1*«starina plačana. Ste?. 113, Posamezna številka 60 vin. f LJubljani, ? sredo dne 13. oktobra 1820. Leto III. Oglasi: 2a 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali 80 viuarjev, uradni 1'20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 S. Večkratne objave popnst. iS, haja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Upravuištvo „Domovine" T LJubljani, Sodna alioa 6. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Za celo „Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K. četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K. Ljubljana, - Neugodne vesti prihajajo iz Koroške. Računati moramo, da se nam jutri javi poraz Jugoslavije. Ideja samoodločbe si je za žrtev izbrala Slovence. Kjer gre za pro-bujen del naroda, tam nam plebiscita ne dajo. Kjer pa gre za uboge, zbegane, v suženjstvu s škorpijoni bičane, med vojno preganjane, po vojni zopet med dva ognja zanesene rojake, tam se nam ie plebiscit usilil. Ta plebiscit je bil karikatura samoodločbe. Ves svet i" .tudi naš narod trpi na vojnih posledicah. Nikjer ni pravega zadovoljstva. Vsak misli, da se mu krivica godi. To psihozo zlorabljajo protidržavne opozicije, da od nje žive. V tej psihozi se ne more govoriti o resni odločitvi. Pijani sin gre tudi proti lastni materi. Tako so tudi vsi komunisti šli proti Jugoslaviji, meneč, da s tem najbolj izrazijo nezadovoljstvo z gospodarskim redom. Gesta o militarizmu in monarhiji so v takih časih sposobna zatemniti pogled masam. Vrhu tega je plebiscitna komisija pogazila mirovno pogodbo: odrekla je našemu delegatu glasovalno pravico, odprla je demarkacijsko linijo, porinila naše oblasti tako nazaj, da je moralo ljudstvo meniti, da so Avstrijci že na pohodu, pustila je, da so Nemci metali v ljudstvo podkupo-valno blago, pogrešno je razložila člen 50. mirovne pogodbe in še po 1. oktobru je dovolila nasprotniku reklamacije. V zadnjih štirih dneh se je število Nemcev zvišalo za 1000 do 2000, naše pa padlo. Vse to sta vršila Italijan in v velikovški komisiji tudi Anglež. Mi mirno cenimo vse ono, kar je po krivici glasovalo, na najmanj 5000. Občina Pustrica, ki je niti zahtevali nismo, nam je bila v Parizu usiljena in je Avstriji dala 600 glasov večine. Vsled Pe-ckove odredbe je mnogo tisoč Nent cev bilo na dan volitve in prej v okrajih cone A in ljudstvu pretilo. Tega plebiscita torej ne moremo priznati. Korošci v coni A so vsi Slovenci, na tem plebiscit nič ne premeni. Avstrija, če bi imela res priti v posest cone A, ne bo srečna ž njo. Če bi bili tam na krmilu pravi državniki, bi se danes ne veselili: raje bi razmišljali o potrebi poravnave z Jugoslavijo. Z volilnimi triki dosežen uspeh ne more biti trajna podlaga za državno pripadnost. Tudi Avstrija dobi sedaj iredento! Prijateljstvo med njo in Jugoslavijo je neinožno, dokler ni koroška stvar poravnana tako, da ne bo govora o zmaganih in o zmagovalcih. Avstrija se je v tem slučaju borila za Italijo. Laški avtomobili so vozili njene zapeljance. Tudi to bi moralo dati misliti avstrijskim državnikom. Pred težko preizkuSnjo. Neugodna porožlia o izidu ptebi ciSa na Koroikg^. okra. Kar pa se nas tiče, moramo le reči: Neizmerna bol nam polni srce zaradi nepričakovanega položaja na Koroškem. Vendar smo bili že v težjih časih, pa nismo podlegli. Kvišku srca, bratje iti sestre! Naših bratov na severu ne zapustimo nikdar! Neizmerna bolečina nam reže srce zaradi novega položaja na Koroškem. Solze teko. Ali nas bo ta udarec iztreznil in ubil ljuto gonjo nezadovoljstva, ki razjeda lastno državo, gonjo, ki je precej kriva neuspeha na severu? Bili smo že v težjih časih, pa nismo podlegli. Kvišku srca, bratje in sestre! Delajmo in ž rtv ujmo, da oja-cimo svojo domovino! Naših koroških bratov ne zapustimo v teh najtežjih njihovih dneh in nikdar pozneje! Borovlje, 12. oktobra ob 14. uri. (Izvirno). Prve točne vesti iz visarn, kjer štejejo okrajne komisije glasove, kažejo, da so nemške sleparije• in nasilnosti imele uspeh. Pripraviti se moramo na službeno ugotovitev razmerja glasov, ki bo za nas neugodna. Celovec, 12. okt. (Izv.) Skrutinij še ni dovršen, vendar so komisije v Borovljah in Ve likov cu podvojene, tako da se bo delo moglo dovršiti še preko noči. /utri zjutraj bodo znani že vsi rezultati. Po raznih zanesljivih virih so pa znani podatki, ki vseskozi dokazujejo, da so bile cenitve domačinov glede izida glasovanja pogrešne. Predvsem moramo ugotoviti, da je bilo število glasovalcev mnogo večje, nego so jih izkazovali imeniki po zaključku reklamacijskega postopanja! V zadnjih štirih dneh, pred plebiscitom so namreč prišle nove rešitve na pocllngi reklamacij, ki so bile vložene po 1, oktobru! Te rešitve so izbacnile več sto naših