedno zelo živ' VSEMOGOČNI BOG, ki si nam dal to dobro zemljo za. svojo dediščino, ponižno Te prosimo, daj nam, da bi se vedno zavedali Tvoje velike dobrote in da. bi vedno izpolnjevali Tvojo voljo. Blanoslovi našo zemljo v pošteno delavnostjo, z zdravim učenjem in čistim vedenjem. Reši nas nasilja, Veedinosti in zmede, napuha, ošabnosti in vsega drugega zla. thani naše svobode in združi v eno ljudstvo mnogoterosti, PHnešene semkaj iz različnih j ljudstev in jezikov. Napolni ‘z duhom modrosti tiste, katerim mi v Tvojem imenu zaupamo oblast vlade. Da bi vladala mir in pravičnost doma in da bi s pokorščino Tvojemu zakonu pokazali Tvojo slavo med ljudstvi zemlje. V času blagostanja napolni naša srca s hvaležnostjo in v času stiske ne dopusti, da bi opešalo v nas zaupanje v Tebe. Vse to Te prosimo po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Amen. GEORGE WASHINGTON, prvi predsednik ZDA Ko je rodezijska vlada bri-lansko-ameriški načrt odklonila, ga proglaša A Young še za “vedno zelo živega”. LONDON, Veu. Brit. — Vlada lana Smitha je britansko-ameriški načrt za prehod od manjšinske bele k večinski črnski vladi odklonila, ker ni voljna sprejeti dela črnskih gverilcev v varnostne sile, ki bi naj skrbele za red in mir v Rodeziji v prehodni dobi. Slično so črnski vodniki odklonili vključitev dela sedanjih vladnih ravnost-nih sil v nove, ki bi naj bile pod nadzorom ZN. Andrew Young, poslanik ZDA pri Združenih narodih, ki je prišel v Veliko Britanijo na posvet o izvedbi britansko-ameriškega načrta za Rodezijo, je tu izjavil, da je ta “načrt še vedno zelo Brandt in Schmidt ostaia v vodstvu socialistične stranke HAMBURG, ZRN. _ Nemška socialistična stranka je izvolila ponovno za svojega pred' sednika Willyja Brandta, za podpredsednika pa kanclerja Helmuta Schmidta. H. Schmidt je dobil poldrug ducat manj glasov, ker so nekateri v stranki nejevoljni zaradi stališča ki ga je zavzel v vprašanju jedrske energije. Novi grobovi Louise Sever Po dolgo bolezni je včeraj popoldne umrla v Euclid General Nemški teroristi govore o novi taktiki PARIZ, Fr. — Teroristi sku- ----- --------pine Baader-Meinhof so poslali bolnišnici 81 let stara Louise uradu Reuterja' v francoskem Sever z 19307 Pawnee Avenue, glavnem mestu pismo, v kate-Joj. Markovich v Št. Vidu pri rem izjavljajo, da ne bodo več Ujoščah, od koder je prišla v ugrabljali letal, ampak bodo te fnDA leta 1921, vdova po leta napadli v letu, kadar bo za to 1958 umrlem možu Johnu, mati priložnost. Prav tako bodo udar-Mary Batič, Josepha in Johna jaii na “kapitalistične dobičkar- Španski ssciafis! v IM prijam® sprejel Ko so vodnika španskih socialistov povsod pri jazno sprejemali, se za vodnika španskih komunistov, ki je v istem času na obisku v ZIDA, nihče ne meni. WASHINGTON, D.C. — Ko je prišel pretekli teden na obisk živ” kljub drugačnim izjavam v ^DAvglavni tajnik španske so-vlade v Rodeyiii jcialisticne stranke Felipe Gon- lan Smithznova dejal, da^'J8 M ^ bo iskal “notranjo rešitev” ro- m Pnia^e^s^0 sPreiel> mecl lem dezijski krizi. Ta bi naj bila v S° bili do.Sa”tiaga CarriHat sporazumu med belo manjšino g.avne2a tajnika španske komu-in med vodniki črne večine, ki mstlcne Partije, ki je nekako v KONFERENCA KONGRESA ODLOŽILA RAZPRAVO 0 ENERGETIKI ZA DESET DNI Konferenca, predstavnikov obeh domov Kongresa je pretekli petek odložila razpravo o Carterjevem e-nergetskem programu za io dni, četudi je predsednik v skrbi zv uzakonitev svojega programa odložil svoje potovanje na tuje. istem času prišel v ZDA, povsod so ostali doma in se v svojem 7' ~ T”,' naporu za dosego svojih politic- ,m^1 m komaj obvezno vljudni. - 1 Ko so F. Gonzalesa vprašali, WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je v skrbeh za svoj energetski program, prizadeva se na vse načine, da bi do-ail zanj čim večjo podporo. V Belo hišo vabi vodilne kongresnike in senatorje ter jih skuša pridobiti za svoje stališče. Doslej je delno dosegel nekaj u-spehov, toda jedro programa je še vedno v dvomu. Pred odločilnim razdobjem se je konferenca obeh domov, ki razpravlja o programu, odločila za 10 dni odmora. Ponovno se bo sešla šele 28. novembra. V tolažbo javnosti in Beli hiši so vodilni člani konference izjavili, da se bo delo v posameznih odsekih kljub odmoru nadaljevalo. Pomožno osebje bo uredilo doseženo in pripravilo nove podrobnosti. Glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, je vprašanje cen za nih pravic poslužujejo le mirnih I ° 80 Gonz - sredstev. K temu je A Young Zakaj misll> da on dobrodošel olje in naravni plin ter poraba ej poti ne bo in pri-iazno sprejet, med tem ko,dohodkov posebne trošarine, ki pripomnil, da po tej poti ne bo mogoče doseči miru, da bo to je glavni tajnik španske KP Moffett iz Connecticuta, sen. R. Long iz Louisiane ter kong. Al Ullman iz Oregona, poleg obeh vodnikov zbornic, kong. Thomasa P. O’Neilla in sen. R. Byrda. Predsednik P r e dstavniškega doma kong. Thomas P. 0’NeilJ je bil proti odmoru za 10 dni, ko je predsednik ZDA Carter smatral to delo za tako važno in nujno, da je preložil napovedano potovanje v tujino in ostal doma. To potovanje je bilo predvideno