in sprejele v imenike nad 2000 Nemcev! Evo nekaj rezultatov: Borovlje: Jugoslavija 468, Avstrija 1235; Drava: Jugoslavija 141, Avstrija 252; Hodiše: Jugoslavija 274, Avstrija 304; Kotmara-vas: Jugoslavija 272, Avstrija 449; Ledenice- Jugoslavija 327, Avstrija 233; Loče^ Jugoslavija 410, Avstrija 228; Logavas: Jugoslavija 344, Avstrija 262; Medgorje: Jugoslavija 106, Avstrija 383; Ribnica: Jugoslavija 116, Avstrija 248; Slovenski Piajberk: Jugoslavija 285, Avstrija 61. To je edina občina, kjer je cenitev domačinov popolnoma odgovarjala, vendar je število volilcev v tej občini v zadnjem hipu zaradi reklamacij padlo od 375 na 352. Št. Jakob v Rožu: Jugoslavija 968, Avstrija 716; Škofiče: Jugoslavija 286, Avstrija 354; Rožek: Jugoslavija 128, Avstrija 189; Radiše: Jugoslavija 188, Avstrija 181; Vetrinj: Jugoslavija 152, Avstrija 703; Žih- polje: Jugoslavija 142, Avstrija j 428; Zrelec: Jugoslavija 80, Avstri- j ja 165. (V boroveljskem okraju 100; odstotna udeležba). Grebinj: j:'go-i slavija 380, Avstrija 1290; Velikovec: Jugoslavija 230, Avstrija 1162. Dodatno: Bistrica v Rožu: Jugoslavija 500, Avsrija 420. Ugotavlja se da imamo v pokrajini na esnem bregu Drave znatno večino! H^strijslca p@r©Ii8a. Dunaj, 12. oktobra. (Izv.) Celovški nemškoavstrijski poročevalec javlja: Do sedaj znani izidi potrjujejo pričakovano zmago koroške stvari z vsaj 60 odstotki. Ves velikovški politični okraj je dal okoli 70 odstotkov za Avstrijo. V Borovljah štetje še ni končano, gotovo jc pa že, da imajo Nemci okroEf 66 odstotkov. V Pliberku so dobili Nemci 50 do 55 odstotkov, računali pa so z mnogo nižjim uspehom. Najneugodnejši je izid v Rožu, kjer so dosegli menda nod 50 odstotkov. Plebiscit Je poivorjen. Celovec, 12. oktobra. (Izvirnro). Po vsej Koroški vlada mrzlična napetost. Našemu narodu se trgajo živci v nestrpnem pričakovanju. Nemški teror, ki postaja takorekoč od ure do ure silnejši in brezobzir-nejši je sedaj pokazal svoje pravo lice: Nemec se zopet čuti gospodarja nad slovensko rajo. Našemu ljudstvu je položaj nerazumljiv. Tako globoko je prepričano, da je neugoden izid plebiscita nemogoč, da ne verjame vedno resnejšim in točnej-šim vestem, ki prihajajo od skruti-nija. Ljudstvo se zaveda, da ie bilo ogoljufano! Na dan prihajajo vedno gorostasnejše glasovalne sleparije Nemcev izvršene s pomočjo Italijanov. Samo v velik^vškein okraju so nam na protizakonit način sfalsifici-rali rezultat s pomočjo reklamacij, ki so bile vložene po 1. oktobru in so pomnožile nemške vrste kar za bataljone! Odpovsod prihajajo tudi vesti o sleparijah pri samem glasovanju. Rezuhat, ki ga bo plebiscitna komisija imela pred seboj, je falsi-ficiran. Takega plebiscita nikdar ne priznamo. Vrhovni svet v Parizu je na osnovi mirovne pogodbe poklican da naj odloči o pripadnosti plebiscitnega ozemlja na temelju ugotovitve plebiscitne komisije. Vrhovni svet ne bo mogel izreči sodbe na podlagi te ugotovitve. Velikovec, 12. oktobra. Plebiscit na Koroškem se je vršil v znamenju velikanskih sleparij od strani Nemcev, ki so jih ščitili Italiiani in nemške f^lju-fije omogočali. Glasovali so tudi nemški mrtveci, tako n. pr. v Železni kapli Kristina Kalijan, umrla 29. septembra 1920, nadalje Julijana Balte,^ umrla 8. oktobra, pokopana pred glasovanjem, glasovala pa je isti dan popoldne. Takih slučajev je več. Italijanski delegati pri distriktnih svetih so naknadno, ko je bil reklamacijski rek že končan, sprejeli na stoiine in stotine reklamacij iz posameznih obrn ki niso bile upravičene in niso imele od občin- skih glasovalnih komisij votuma ter so jih za Nemce ugodno rešili. Iz 12 občin v okrajnem glavarstvu veftkovškem je po dosedanjih podatkih, ki pa še niso popolni !?Wr;o odbitih upravičenih slovenskih reklamacij 250 in neupravičenih nemških sprejetih 497. Ostali podatki se še nabirajo, bodisi iz teh 12 občin, bodisi iz dr<--;h obči-odkoder še nismo prejeli nodatkov. Sodi se, da je bilo najirnn} »ing« ^000 glasov na tak sleparski način za Nemce pridobljenih Nove nemške nasilnosti. Velikovec, 11. okt. Sinoči so se velikovški Nemci zbrali pred hišo gospoda Pogačnika, starega in obče spoštovanega meščana. Razgrajali so, grozili Pogačniku in vpili: „Her-ars mit dem SHS Hund! Zvvei Tage hat er noch Zeit zu leben!" (Ven s SHS-psom! Dva dni ima še čas živeti!") Velikovec, 11. okt. Gostilničar Kandutsch se je danes na Glavnem trgu usajal nad francoskim nadzornikom erožništva in ga psoval: „Ist das Pariser Justiz!" (To je pariška justica!) Nadzorniku jc bilo že preveč razgrajanja Volkswehrovcev. Hotel je napraviti red. Neka ženska, zagrizena Nemka, je polila francoskega vojaka iz okna z vodo. Opaža se, da postajajo Nemci čim dalje bolj jezni na Francoze