prav za ta čas, ki ga je sedaj konferenca odločila za svoj odmor. Ko so bili Domovi predstavniki v konferenci pripravljeni delati preko konca tedna in preko Zahvalnega dne, so se senatorji temu uprli. Sen. Bennett Johnson iz Louisiane, eden od članov konference, je dejal, da je odmor potreben, da bo o-sobje konference dobilo “nekaj jev. juuyuce uuseci miru, aa Do to vodilo le do še bolj krvavih bo- sl>refman tako hlad \0< ^ odgo-icr ■ voril: “Morda je rrvjlka v tem, da ima eden izglede za dosego vlade v Španiji, drugi pa ne.” Španska socialistična stranka p ^ uci jic uuuo vec |vpictocinjči preasra ajoscah, od koder je prišla v ugrabljali letal, ampak bodo te lja nevarnost za svetovni mir Zn A 1 *»+«-» lOOl , . _ _ _ i ■--—o------ Nevarnost štrajka v premogovnikih raste Predsednik Cipra se pritožuje nad Turki je pri parlamentarnih volitvah NIKOZIA, Ciper. Predsed- letos dobila namreč 30% glasov, nik Ciprske republike Spyros |komunistična pa le 9%. [uzakonjenem programa, pa naj yprianou je obtožil Turčijo, da I Felipe Gonzales je bil sprejet bo kakršenkoli že, pred sredo se ne zmeni za resolucijo Zdru- 1 pri podpredsedniku ZDA W. F. decembra, ko se bo vse hitelo /.enih narodov glede Cipra. Iz- Mondale-ju in se je imel prilož- pripravljati na Božič, jc-vi je, da odlaganje reševanja nost razgovarjati z državnim' Vsi glavni vodniki Kongresa, cipr*’ega vpiašanja predstav- tajnikom C. R. Vance-jem. Za ki imajo opravka z energetskim S. Carrila se uradni krogi niso programom, se bodo ta teden ; niti zmenili, kar naj bi bilo zna- sestali s predsednikom Carter-jmenje, da vlada ZDA ne vidi v jem in z njegovim tajnikom za “evrokomunizmu”, katerega e- energetiko J. Schlesingerjem, ki bi naj ceno starega domačega o- ^oddiha pri svojem neprestanem lja zravnale z ono na svetovnem in napornem delu1 trgu. Če v tem vprašanju ne bo ' rešitve, bo celoten energetski program padel v vodo. Bojazen, da se to utegne zgoditi, raste iz ! dneva v dan. Za enkrat je očit- KAIRO, Egipt. — Predsednika no, da ni mogoče računati pred Anvarja Sadata so po vrnitvi Zadnje vesti A. 4-krat stara mati 3-krat nra- • ••t uouiusar- v premogovnikih raste | ‘ evrokomunizmu”, katerega e- energetiko J. Schlesingerjem, ki stara mati sestra.3 pok. Frances Je’ n^hove !aka?e njihove j WASHINGTON, D.C. - Pred- den slavnih glasnikov in razla- bosta skušala storiti, kar bosta Marinčič Pokoina ie bila čla- P00a’vane e P°vsod, kjer sednik Unije premogarjev A.r- galcev je Carriio, nič dobrega ie mogla, za uzakonitev celotne- ftfarincic. Pokojna je bila čla- se Pica ADZ št. 4, SŽZ št. 41, Klu-j ka slovenskih upokojencev v j Euclidu, Kluba Ljubljana in Oltarnega društva pri Mariji, ^nebovzeti. Pogreb bo iz Žele-t°vega pogrebnega zavoda na E. i52 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Darije Vnebovzete ob 9., nato ha pokopališče Vernih duš. Nicholas P. Magovac V soboto zvečer, ko se je vračal z dela pri Republic Steel Co., 1p nenadno preminul 53 let stari ^icholas P. Magovac z 11202 McCracken Rd., Garfield Hts., rojen v Newburghu, mož Anne, ^0.1- Mirosovich, oče Anite in Starka, sin Johna in pastorek Angele. Pokojnik je bil član “ifiZ št. 403. Pogreb bo iz Fer-^°lia pogrebnega zavoda na 5386 kee Road v petek ob 9.15, v cer-kev sv. Nikole na Superior A ve. p*3 10., nato na Kalvarijo. Znižane cene poletov hied ZDA in Italijo WASHINGTON, D.C. — Zvez-Pa vlada je odobrila znižanje Ceii potniških poletov med ZDA lP Italijo za 9%-35%. Znižanja ^eljajo za letala Alitalia, Pan Am in TWA. V veljavo so stopi-^Jže koncem preteklega tedna. Vremenski prerok Vpčji del oblačno z možnostjo Paletavanja snega, kasneje dela. Danes na j višja temperatura °koli 42 F (6 C), jutri nekaj °Plejše z verjetnostjo dežja. zbiraj o. -----o----- Podpirajmo Rožmanovo zavetišče v Argentini nold Miller je pred koncem ted- za Zahod, na izjavil, da pri pogajanjih za * Carriio, nič dobrega le mogla, za uzakonitev celotnega programa. Vodilno vlogo pri tem igrajo iz Clevelanda in okolice " A X O -' .1 j * V 4. XgJ. C*J U novo delovno pogodbo, ko seda-j pravočasno, se bo dežela znašla sen. Henry M. Jackson iz držanja 6. decembra poteče, ni na-Iv “dolgem in bridkem štrajku ve Washington, kong. Thomas predka. Če ne pride do pogodbe to zimo”. Ashley iz Ohia, kong. Toby TEMELJNA DEJSTVA SPORA MED IZRAELCI IN ARABCI NA SREDNJEM VZHODU II. Arabski svet se je načrtno pripravljal na vojno proti Izraelu, pa doživel znova hud peraz leta 1956, ko so izraelske čete zasedle po porazu Egipčanov ves polotok Sinaj in se ustavile le nekaj milj pred Sueškim prekopom, katerega so istočasno zasedle britanske in francoske vojaške sile, ko je Naser proglasil Sueški prekop za lastnino E-gipta in razveljavil vse zadevne pogodbe o tem z Veliko Britanijo in Francijo. Izrael se je umaknil s Sinaja in ostalih arabskih ozemelj, ki jih je v tej vojni zasedel, na močan pritisk ZDA in Sovjetske zveze. Egipt, ki je bil v vojni hudo poražen, se je po tem smatral za zmagovalca in se še bolj vneto pripravljal na “končni obračun” z Izraelom. Arabski nacionalizem je ra-stel, rastel pa je tudi izraelski. Spor med obema je bil vedno ostrejši in je