zaradi njihovega objektivnega postopanja. Francoski častnik je našim varnostnim stražam prepovedal prepevanje na glavnem trgu iz ozirov na mir in red. Ko se je pripeljal na glavni trg italijanski častnik z avtomobilom, so ga Nemci sprejeli s huron-skim vpitjem: „Evviva Italia!" Sinčavas, 11. oktobra. Včeraj so tukaj naše varnostne straže pregledovale avtomobile Volkswehrovcev in jim odvzele veliko zalogo orožja in municije. Velikovec, 12. oktobra. V gr<-Mn;skem predmestju je zagrizen Nemec po nu Mul'1"" svoji lastni hiši z revol-Vt - _ i v sobo slovenskega domačina Jobrile ter pretil njegovi soprogi, da jo bo ustrelil. Pri soprogi Dobrile se je nahajal tudi njen dojenček. Posrečilo se ji je v zadnjem trenutku ubežati, preden je Miiller izprožil revolver. Takih slučajev je pričakovati dan na dan. Orožništvo ni dovolj močno, da bi moglo ščititi slovenske domove in življenje posameznih Slovencev. Velikovec, 12. oktobra. V pasu A je ostalo v okolišu okrajnega glavarstva Velikovec okoli 400 nemških „Volks-\vehrovcev", ki se zbirajo, bodisi no raznih nemškutarskih vaseh pri Veli-kovcu, bodisi po gozdih v Podjuni, streljajo ponoči in vznemirjajo slovensko prebivalstvo. Slovenske občine prosijo pomoči. Velikovec, 12. oktobra. Nocoj je v Ve-likovcu prišlo skoro do hudega snopa-da med našo maloštevilno varnostno stražo in Nemci, ki so prepevali „Die \Vacht am Rein", psovali nase ljudi in razstrgavali našo državno zastavo. Orožništvo je spopad komaj pr^ - ?ilo. Le hladnokrvnosti nekaterih naših lju- di se je zahvaliti, da ni prišlo do hudega krvopreUtja. Iz Pliberka se nam poroča, da sc tam „Voikswehrovci" zažgali sinoči dvoje gospodarskih poslopij slovenskih gospodarjev. Kazaze, 11. oktobra. Naše varnostne straže so ujele osem Volks-wehrovcev, jih razorožile in zaprle. Celovec, 11. oktobra. Volkswehr-ovci in delavci, ki so jih poslali v cono A, so dobili za to novo obleko. Ker so dobili obleko, so zahtevali še nove čevlje. Obljubili so jim, da jim jih dajo po plebiscitu. Borovlje, 12. oktobra. Včerajšnji dan je bil ponekod precej buren. Včeraj dopoldne je okrog 200 Volks-wehrovcev vdrlo v Vevbro pri Velikovcu. Obkolili so župnišče, kjer so naši fantje stražili župnika. Stražniki in naši fantje so zajeli vso tolpo in jo odvedli proti Celovcu. Sinoči nekaj pred 20. je skupina Volksweh-rovcev. okoli 15 oseb, v Hodišah na cesti napadla brata učitelja Bitenca. Streljali so nanj s samokresi in ga ranili na glavi ter pobegnili. Naši orožniki,ki so medtem dob'li ojače-nje okoli 60 mož, zasledujejo napadalce. Konferenca v Be&- Stalila latrteva bBejski Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Pri ministrskem predsedniku Vesniču so se danes opetovano vršile konference o položaju na Koroškem. Poročila, ki so dospela, kažejo, da so naši rojaki v plebiscitnem ozemlju izročeni najkru-tejšim nasilstvom sistematično postopa-jočih nemških tolp. Pred viado stopa z vso resnobo pvrašanja energične zaščite našega življa. Jugoslavija ne sme zapustiti svojih sinov, da jih sedaj preganja sovražnik zaradi njihove zvestobe napram narodu in domovini. Minister Korošec se ie delj časa mudil pri Vesniču ter je razgovarjal ž njim v svojem imenu in tudi poblaščen od ministra Kukovca, ki je moral v nujnih rodbinskih zadevah odpotovati. Zvečer je interveniral v imenu demokratskih poslancev podpredsednik Ribnikar. Vlada je tudi že prejela poročilo delegata Jovanoviča. Upati je, da bo ukrenila potrebne varnostne odredbe v kar najkrajšem času. Beograd, 12 oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve sta prejela od Jugoslovanske demokratske stranke sledečo brzojavko: „Nemški teror na Koroškem ogroža življenje in imetje naših rojakov. Od včeraj se. v plebiscitni coni v noboji in požigi. Naše ljudstvo je obuoano in brez zaščite izročeno tujemu nasilstvu in sovražnikovi maščevalnosti. Rotimo vas, da nemudoma izposluieio, da naša vojska zaščiti naš živel j". Beograd, 12. oktobra. (Izvirno). Danes so se sestali pri ministrskem predsednika Vesniču ministri Trum-bic, Draškovič in Korošec ter so rarzpravliali o položaju. Zvečer je podpredsednik Ribnikar ponovno obiskal g. Vtsniia ter ga informiral o zahtevi demokratskih poslancev, da vlada nemudoma ukrene potrebne korake v zaščito koroškega ljudstva. Politični položaj. Beograd, 12. okt. (Izv.) Vsa pozornost političnih krogov je obrnjena na važne dogodke, ki so v zvezi s koroškim in jadranskim vprašanjem. Pod vtisom teh zadev so utihnile vesti o pripravljajoči se krizi vlade. Danes je bil med radikalci in demokrati tudi dosežen sporazum glede okružnih načelnikov v Srbiji. Beograd, 12. okt. (Izv.) Narodno predstavništvo je danes po kratki verifikacij ski debati izvolilo posebno anketo za preiskavo dogodkov na Hrvatskem. Zagreb. 12. oktobra. „Hrvat" poroča iz Beograda, da je ministrski odbor za zunanje stvari na včerajšnji seji rešil vsa vprašanja, ki se v zvezi z direktnimi pogajanji z Italijo. Navodila, dana našim delegatom niso definitivna, ker bodo naši delegati v neprestani zvezi s svojo vlado. Sodijo, da bo zaradi Dalmacije lahko došlo do sporazuma, toda glede vprašanja Reke in Albanije bi moglo priti do iznenadeu, Istotako bi moglo priti do nasprotij zaradi mej v Sloveniji, ker bodo Italija, kakor tudi naš'i delegati zahtevali čimbolj strategične meje. V tem pogledu bi zahtevali Italijani take strategične meje, ki bi popolnoma zavarovale Trst in železniške proge, ki ga veže z Avstrijo. Zaraditega bodo prišli Italijani z novimi nesprejemljivimi zahtevami, da bi ta proga bila izključno v nemških in italijanskih rokah. Beograd, 12. oktobra. Sinoči je bil minister za zuna..^ zadeve dr. Trumbič na dvoru sprejet od regenta, kateremu je poročal o dosedanjih dogovorih glede jadranskega vprašanja. Kakor se čuje, italijanska vlada ni sprejela predlogov naše vlade, naj bi se pogajanja vršila v Švici, zaradi tega se bodo vodila na Beneškem. Preleminarni mir med Rusijo in Poljsko podpisan. Varšava, 12. oktobra. (Izv.) A..'/-zunanji minister grof Sanieha je sprejel danes brzojavko iz Rige, po kate-se je včeraj pozno zvečer — ' 'salo premirje in preliminarni mir med Po- ljaki in Rusi. Rusko-pnHct'" tvo- ri z majhnimi prev^^r"! demarkacij-sko črto. Od te črte se Rusi in Poljaki po 1* -------' 30 vrst i nas med obema armadama je nevtralna cona. 144 ur po podpisu se morajo sovrn*nncl) novsod "staviti. Varšava, 12. oktobra. (Izv.) Na vseh železniških križiščih Poljske je izbruhnila stavka železniških nastavi j encev in tudi strojevodij. Izgleda, da se bodo pridružili tudi uradniki. Osobje zahteva zvišanje mezd. Ves promet vlakov je ustavljen. Stavkujoči so dopustili samo nekaj bolniških vlakov za armado. Mobilizacije na iguSfcem. Pariz, 11. oktobra. Iz Moskve se poroča: Svet ljudskih komisarjev za delo in narodno brambo je izdal dekret, po katerem se mobilizirajo vsi državljani sovjetske Rusije, ki spadajo v letnike 1886, 1887 in 1888. Razna po?©žila. Brno, 12. oktobra. (Izv.) Nocoj jc prišlo v Brnu do velikanskih protinem-ških demonstracij. Čehi, od Nemcev v opetovano izzvani, so naskočili gledali šča, kjer so bile nemške nredstave, napodili udeležence domov in nof^ demonstrirali po mestu, razh:v firmam dvojezične napise in na nemških hišah nekaj oken. Beograd, 12. okt. (Izv.) Pogajanja naše vlade z južno železnico za mesečno pavšalno odškodnino za slučaj, da bi država prevzela upravo prog južne železnice na našem ozemlju, so se sedaj definitivno raz bila. Ne priznavamo! Razširjajte »Domovino"! Koroški plebiscit je končan in mi se nahajamo pred dejstvom, ki nam je nerazumljivo, nepojmljivo: da bo izid štetja glasov za nas najbrže neugoden. Kako je to mogoče, kako je moglo priti do tega, da je najbrže več ljudi glasovalo za Avstrijo kot za Jugoslavijo? Ta nemška „večina" bo sicer prav majhna, naravnost neznatna, ampak po dosedanjih poro čilih je vendar prišlo do tega, da dobi Avstrija toliko glasov čez polovico, da bo lahko rekla, da je zmagala, mi pa strmimo m gledamo začudeno na to deželo neverjetnosti, na Koroško, kjer se je zgodila preteklo nedeljo tudi ta najnovejša in najneverjetnejša neverjetnost, da se je pri ljudskem glasovanju večina, četudi prav neznatna, izjavila za Avstrijo^, za propadlo državo, ki se nahaja na robu propada, takorekoč neposredno pred bankrotom. Razumljivo bi to še bilo, ko bi bila večina ljudstva glasovalnega ozemlja nemške narodnosti, ker svoje narodnosti nihče rad ne zataji in naj bo ona še tako ubožna in zaničevana. Ampak na našem koroškem glasovalnem ozemlju je samo neznatna peščica pravih Nemcev in za Avstrijo je potemtakem glasovalo' večje število naših zapeljanih koroških bratov, Slovencev, po vrhu so pa prišle še nemške goljufije, ki so jih Lahi z vso močjo podpirali in brez-primerni teror, ki so ga Nemci izvajali nad koroškim ljudstvom zadnje dni pred glasovanjem, posebno pa na dan glasovanja samega. Nemčurstvo na Koroškem je žalostna posledica suženjstva, v katerem so živeli koroški Slovenci skozi stoletja, oropani vseh, tudi najmanjših pravic. Koroški Slovenec je navajen gledati v Nemcu gospoda in svojega gospodarja, kateremu mora biti pokoren in poslušen. To je tako vkoreninjeno, velik del koroških Slovencev ie tako prepojen s tem duhom suženjstva, da je šel za svojimi nekdanjimi tlačitelji takoj, ko so oni pritisnili na nje z vso svojo znano prevzetnostjo, bahavostjo in brez-primemo drznostjo. In vendar vse to še ne bi dovedlo do avstrijske