postopno dosegel tako raven, da je bila nova vojna neizbežna. Spro- žil jo je Egipt, ko je zaprl izhod z Akabskega zaliva in s tem zaprl izraelsko pristanišče Elat. Naser je poslal domov opazovalce Združenih narodov, ki so nadzirali premirje med Egiptom in Izraelom. Izrael ni čakal na združeni arabski napad, ampak je z bliskovito naglico udaril na Egipt, katerega letalstvo je u-ničil na tleh, in nato gonil e-giptske vojske, ki so po porazih skušale uiti preko Sinaja in Sueškega prekopa domov, dokler jih ni pred prelazom Mitla večji del zajel in uničil. Nato se je z vso silo vrgel enako odločno na Jordanijo in Sirijo ter obe hudo porazil. Jordanijce je pognal preko reke Jordan, Siriji pa je iz- Nov poraz je sovraštvo še povečal, pa tudi odločnost A-rabcev do nadaljevanja vojne z Izraelom. Postavili so se na stlišče, da so izgubili tri pomembne bitke, da pa vojno še vedno lahko dobijo. To se je v neki meri zgodilo oktobra 1973, ko so združene arabske sile nenadono udarile preko Sueškega prekopa, kj je bil meja med Izraelom in figi ptom od junijske vojne 1967, ter uspešno napredovale proti Izraelcem tudi na Golanskem višavju. Jordanija v tej vojni ni sodelovala, v kolikor ne upoštevamo pomoči, ki jo je poslala na sirijsko fronto, ko so se Sirij ci znašli zopet v stiski. Kljub prvim uspehom A- „ , - „___ rabcev na Sinaju in na Go- trgal Golansko višavje, od ko- lanskem višavju, je Izrael, ko der je bila odprta pot v Da- je dobil nove količine moder- mask. V šestih dneh junija 1967 je Izrael pokazal svojo vojaško moč in sposobnost, A-rabci so bili nad novim porazom zaprepaščeni in skoraj niso mogli verjeti, da se je kaj takega zgodilo. nega orožja iz ZDA, v nekaj dneh položaj na bojiščih obrnil v svojo korist. Le močan pritisk ZDA in ZSSR je zadržal Izrael, da ni uničil zajete egiptske tretje armade, ki je obtičala na Vzhodnem bregu Sueškega prekopa, ko so izraelske sile zasedle zahodnega za njenim hrbtom. Kljub končnemu porazu je arabski ponos dobil nekaj zadoščenja, saj so arabske vojaške sile v prvem razdobju vojne pokazale svoje sposobnosti in dosegle uspehe proti dotlej nepremagljivim Izraelcem. Ta delni uspeh Arabcev naj bi ustvaril ozračje za začetek pogajanj, ki bi naj končala arabsko-judovski spor. Prišlo je po posredovanju ameriškega državnega tajnika Kissin-gerja le do dveh delnih sporazumov med Izraelom ter E-giptom in Sirijo, v glavnem pa je ostalo vse nerešeno. Nova vojna med Izraelom in A-rabci bi mogla zaplesti v boj tudi velike sile, ker je v vprašanju olje, zato se je Carter odločil uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za končanje tega spora. Ko je zopet izgle-dalo vse na mrtvi točki, je objavil Sadat pripravljenost iti iskat mir tudi v sam — Izrael. Kar je zadnje dni dejansko storil. s poti v Izrael sprejeli sto tisoči kot zmagovalca in izražali navdušenje za mir. Uradna izjavi pravi: “Mi lahko rečemo zdaj, da smo 30 let sovražnosti končali v 30 urah.” — V arabskem svetu je kritika Sadatove poti v Izrael še vedno ostra, vendar je v glavnem ostala omejena na oni del, ki je bil znan po odklanjanju pomiritve z Izraelom. V koliko je Sadatov obisk doprinesel k pomiritvi med Arabci in Judi ter k re- , , , šitvi spora med njimi, bo po-1 a 3 kazal še ie čas. CHICAGO, 111. — župan Michael Bilandic je odslovil ko-mišenerja za potrošnike Jane Byrne, ki ga je obdolžila, da je pomagal “mazati” pot k povišanju cen avtotaksijev v preteklem juliju za 11.7%. ATENE, Gr. — Nedeljske volitve so oslabile položaj vlade Konstantina Karamanlisa, če- Na novembrskem festivalu pri Sv. Vidu so dobili— Mrs. Ivanka Lovko z E. 67 St, $1,000, Mrs. Edward Pucel z Gary Ct, Wickliffe $500, po $100 Frank Maver z Richmond Hts., Lawrence Dropic z E. 63 St., Mr. in Mrs. A. Avsec z E. 61 St., Mrs. Mary Starič z E. 61 St., Miss Diane Prijatel s St. Clair Ave.; purmane so dobili Mrs. Frances Smith, Mrs. Matthew Nousak, Leopold Jevec, Mrs. Emma Godic, Miss Vida Krebelj, Miss Josephine Trcek, Mrs. Elizabeth Kubanski, Mrs. Elsie Cavey, Mrs. Anthony Ko-san, Mrs. Angela Pengov; punč-xo M. Orel, grocery Mrs. C. Strah in Mrs. T. Sigh. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala v petek od 6. do 7. zvečer asesment v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Zadušnica— V nedeljo, 27. nov., bo ob 10.30 dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. Antona Boštjančiča cb 11. obletnici njegove smrti. Učiteljstvo bo moralo čakati na svoje plače— Okoli 10,000 uslužbencev šolskega sistema Clevelanda bo moralo čakati na izplačilo svojega zaslužba, ki bi ga morali dobiti jutri, do petka ali pa celo do novega leta, ko se državno in zvezno sodišče nista zedinila, catero je pristojno za reševanje ■'olskih vprašanj. Addressograph-Multigraph. se bo selila v Kalifornijo-— Načelnik Addresograph-Mul-tigraph Corporation Roy L. Ash je včeraj objavil delničarjem družbe, da bo ta svoj glavni stan preselila prihodnjo pomlad v Kalifornijo, kjer da je njena bodočnost. Vsi v glavnem uradu zaposleni — kakih 150 — bodo dobili možnost selitve z glavnim stanom vred. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo po-asesment v petek, 25. novembra, od 5.30 do 7. zvečer v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu. Pri Mariji Vnebovzeti na Zahvalnem festivalu v nedeljo so dobili— Preteklo nedeljo so na Zahvalnem festivalu pri Marije Vnebovzeti dobili: Anton Adamic z E. 156 St. $500, Marie Kukman z Delavan $200, Jože Kete s Saranac $100, Frances Matkovič z E. 109 St. in Laura Meyer s tudi je ta ohranila v novem |Holmes po ^ Frances Rebol parlamentu vecmo. Pri vobt-! s Cherokee in Jennie Leser z vab se je okrepilo zlasti levo Huntmere po $25, Mr. in Mrs. usmerjeno Panhelensko socia- Paul Trocheck z E. 173 St. No-listieno gibanje, ki je dobilo reico kuhalnik za kavo Mr in preko 25% vseh oddanih gla- Mrs Frank Laznik g T’rafal‘ sov. Vlada jih je dobila 42.2% prest0 lonec, Mr. in Mrs. Nick mfw nri 'it? J6? 197t‘-n • ,Pushic 2 E- 223 Sk uro budilo, NEW DELHI, Ind. — Ciklon in vratne nagrade pa Mrs. Frank ogromni morski val, ki ga je Kese in Mrs Virginia Trepal ta povzročil, sta pokončala v košaro cheera Mrs TomazN F™du °. (Holmes), župnik se vsem za M«0 ljudi. Uničenih naj bi sodelovanje in obisk toplo zah-bilo 10 obrežnih naselij. | valiuie WASHINGTON, D.C. — Bivši obrambni tajnik M. Laird je v decembrski številki Read-ders Digest zapisal, da je Sovjetske zveza kršila SALT I, da pa je vlada ZDA to prikrila Kongresu in javnosti. ZDA pozivajo k večji pomoči beguncem iz Indokine ŽENEVA, šv. — Vlada ZDA je pozvala k večji mednarodni BARILOČE, Arg,— Najeto pot- pomoči beguncem iz Indokine, niško letalo z novo poročeni- ki žive na čolnih in ladjah, na mi pari in drugimi izletniki katerih so pobegnili, ker jih in počitničkarji se je tu vče- nobena država noče sprejeti, raj ponesrečilo. Od 79 oseb v Trenutno je takih beguncev letalu naj bi bilo vsaj 45 mrt- okoli 10,000, vsak mesec pa se vih* jim pridruži okoli 500 novih. Mami jBffd ‘il timmism Howviim ~ i «r?7i #U_7 St. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA« Združene države: $23.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RA.TE& United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 lor 3 months Friday Edition $10.00 lor one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OfflO No. 175 Tuesday, Nov. 22, 1977 Kljub v.-emu moramo biti hvaležni Bogu tudi za to, 1 kar še imamo, in se truditi, da vse to še dalje ohranimo. | Svet ni t/l nikdar brez težav in preskusen j, tudi , dandanes ni. če natančnejše pregledamo razmere doma in v svetu, okoliščine, v katerih živimo, moramo spoznati, da imamo veliko, za kar smo dolžni hvalo Bogu. Mislimo na to večkrat, kadar se nas loteva slaba volja ali celo malodušje!' Vsem lep Zahvalni dan! Zanimivo pojasnilo ljubljanske nadškofije CLEVELAND, O. — Tržaški Novi list” je v številki z dne 29. oktobra 1977 priobčil članek . , , v . naslovom ‘Njuno je treba ure- meseci stoPl1 v ^luzem P°' Gorska vasica, v kateri živi s svojo družino, leži stisnjena med kosmatimi smrekami in ko- tudi skr- IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE diti vprašanje slovenskih škofij’. Clankar predlaga; naj bi Slovenia dobila še nove škofije v No-1 vi Gorici za severno Primorsko,! . v ,. . , v Murski Soboti za Prekmurje; ^casliml borove, pa . .. ... ... ..v ivmcemh hrastov se ne manika. obnovila pa naj bi se tudi antic- Tr . v. . v na škofija v Celju. Ko bodo tel y P0^ se cma' ba' v, ,.. , i. • i • i bata, rodovitna zemlja, posaie- skofne ustanovljene, naj bi slo-1 . . . . J ^ J lastno na s sadnim drevjem. Lepo je tam. CHICAGO, 111. — Vas Drva-nja, nekoč sedež istoimenske občine, ki je dobila ime po rečici Drvanja, ki teče po dolinici mimo fame cerkve Sv. Benedikta in se združi s Pesnico, je prav lep kraj. Na lepem položnem gričku je v mojih letih stala prijazna hišica Petra T., po domače Grileca. Ni bila velika družina. Žena, sin Tone, ki je rad pomagal pri Orlu, in še en sin, kateri je umrl kot frančiškanski klerik v Kamniku na jetiki. Oče Peter je bil tudi v A-rneriki. Delal je nekje v Ohiu. Ko je prišel domov, si je zgradil s prisluženimi dolarji lepo domačijo in je bil tudi izvrsten sadjar. Eno napako pa je imel naš Peter, katerega sem osebno dobro | poznal. Rad je pogledal v koza- Našo 90-letno “mladenko” gdč. Ančko Ahačič je prav lepo počastila kot svojo članico Podružnica št. 2 SŽZ na sestanku dne 13. oktobra v spodnji cerkveni dvorani. Poleg čestitk je prejela tudi veliko torto in še diuga darila. Fischingerjeva družina jo je tudi počastila. Pri Fischingerjevih so se zbrali vsi sodelavci, ki so pripomogli k lepemu uspehu Slovenske razstave na Navy Pier in naša Ančka je bila tudi med njimi. * Gospod Fischinger si je vzel 14-dnevni bolezenski dopust, katerega bo preživel pri sinu dr. Petru in hčerki Mojci. Imamo zato le tihe maše. hudič, ti si kriv, da se je moj brat obesil.. Nekega popoldneva je imel o-praviti pri fari. Pa se je zamudil tu in tam. Nazadnje ga je za- neslo v gostilno k vtermeku. Že ; pa njma ni£ svetniškega na ga pogreb je bi! drugi dan. Bilo . giovenci pa še .