zmage na Koroškem, ker je večina ljudstva vedno bila zavedna, ali je pa v poldrugem letu svobode spregledala in se popolnoma osvobodila nemškega vpliva. Za nas, kakor tudi za Nemce, je bilo jasno, da bo večina ljudstva navzlic vsemu temu vendar glasovala za Jugoslavijo in zato so se Nemci podali na pot goljufije, v čemur so jih podpirali njihovi italijanski zavezniki v plebiscitni komisiji in v okrajnih glasovalnih odborih. Ko je že rok za reklamacije potekel, se je črtalo z glasovalnih list okoli 600 Slovencev, ki bi bili opravičeni glasovati vpisalo se je pa nekaj tisoč Nemcev ci sicer ne bi bili opravičeni glasovati in ta goljufija ie menda največ doprinesla k nemški zmagi. In sedaj razsajajo po našem Koroškem podivjane nemške tolpe, pred katerimi zavedni Slovenci niso varni ne življenja ne imetka. Več naših ljudi je že plačalo z življenjem to nemško zmago, mnogi so ranjeni in tudi hiše in gospodarska poslopja zavednih Slovencev so že začeli zažigati. Že predvčerajšnjem smo bili primorani poslati na Koroško večje število orožnikov- v varstvo našega ljudstva, ampak to še vedno ne zadostuje in sliši se splošni klic: naša armada naj zasede Koroško in ščiti naše prebivalstvo. Upati je, da že danes naše vojaštvo pride na Koroško, ampak to še vedno ni dovolj, ker pravici nikakor ne bi bilo zadoščeno in naše koroško ljudstvo ne bo rešeno, ako bi šlo naše vojaštvo na Koroško samo začasno-, da napravi red in mir, potem pa da bi se zopet umaknilo. Mi moramo vložiti proti takemu plebiscitu, kakor se je vršil na Koroškem najenergičnejši protest, ker so bile nemške goljufije, združene z brezprimernim terorjem, preočitkie. Mi takega ljudskega glasovanja ne moremo in ne smemo priznati, mi moramo zahtevati, da se vrši pravica in se nam prisodi dežela, ki je naša po celi svoji preteklosti in po jeziku naroda, ki tam živi, ali pa naj se vrši novo glasovanje na način, da bo nemogoč vsak teror in vsaka goljufija! Mi moremo priznati samo tako ljudsko glasovanje, ki bi se izvršilo popolnoma prosto in — pošteno. Bližnji dnevi nam pokažejo, po kateri poti bo šla naša vlada v koroškem vprašanju — v vprašanju, ki ga mi navzlic goljufivi nemški „zmagi" ne moremo smatrati za rešeno v anislu nepovoljhega izida nedeljskega ljudskega glasovanja. Naša mlada, ali krepka država se nahaja na razpotju. Videli bomo, ako ona pokaže svojo življensko moč, ali pa zopet odneha in se uklone pod silo razmer. Ako sedaj izgubimo Koroško, smo jo izgubili za vedno in to bi bila naša večna sramota. Že zadnjič je „Domovina" storila nekaj opazk k volilnemu oklicu SKS. Prihajajo nam vesti o različnem vtisu, ki ga je izzvala ponudba. Priznava se ji resnost in argumenti o potrebi složnega dela so prepričevalni. Ravno tako pa je prepričevalno, če Se zahteva, da vsi nekleri-kalni elementi gredo v boj proti klerikalizmu. Vsestransko se odobrava demokratsko stališče poKiva, da naj kmetje sami določijo kandidate. Napačno pa je geslo: kmeta, samo kmeta! Mi pravimo: kmet voli tistega, Ul mu sme zaupati, pa, bodi dotičnik potem kmečkega stanu ali pa dela s peresom. Politika ni lahka ktvar. Politika je znanost in umetnost obenem. Neuki politiki lahko v enem trenotku vet- škodo na rede kakor so njihovi volilci v desetih letih zgradili. Klerikalna stranka je imela po1-prej dobrega voditelja (sevedai računajoč z njenega. k tališča). Dr. Šusteršič je bil delaven in spreten poveljnik, zvest svoji stranki. Danes ga SLS bridko pogreša. V prihodnjem parlamentu pojde za ustavo. Reševala se bodo pravna vprašanja prvega reda. Cisto nove stvari se bodo morale zasnovati. Poleg ustavnega bo najvažnejše finančno vprašanje. To je tako zamotana stvar, da jo malokateri inteligent razume. Treba znatnih študij in posebne prakse za to delo. Danes ve vsakdo, da je poslance-vanje v Jugoslaviji žrtev za vsakega, ki noče iz mandata kovati tisočakov ali pa, ki mu je mandat le skromen kruh za sedenje na poslanski klopi. Zato se sposobni, branijo, rinejo pa se v ospredje razni krieači, ki niso nikdar nič storili. Politična preudarnost mora tudi pri nas biti krepke j ša kakor volilna gesita. Glegati moramo tudi na kakovost poslancev, na njihovo znanje in dlelozmožnost Mi. rabimo vodečih ljudi. Demokrati moramo skrbeti, da bo uaša delegacija imela nekaj sposobnih politikov s širokim znanjem in tako prakso, da. se bodo znali uveljaviti. Kmečki stan je bil toliko let zanemarjen, da še nima v svojih vt-■tah dovolj politično šolanih voditeljev. Kič si ne prikrivajmo tega dejstva, da nas potem ne bo glava hoieln, ko v P.Kgradu ne bohio znali biti kos raznim lisjakom. Kmetski stan pa lahko najde tudi poštenih zaupnikov med inteligenco, da -ga zastopa v parlamentu. JDS* na kmetih. Kaša