živi spomin Mije temno, zato je kopal ob sve* plavža, kakor smo ga obhšjali tilki. Peter je kolovratil že bkm ,neic0^ v domovini. Skladatelj pokopališča, ki je bilo ograjeno Gržinčič je ta prihod lepo z živo mejo. Kregal se je z vin" nakazal v opereti “Miklavž pri sidrni duhovi, menda tudi s svo- Enkrat je to opereto pri' jo ženo, katera mu bo spet iz- jiaza^ tudj pri Sv. Križu, Conn, prašala vest. “Hook, je reklo in pa ge je župniku, ki je bil takrat spet “hook. Jaz ti bom ze dni, na “uriaubu” v Evropi, hudo za' ti presneta baba, se je hudoval merij _ y Chicagu bomo vi Peter. Grobar ga je siisal in spo- deli Miklavžev nastop in z njim znal, kdo je pozni potnik. Bkle-| zciru^eno slovensko božičevanjc nil ga je postrašiti. Zažvižgal je |v soboto, 10. decembra, v Muze-ir. vrgel kepo prsti proti potni- ju za znanost in industrijo, ku, ki je kolovratil mimo poko- nedeljo, 11. decembra, bo nas o- Naša slovenska Folklorna skupina ŠARC je bila vabljena v soboto, 12. nov., v Milwaukee, Wis., kjer je Klub slovenskih trgovcev slavil svojo 45-letnico obstoja. Z lepimi narodnimi plesi so tudi doprinesli k dobremu razpoloženju. * Vinska trgatev Društva Slovenija v soboto, 29. oktobra, v Bilo je veselo razpoloženje ob zvokih godbe orkestra “Tivoli”. A Na bližnjem sporedu je nastop sv. Miklavža, katerega god je 6. decembra. V Ameriki poznajo le takozvanega Santa Claus-a, v temi se je odpravil proti domu. Pot ga je vodila mimo farnega pokopališča, katero leži na lepem, položnem hribčku. Grobar. ki je bil ves dan zaposlen, jc kopal grob za mrliča, katere- sebi. Kadar vidim njegov obraz in uniformo, se mi zdi, da je pravkar prišel iz bližnje gosti1-ne, kjer se je nasrkal sladke kapljice, piva, ali pa žganja. To priča njegov rdeči nos ... Meč Ob Zahvalnem dnevu 1977 Pred nad tremi stoletji in pol so se “pilgrimi” za hvaljevali skupaj s svojimi indijanskimi prijatelji Bogu in Velikemu duhu za obilno letino, ki jih je preskrbela z živežem do prihodnjega leta, ko so morali preteklo zimo prebiti v mecejšnjem pomanjkanju. Za temi prvimi priseljenci so prihajali v to deželo novi, rod za rodom pa se je vsako leto zahvaljeval Bogu za obilne darove in za bogate blagoslove, ki jih je bil deležen. Tudi mi se bomo v četrtek zahvalili Bogu za vse, kar nam daje, zah/ali tudi za to, da nas varuje pred vsem hudim. Polja v naši deželi so le>tos bogato obrodila, shrambe so polne in predsednik Carter je naročil farmarjem, naj zmanjšajo posev pšenice in koruze, ko jo imamo preko vseli potreb, doma in na tujem. Tudi vse druge poljščine so dobro obrodile, na pašnikih se pasejo velike črede živine. . Vzrokov za zahvalo torej ne manjka! Na splošno ljudje v naši deželi ne pogrešajo ničesar !rec. Sicer je bil zelo veren mož. potrebnega, cr’o oni, ki so na javni podpori, imajo naj- Ko je šel ob nedeljah k zgodnji nujnejše. imaši’ ie vtaknil v suknjič tudi gospodarstvo raste, se širi, pa je na žalost še vedno steklenico žganja. Ko je bila ma-okoli 7C celotne delovne sile, to je tistih, ki so sposob- sa končana, se je skril zadaj -a ni Belo 'n želijo delati. Z brezposelno in z drugimi cerkev in nagnil steklenico, podp i ami je poskrbljeno, da tudi ti ne trpijo pomanj-i“Klok, klok,” je reklo, steklem-kania vsaj v najnujnejšem. _ , ie blla prazna... Nekoč je V naši deželi vlada mir, naša dežela ni v vojni z ni- šel mimo stranskega oltarja na komur uživamo svobodo in varnost. Na žalost v pogle- moški strani. Poleg sv. Jožefa je _ _____ du varnosti ni ''se, kot bi bilo želeti, zločinstvo se je nabil tudi kip nadangela Mihaela veliki farni dvorani je — tako nesrečo splošnosti močno razpaslo, ko družba pozablja jin črni hudič je bil pod njeSov'_;sem slišal — prav lepo uspela, na Bosa in se vse preveč žene za tvarnimi dobrinami in mi nogami. Peter pa je vsekal s. v. ^ ^ klobukom po hudiču: “Tu imaš, uživanjem. Spori med raznimi skupinami, nazornimi, političnimi, socialnimi in rasnimi, so se unesli, vietnamska vojna in Watergate prehajata v preteklost. Opazovalci trdijo, da se naša mladina obrača od skrajnosti, hodi srednjo pot, se uči in se pridno pripravlja na življenje... Celo obisk cerkva je začel zopet rasti in prenekateri ljudje, mladi in stari, iščejo vsebino in smoter življenja zopet v uho vnem, ko so spoznali, da tvarno samo ne o-srečuie-člc ?eka. Tudi svet se zdi, da se umirja ali se vsaj izogiba novim, nevarnim soočenjem. Na Srednjem vzhodu, ki je najnevarnejše ognjišče morebitne nove vojne, smo pretekli teden videli nove, pogumne korake v iskanju miru med Izraelom in Arabci. Vojna divja na Afriškem rogu, ker sta si v laseh Somalija in Etiopija zaradi Ogadena. V Eritreji se skušajo taniKajšnji prebivalci znebiti s podporo svojih islamskih sobratov etiopske oblasti. V Rodeziji se črna večina uoira beli manjšini in zahteva svoj pravičen del o-blasti. Južna Afrika se odločno in trdo upira zahtevam po politični svobodi črnega prebivalstva. ‘V Beogradu pregledujejo, kako napreduje varnost in sodelovanje v Evropi med njenim svobodnim demokratičnim in ’judsko-deinokratičnim — komunističnim delom. Konferenca poteka dosti mirno, od nje pa ne pričakuje nihče kakih posebnih uspehov. Giki in Turki se ne morejo sporazumeti ne med seboj in ne o bodočnosti Cipra. Kita jev in Rusi skrbno pazijo drug na drugega oh svoji dolgi meji v večnem medsebojnem nezaupanju, pa četudi se oboji vnemajo za komunizem in njegov red. In nase slovenske stvari? V SR Sloveniji gradijo dalje “socializem”, pri tem pa jih je strah, kaj bo prinesla bližnja bodočnost, ko “Tita več ne fc'”. Ne da bi imeli tega tako zelo radi, da bi ga ne mogli pogrešati, strah jih je, kdo mu bo sledil. Kaj, če sv! skušajo Sovjeti vrniti in vzpostaviti svoj “socializem”, kot so to storili leta 1956 na Madžarskem in leta 1968 na Češkoslovaškem? Koroški Slovenci se borijo za svoj narodni obstoj in iščejo pri tem glavno podporo v Ljubljani in v Beogradu, delno na veselje avstrijskih nacistov, ki vidijo v tem povod, da naše rojake na Koroškem zmerjajo vsevprek s “komunirLi” in “partizani” ter jim kažejo, naj gredo na jug mod svoje”/čc jim v Avstriji ni všeč. Enoatranost se redko obnese, največkrat pa škoduje. To bodo prej ali slej moral* spoznati tudi vodniki koroških Slovencev. Dolžnost vseh Slovencev, doma in po svetu, je, da svoje koroške brate podpremo po svojih najboljših možnosti!), Slovenci v Italiji tudi niso brez težav, tudi oni se morap boriti zn svoje narodne pravice, za svoj narodni obstoj, vendar izgloda, da je njihov položaj za spoznanje boljši od onega koroških Slovencev. Slovenci *• izšeljcništvu se prizadevamo, da bi svojo narodno in kulturno, dejavnost čim dlje in čim boljše ohranili. Ko stari društveni, narodni in kulturni delavci kaj časa ogibal poti mimo po-umirajo, so vrzel vedno večje, bojazen, da jih ne bo več kopališča, ittogoče dolgo mašiti, raste. * venski škofje ustanovili škofovsko konferenco, ki bo “u-rejala pastoralne probleme v Sloveniji in za slovenski narod po njegovih lastnih potrebah in merilih. Ob tem članku izjavlja ljubljanski nadškofijski tiskovni u-rad, da spadajo slovenske škofije po velikosti med srednje velike škofije. Mnogo škofij po svetu je večjih, pa jih ne dele v , ,v . nem licu mu bo večni spomin manjše. Apostolski sedež usta-1 ; ;na avtomobilsko nesrečo. Pa pališča. Peter se je vzdramil. “Hudič, kaj je pa?’* In spet je padla kepa prsti, prav pod noge. Petru so začeli vstajati lasje na glavi. Grobar je spet zažvižgal ir. zatulil. Tedaj je Peter ugledal tudi luč, ki se je zibala v lahnem vetru. “Jezuš, na, mrtvi strašijo.” Začel je teči. Za njim je padla še ena kepa prsti. Peter je tekel. Na nesrečo je moral teči skozi gozd, kateremu ljudje pravijo “Hudičeva pušča”. Je precej gost in dolg. Spotaknil se je in padel. Zdelo se mu je, da padajo za njim še .vedno kepe prsti in da sliši tuljenje mrličev. Kako je prišel domov, sam ni vedel povedati. Tucji klobuk je med potjo zgubil. Treščil je po vratih, da je zagrmelo in padel kot snap sredi sobe. Bil je ves prepoten. Vsi ,30 se ga ustrašili. Niti žena ga ni ozmerjala. Povedal jim je zgodbo, da so ga mrliči preganjali. Drogi dan so zvedeli, kaj je bilo vzrok njegovega strahu in nenadne treznosti. Grobar je povedal resnico. Peter se je ne- ZAHVALNI DAN NAJDENČKA MIHCA Čez veliko lužo so ga hoteli pripeljati v Ameriko kot tisoče drugih. “Marti,” ga kličejo. Pred par ko j. jo živčno napetost. Tudi očala si je najpreje očistil, predno je pr1' čal z razlago odločitve. () “Dragi prisotni državljani, je začel svoj nagovor. Preiskava ni prinesla zaželje' nega uspeha. Kljub temu smo našli starše otroku. Vse je ostrmelo ob teh bese-dah. Imam dovolj vzrokov, da iw6' nujem Martija in njegovo ženo Rebeko za varuha temu otroku-Tu in tam je bilo slišati kliee> katere pa je sodnik preslišal in nadaljeval. V njihovi hiši je dovolj pr°' štora še za enega, pa tudi d°' hodki so dovoljšni, zato ni P°' mislekov. Tako je in tako bo ostalo, j® podprl svoje besede z močne]' Šim glasom. S povzdignjenih kazalcem levice pa je dostavil “Le v slučaju, da se najde Pra' v. 1 - • avx-fx va otrokova mati, potem Pa ta nav ja nove s o ije •)er Je'hvala Bogu, da ni bilo kaj huj- današnji odlok postane nevelj3' na voljo dovolj osebja m tudi ■ ’ j j Nisem jih štel,\pa prav gotovo ne živi tam več kot tristo kršče-inih duš. Žena Rebeka mu je prava podpora v življenju, poročena hčerka, pa še dva odrasla sinova, tako da jih je skupaj pet. Pri svojih triinšestdesetih letih je Marti še pravi korenjak, le tista trda brazgotina na des- žinančnih sredstev, da bodo mogle živeti in delovati. V naših razmerah si škofije ne moremo predstavljati brez škofijskega u-rada in številnih ustanov, ki jih zahteva cerkveno pravo in do-očbe zadnjega koncila. Majhne ŠKofije imajo prav v teh vprašanjih hude težave in zato jih združujejo v večje, čeprav to ne gre brez bolečin, ki jih povzročajo zgodovinski spomini. V tej uči je treba presojati tudi predloge za nove škofije v Sloveniji. Glede slovenske škofovske tonference pa izjavlja nadškofijski tiskovni urad, da se slovenski škofje praktično že ves čas po vojni sestajajo in urejajo “pastoralne probleme v Sloveniji in za slovenski narod po njegovih lastnih potrebah in merilih”. Na zadnji konferenci so jugoslovanski katoliški škofje do-končno sprejeli statut konference in ga poslali v odobritev a-postolskemu sedežu. V njem je predloženo tudi ustanavljanje pokrajinskih škofovskih konferenc, ki bi urejale posebna vprašanj a' Cerkve na posameznem področju. Ko je zdaj novo ustanovljena koprska škofija pri-Ij učena ljubljanski metropoli, ni nobene ovire, da bi takšna regionalna škofovska konferenca ne bila ustanovljena tudi za Slovenijo. S tem bi bilo pravno potrjeno to, kar slovenski škofje že dalj časa delajo. (Primerjaj: Družina, verski tednik, ki ga izdajajo slovenski r.