stranica ima precej zaslombe na kmetih. Zvesti so ti somišljeniki demokratske stranke, ki je vselej branila neizprosno stališče proti po- j njeno prirodno ozemlje. Koi zvesti litikujoči duhovščini in narod vodila sinovi neosvobojene domovine delaj tr v najtežjih čr.sih častno v svobodo. Naši voditelji so med vojno pripravljali Jugoslavijo, po vojni so: jo zavarovali pred separatisti. To ve ceniti vsak. JDS. je med vojno prisilila klerikalce, da so se izrekli za Jugoslavijo in po vojni jih je pritisnila, da so nehali javno goniti republikansko in separatistično geslo. JDS. se je potegnila za kmeta v vprašanju agrvrne reforme in glede izvoza. To ve prav vsak, ki v politiki vidi pet prstov pred nosom. Ta-čas, ko so vod telji JDS. rešili kmeta vinskega davka, so odpravili užit- torej za nje osvobojenje tudi pri volitvah m zahtevajte zato, da naj se stranke, ki jim pripadale ali ki se potegujejo za vaš glas, ozirajo na ta vaš vrhovni politični cilj. Ko bi se našla stranka, ki ne bi priznavala pravice našega naroda do popolnega zedinjenja in bi zani-kavala dolžnost našega naroda, da podpira v tem stremljenju vsak svoj neosvobojeni del, odklonite takšno stranko kot protinarodno in protidr-žavno. Sicer pa, če se drugače iz samostojnega političnega uverjenja r;e morete odločiti za nobeno stranko, Boj so vodili proti! dajte prednost tisti, ki od nje, z ozi- mno na meso. podraženju vseh predmetov in njihov minister je liro spravil od 11 K na 4—5 K navzdol! Gotovo vsega niso še dosegli: na vladi v Ljubljani so klerikalci, V Beogradu pa radikalci in klerikalci zasedajo važne re-sorte. Železniških tarifov proti ministru železnic dr. Korošcu žal še niso mogli znižati. Tu je en vir draginje! Ke je, da so mnogi pristaši JDS. krenili v „ Samostojno kmetijsko stranko'', ki ima v gospodarskem oziru glede kmeta isti program kakor JDS., vendar se omejuje na zastopstvo kmetov, /medtem koi JDSi skuša združiti interese vseh, da se narod preveč ne razcepi in po starem načelu: ,,Živimo, a pustimo, da tudi drugi žive". Vendar -s tem demo!-kratska in napredna ideja ni trpela. JDS. je močna in ugledna stranka, ki je vodila ves boj z naraščajočo klerikalno povodni jo. Ne vemo, kako bi stvar izgledala, da ni JDS. pod vodstvom dr. 'Žerjava zastavila pot klerikalizmu. JDS. se tega zaveda in njeni pristaši ž njo1. Njeno delo je mirno, a solidno. Kadar je kdo v stiski, pa naj pripada katerikoli napredni frakciji, gotovo prileti k JDS. za pomoč. Zato pa se opozarja z dežele, da nikakor ni umestno opustiti demokratsko misel na kmetih. Nikjer ni ta misel tako čista, kakor na Ipnetih, kjer gredo ljudje iz čistega prepričanja v boj zoper klerikalizem. Pristaše zagotavljamo zategadelj, da se naj zavedajo svojega naprednega prepričanja, in krepko podpirajo demokratske organizacije. Kako bomo nastopili pri volitvah, o tem se posvetuje načelsitvo, 21. t. pa bo sklepal „Izvrševalni odbor". Nato pa bodo zaupniki vsakega volilnega okrožja1 določili kandidate. rom na njen program in na primerno sestavo njene kandidatne liste, vsak za se po svojem spoznanju in prepričanju, pričakujete največ koristi za stvar neosvobojene domovine. Naj pokažejo že volitve, kakor potem toliko bolj delovanje ustavodajnega zbora, da smo vsi pripravljeni in sposobni za slogo in edinost, preko vseh strankarskih razlik, v skupnih narodnih stvareh, predvsem v boju za popolno osvobojenje in zedi-njenje našega naroda. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1920. NARODNI SVET ZA NEOSVO-BOJENO DOMOVINO V LJUBLJANI. Dr. Gustav Gregorin s. r. predsednik. Dr. Slavko Fornazarič s. r. tajnik. Rojakom iz neosvobojene domovine. Z ozirom na volitve v konsiituan-io, vam, rojaki, ki ste našli zavetje v svobodni domovini in ki vam bo v njej izvrševati volivno pravico, priporočamo sledeče na podlagi smernic Jadranskega zbora in soglasnega mnenja delegatov iz zasedenega ozemlja. Volivni zakon za konstituanto vam daje volivno pravico enako kakor državljanom, dasi po večini niste še pridobili državljanstva. Enake pravice nalagajo enake dolžnosti. V udanosti in ljubezni do narodne države ne zaostajate za nikomur. Udeležujte se torej volivnega boja, izvršujte svojo volivno pravico s to zavestjo, ca gre zlasti pri teh volitvah v prvi vrsti za blagor naše celotne skupne in edinstvene domovine. Obenem se pa zavedajte dolžnosti proti nesrečni domačiji, enako kakor dolžnosti proti vsej državi. Med temi dolžnostmi ni nasprotja, ker državi sami bodo prikrajšane razvojne možnosti iu ogrožen mirni in bla-gonosni obstoj, dokler bo okrnjeno Dopisi. Devica Marija v Polju. V Slovencu" od 9. oktobra razlaga Jakob Dimnik § 4. kmetijske družbe, kar terega pa menda še sam ne pozna. Svetujemo