-k. škofje, št. 44, z dne 13. novem1-bra 1977.) J. S. šega. ven.’ V sredi meseca novembra se J Obrisal si je oroseno čelo, u je zgodilo. Pa še to moram pri-J daril s kladivom po mizi in h pomniti, da je to resničen dogo- tro potegnil preko oči z rok9 dek. Iz trgovine je bil na potu pro- ti domu. Mrak se je hitro spustil v temo, še predno mu je uspelo priti do asfaltirane poti. Megla je bila tako gosta, da bi jo lahko z nožem rezal. Pa kaj vom svoje sodnijske halje, da j® zakril blestečo solzo ... Kot vsako leto, tako so tu 1 letos vaščani praznovali skup®11 Zahvalni dan v domači cerkv6 ni dvorani. V lepo okrašeni prostor so zato, saj on pešhči vsaj dvakrat i prinesli tudi ob vzklikih navd® na teden po tej poti celih pet- jšenja malega, komaj krščene^3 indvajset let. Že je bil blizu cer-1fantička, kateri je dobil ime P° kve, kar začuje tenek glasek, svojem dobrotniku in istoČasn® Lil je podoben mijavkanju mucka. Postoji. Posluša, pa vse zopet tiho. Že hoče naprej, ko tisti mili glasek prelomi tišino. Pretemno je, da bi kaj videl. Zdi se sam sebi kot slepec, kateremu sta dan in noč v večni temi. S tipanjem rok išče v smeri, kjer je zaslišal, in končno zi1-grabi za papirnato vrečico. Hvala Bogu, da ni odskočil, xxax.x vaa^ax.,,. - . prav lahko bi spodrsnil na mo-,Vse dobrote, naložene na krih tleh. biskal z vsem nebeškim in vražjim spremstvom tudi pri Sv. Stefanu v naši veliki farni dvorani. To so redke slovenske prireditve . Zato je prav, da podpremo s svojo udeležbo prizadevanja prirediteljev. Organizira Liga Slovenskih Amerikan-cev, ki pomaga tudi pri vzdrževanju slovenske sobotne šole. Slišali bomo spet lepe odlbmke iz Gržinčičeve operete “Miklavž prihaja”. 4< Mladinska nedelja in z njo združena slovenska sv. maša bo na prvo adventno nedelo, 27. novembra. Naj bo tudi tokrat cerkev polna. Pridejo naj tudi tisti, katere bolj malo vidimo. Po maši bo v spodnji cerkveni dvorani zanimiv spored. Vabljeni vsi, učenci slovenske sobotne šole, dijaki srednjih šol in starši! * Naj nihče razen On, ki vlada grom, razveje zakon tvoj, sicer ... polom. Lep pozdrav vsem “Toti štajerc” Zahvala Belokranjskega kinha CLEVELAND, O. — Belokranjci se najlepše zahvaljujejo za tako lepo uspelo letošnje martinovanje. V soboto, 12. novembra 1977, je bilo bolj slabo vreme. Naši gostje od blizu in daleč so vseeno napolnili veliko dvorano Slovenskega doma na St. Clair-ju. Belokranjci in njihovi prijatelji iz Girarda, Ohio, so se u-deležili v lepem številu ter re prijetno zabavali med našimi domačimi gosti. Tudi orkester Veselih Slovencev je spremljal naše goste v zelo lepem razpoloženju. Najlepše se z a h v a 1 j ujemo slovenski radijski oddaji dr. Milana Pavlovčiča za nase oglaševanje. Enako se zahvaljujemo uredništvu Ameriške Domovine za objavljanje naših dopisov. Starčevi cvetličarni gre lepa zahvala za podarjene nageljne, ki nam jih podarjajo že več !et. Zahvalimo se vsem tistim, kateri so na kakršenkoli način pripomogli, da je naše martinovanje tako lepo uspelo. Odbor krstnem botru, sodniku gosp°cl1 Mihu. ■ e Na javorjevi mizi, prekrit1 ■ čipkastim belim prtom, je s križ med dvema svečama. , Gospod kaplan, še zelo duhovnik, je stopil na oder pr® mizo, navzoči so vstali. S pogledom je objel Križall jo obdolžili tatvine, bila je mirna, ali trda. Anica je tiste “Greh delam in trpim!” Ali zopet se je potolažila: “To mine in, kadar bo tožbe konec, tedaj bo videla Katra, da nisem tako hudobna.” (Dalje prihodnjič) HELP WANTED MALE OP FEMALE Sell newspa^u advertising West Side Oleveland - Heights Area - Eastern Suburbs EXCELLENT COMMISSION 431-0628 Ask for Frank or Madeline zgodi, pa naj pride njena — Ne-jmu je šla Anica s poti. Nekaka žina — smrt nad njeno — Ka- no je zavila okolu hleva in vi- trino — glavo, dela, kako je Katra planila v I Tako je dosegla, kar je hotela, vežo. Pri svitu luči, čije svet- Tomaža pa niti na spregled ni loba je lila na dvor, jo je spoz- bilo več. Ni ga bilo kaj pogre-nala. sati; vendar pa je bila Marja- “Ona ga je!” je dejala sama niča radovedna, kako in kaj. pri sebi, poiskala Anžeta in mu Doznala pa ni ničesar. Ona je ostala Peči zvesta in niti v pri- rekla, naj gre dol k mlinu. “Zakaj?” je vprašal fant...... Da je zgubila ruto doli, je rekla Anica. Fant je odšel in se vrnil z ruto. Popolnoma miren je bil. “Ali si videl koga doli?” je vprašala. “Nikogar,” je dejal. Tedaj se je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla groza in nekako čustvo, kakršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen čez telo. Pa tudi Katra ni spala. Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem ognju in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati. Toda ni dopisala in že je vrgla papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli jezi mrmrala: “Judež, Judež, trikrat Judež!” Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbo o Tomažu. Toda legla je vendar v prepričanju, da še ni vseh dni konec hodnje ni mislila oditi. Sicer pa je imela kmalu dovolj posla z novo tovarišico, ki je bila, kakor je rekla Marja-nica, “še trikrat neokretnejša od Neže, petkrat bolj lena in neprimerno bolj zijalasta.” Hkrati je skusil Anže pri novem hlapcu veliko surovost, ali kakor je Anže to povedal Jerici: “Tako grdo kolne, da se še kravam preveč zdi.” Samo Tomaževo mesto začasno ni bilo zasedeno in Marjanica je rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem mestu. “Hm!” je dejala Katra, Anica pa nič. Anica sploh ni mnogo govorila. Nekako čudno nenaravno razmerje je vladalo na Peči. Tožba za Peč je ležala pri odvetnikih, tožiteljici pa sta nekako mirno živeli skupaj. Koliko časa, tega ni vedela ne ena, ne druga. Z otrokovo smrtjo je bil Pu-šarjev vpliv ugasnil na Peči. Tedaj se je znosila Katra nad groza jo je napolnjevala do žene, ki je šla s polenom nad moškega. Ko je ušla podobna opomba in da Tomaž še izve^ kaj je pla- poštenjakorT1; očitala da jo edo za izdajstvo. Potem pa je je oškodoval pri popravi mlina ! F BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROG, DRAGI OČE STARI OČE IN TAST mm STEKliSA ki je umrl 22. novembra 1972 Pet let je že minilo, odkar poslovil si se od nas. Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Žalostno je življenje naše, solzne naše so oči. Dom je prazen in, otožen, oditar Te več med nami ni! Tvoji žalujoči: soproga MARY sinova: FRANK, EDWARD hči: EMMA SIMONČIČ in ostali sorodniki Cleveland, O. 22. nov. 1977. začela misliti Katra mirneje. Kakor na dlani je videla, kaj ji je storiti in delati v bodoče. Ko je sklenila, da se navsezgodaj odpelje v trg k odvetniku, se je umirila popolnoma in zaspala. Kaj se godi s Tomažem, ni niti najmanj skrbela, kakor ji tudi ni padlo v glavo, da bi se ga bala. “Saj ne ve, kdo ga je.” Tako je Katra spala in ni slutila, da se je tedaj priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo, postal za hip na dvorišču in dvignil roko proti beli hiši, ki jo je osvetljeval mesec. In nato zginil v svoje domovanje; ali kmalu se je vrnil in zopet zagrozil proti beli hiši in svetlečim se oknom ter odšel, preklinjaj e in jezne besede mrmrajoč, proti vasi nizdol. Šele doli na cesti je postal in se prijel za glavo. “Ni bilo treba tega, ne! Tomaž, norec si, kadar ga preveč piješ!” Z nekako trpkostjo je pogledal proti Peči. Kdo ve, ali se je morda domislil Katre in besed, ki jih je bil pred časom rekel: “Judež nisem!” Stopil je na cesto in zavil pri prvi gostilni v skedenj ter spal, v kolikor mu je bilo to pri boleči glavi moči. O Tomaž, Tomaž! 28. “Pusti vse in pridi k meni!” V nekaj tednih so bili na Peči novi obrazi. Čez noč so se vzeli. Čez noč so zginili stari posli in prišli novi. Tako je odšel in vzel s seboj. Nežo. Ona dediščina je bila končno odločilna in tako se je tudi Šime odločil, da bo vendar najbolje, če se poravna z Nežo in se vzameta. In vzameta se lahko in na kaj. Ker pa je Neža mislila, da je že strašno dolgo in več ko predolgo čakala na to rešilno dediščino in da je treba železo kovati, dokler je še in začela celo pravdo proti nje-1 mu. Z lahkoto je resni in previdni mož ovrgel njene trditve. mimWL POGREBNA ZAVODA 1853 East 62 Sf 17010 Lake Short) 431-2088 531-6300 GROMOVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-123S Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME-: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Za vsakovrstna tiskarska deta priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1 <4)628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice us Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE mmm slovenska katoliška jednota h NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM1 • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, HI. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 & Order Your Christmas Ad Sift $ in American Home Now! s Wish all your friends a Merry Christmas and a Happy | New Year with a Greetings Ad in the American Home. The ads will be published from Dec. 1 until Christmas '3 in our many holiday issues. I Just fill in the coupon below giving the amount of ad § you wish to order: $5, $10 or $20. ($20 ad includes a Christ-| mas picture.) ($5.00 extra if you want to use your own | words in the greetings ad). ej Send the filled in coupon to Christmas Ad Dept., Ame-| rican Home Publishing, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH | 44103. OR you can order by phone, call 431-0628. Ad No. 1 — $5.00 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR YOUR NAME AND ADDRESS Ad No. 2 — $10.00 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR YOUR NAME AND ADDRESS Ad No. 3 — $20.00 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR YOUR NAME And Address i I wish to order the $- Name .............. Address ........... ad ($5 - $10 - $20 ad) City ............................. State.. S Send to Christmas Ad Dept. American Home Publishing, | 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 SSSSSSS-tSS