mu, če hoče kot predsednik podružnice voditi volitev, niaj natančno prečita pojasnilo v pozivu podružnicami cele Slovenije v „Kme-tovalcu" z dne 31. maja 1920. Iz Kranjske gore. Pretečeni teden nas je za vedno zapustil g. zdravnik dr. Tičar. Šestnajst let je bival med nami. Ves ta čas je pridno delal v blagor in korist kranjskogorskim občanom. Ne le kot izvrsten zdravnik, temveč tudi kot večleten župan je znal dobro voditi vse občinske posle in ljudem svetovati, da so šli prava pota. — Njemu gre zasluga, da je postala skoraj »svetovno" znana elektrarna — last občine. Kot občina sama je tudi — letoviško društvo in podružnica SPD., izgubilo svojega delavnega načelnika. — Le on je vedno skrbel, da sta društvi napredovali in nudili letovi-ščarjem dosti zabave in udobnosti. Gosp. zdravniku dr. Tičarju se še enkrat prav toplo zahvaljujemo za njegovo delo in trud na vseh poljih — ter mu kličemo, na novem mestu: — na mnoga leta. Želimo pa, da nas pogostoma obišče! Iz Sodražice. Dne 5. t. m. zvečer bi se bila pripetila kmalu večja nesreča. Po cesti iz Loškega potoka pridrdra mimo ovinka pri Kržetu kočija, v nasprotno stran pa pelje en drugi voz. Noč je bila temna in niti eden od voznikov ni imel svetilke. To se pa dogaja večkrat vsled nemarnosti poklicanih faktorjev, ki imajo skrbeti za razsvetljavo So-draškega trga. Na vogalu pri Mi-kuliču je sicer svetilka ali se že dolgo sploh ne prižiga in mislim, da bi se dalo nekaj odpomoči v tem oziru. Tudi na vogalu pri Kaprolu se sploh ne užiga svetilke. Ljudje prehajajo vedno mimo in pripetilo se je že par slučajev, da sta že dva utonila pri mostu. Poklicani naj se zato pobrigajo, da se to ne dogaja več ter naj se užiga izmed pet luči vsaj ti dve gori navedeni. Bomo videli. Vel prizadetih. T> 1 = Bolgarsko prisilno pcsojilo. Bolgarski finančni minister je izročil sobranju zakonski načrt glede izdaje prisiljenega posojila v znesku dveh mili-ja~d levov za delno kritje nezaloženih državnih dolgov. = Pristojbina za protokoliranje. Generalna direkcija posrednih davkov je dostavila razpis vsem sodiščem, da se mora pri protokoliranju plačevati posebna pristojbina za ko-misijonalne in posebna pristojbina za agenturne posle, ker sta to d -različni poslovanji. = Z žitnega tržišča. Na žitnem trgu je nastala pretečeni teden precejšnja nesigurnost. Kakor so prej forsirali cene, tako se sedaj opaža pomalo nesigurnost v Bački in Banatu. V Subotici je bilo poslednje dni najcenejše tržišče, V Pančevu so cene ostale trdne. V Osjeku se je dobivalo dovoljno pšenice, ki je vedno in za vsako ceno našla kupca. Po ostalih vrstah žita je bilo povpraševanje manjše; stara koruza je dosegla ceno 380 K, slabejše b'ago 330 K. Najbolj se je povpraševalo po pokvarjenem žitu, katero kupuje'■">!.,'lici iz rajha; potrebujejo ga za produkcijo špirita. Moka nularica je poskočila v ceni, zlasti v Zagrebu. Na zagrebški borzi je v soboto dosegla ceno 990 do 1010 I<. Nič čudnega ni, da se je izvoznih centrih plačevalo za njo 930 do 980 K. Cel teden je bil precej mlačen, a misli se, da bodo cene splošno začele padati. = Naš ribolov na Jadranu. Pred vojno je bila glavna hrana našega prebivalstva ob Jadranu riba, kateri je cena silno poskočila. Danes stane kilogram najnavadnejše ribe v Primorju 20 do 40 kron. Ves vojni čas je bil ribolov popolnoma zapuščen in bo treba mnogo časa in mnogo materij alnih sredstev, da se ribolov dvigne vsaj na približno višino, na kateri je bil pred vojno. = Cene usnja v Nemčiji. Kože so se v zadnjem času nekoliko podražile. Sirove kože stoje 13.65 mark do 16 50 mark za funt, telečje 14 mark do 17.20, ovčje kože 7.85 do 9.65 mark. Pri izdelanih kožah ni znatne spremembe, zato je cena tovarniških čevljev poskočila. Dočim je v septembru stal par iz govejega boksa 150 do 180 mark, stoji danes 165 do 195 mark, a iz telečjega boksa v septembru 190 do 220, a sedaj 200, do 230 mark. = S tržišča sirovin. Sirovi med v sa-tovju 16 do 20 K kilogram, cejen 30 K, trčan 40 do 50 K; vosek 80 do 100 K kilogram; goveja dlaka 2 do 3 K, goveji repi 40 K kilogram, konjski 120 K griva 80 K. Za kosti je živahno povpraševanje; plačujejo se po 60 do 80 kron kilogram. — Poljsko tekstilno blago za Jugoslavijo. Sedaj, ko se poljsko-ruska vojna bliža svojemu koncu, prihaja v po-štev tudi poljska industrija tekstilnega blaga. Nizki kurz poljske marke omogoča konkurenco z italijanskim in češkoslovaškim blagom ter bi na primer meter sukna po poročilu poljskega konzulata stal 300 do 500 kron z vsemi stroški. Ni torej izključena možnost trgovske zveze s poljsko tekstilno industrijo. rr Cena volni pada. Pretecčeni teden je na angleškem tržišču padla cena volni za 20 %. = Pšenica iz Mandžurije. Iz Londona se poroča, da prispe v Anglijo pšenica iz Mandžurije, in sicer prvi transport še tekom tega meseca, drugi pa meseca novembra. = Nova steklarna. Iz Zagreba nam poroča dopisnik 11. oktobra. V prvi hrvatski štedioni se je danes konstituirala Daruvarska steklarna d. d. z 8 milijoni glavnice. Sodeluje Prva hrvatska štediona, tvorničarja Viljem Abel iz Hrastnika in Rihard Abel iz SL..1- in pa Daruvarska štediona. V bližini Da-ruvarja je. že obstojala tvornica za steklo, ki pa je morala svoječasno prenehati. Nova tvornica bo proizvajala letno 150 vagonov stekla za šipe, kar odgovarja letni potrebi za skoraj vso državo. = S tržišča usnja. Obračuni za pretečeni mesec so se uredili na temelju cene 45 K za kilogram. Za tekoči me- sec je pričakovati sprememb, ker je vojno ministrstvo pristalo na prosti promet s kožami. Iz inozemstva je prispelo v zadnjem času precej vaches-pod-platov, ki se prodajajo po 170 do 180 K kilogram, a bili bi gotovo ceneji, če bi se ne bila raznesla vest o prepovedi prodaje kož. = Mednarodni kongres za ureditev železniškega prometa bo dne 15. t. m. v Parizu. Na kongresu bodo reševali vprašanje o direktnem potnem prometu, o potnikih in o carinskih "lajšavah. = Madžarski eksport ia import. Po uredbi madžarkega prehranjevalnega ministra se razpravljajo vsa transportna poverenja in izvoznice v carinsko inozemstvo. = Produkcija svile. Ministrstvo trgovine in industrije je prejelo uradno poročilo, da imata tovarni svile v Pančevu in Novem Sadu izdelane svile v te-žini tri tisoč kilogramov. Ministrstvo namerava ustanoviti še eno tovarno svile, in sicer v Turškem Bečeju. = Petrolejske studence na Hrvatskem in sicer v okolici Pakraca, ki so jih nedavno našli, je vzela v eksploatacijo zagrebška Jugoslovanska banka v zvezi z londonskim sindikatom Royal Oil Companie. = Središnja zadrnžna banka. V Zagrebu je bila osnovana te dni Središ-nia zadružna banka z glavnico 20 milijonov kron. Osnovali so jo hrvaisko-slavonsko gospodarsko društvo v zvezi z nekaterimi velikimi tvrdkami, poseb- Politični pregled. + Razkol v socialno-demokratski stranki v Mariboru. Dopisnik nam javlja: V Mariboru je prišlo do razkola v socialno-demokratski stranki. Pri reklamaciji je mnogo socialno-demokratskih volileev izjavilo, da so Slovenci, da si potom te izjave pridobe volilno pravico. Nekaj najza-grizenejših Nemcev se pa po prigovarjanju voditelja Nachtigalla ni hotelo vpisati za Slovence, temveč so se vpisali kot „Jugoslovenski državljani". Vsled tega jih je oficijelna socialno-demokratska stranka izključila. Ti socialni demokratje so sedaj ustanovili svojo posebno stranko, ki se nazivlja „Ujedinjena socialistična stranka". Tako je Maribor poleg socialno-demokratske stranke dobil še novo stranko ujedinjenih socialistov. Pristaši te nove stranke so sami najhujši nemški nacionalci. + invalidi in volitve. Na včerajšnji skupščini invalidov so sklenili, da se vsaki stranki, ki bo izdala volilno listo, stavi pogoj, da bodo na listo postavili tudi po enega invalida kot kandidata. -f Radičevci in seljačka buna na Hrvatskem. Zagrebške sodne oblasti imajo v rokah sledeče zanimivo pismo, katero je skušal iztihotapiti v zaporu se nahajajoči pristaš Radi-čeve seljačke stranke Simo Lončari-ča iz Dugega sela, in iz katerega je razvidno, da so bili voditelji seljačke stranke v ozki zvezi z zadnjimi nemiri na Hrvatskem. Pismo, naslovljeno na podpredsednika Radičeve stranke dr. Mačka se glasi: „Vodstvo seljačke stranke naj za vsako ceno opozori Srdoviča, da mora za slučaj, da pride do glavne razprave, preklicati vse svoje izpovedbe, ki jih je podal v preiskavi o sklepih glavnega odbora stranke glede izbruha revolucije na Hrvatskem. On ne bo upropastil samo samega sebe, ampak celo vodstvo stranke, posebno podpredsednika. Istotako naj prekliče vse izpovedi, ki jih je podal o meni Lončariču in Miki Prodanu. Mi zveze s Srdovičem in s stranko ne bomo priznali. Najbolje bi bilo, da bi Srdovič simuliral blaznost. To pismo naj se izroči dr. Mačku, a nikakor ne gospej Radičevi, ker bi jo preveč užalostilo. Radi Srdovičeve izjave pride mogoče tudi Predavec pod ključ. Iz zapora 19. septembra 1920., Simon Lončarič." To pismo je nepobiten dokaz, da je glavni odbor Radičeve stranke že davno pred popisovanjem živine razpravljal o revoluciji, ki naj bi se uprizorila na Hrvatskem. Lončaričevo pismo je znano ne samo pristašem hrvatske zajednice, ampak tudi njihovim eksponentom na vladi, posebno banu dr. Laginji. Kljub temu sta dr. Maček in Predavec še vedno na svobodi, dr. Basariček, ministerijalni uradnik, pa še sedaj agitira po Hrvatskem za revolucijo. Vlada noče ničesar ukreniti, ker hoče pomagati hrvatski zajednici, da bi se s pomočjo seljačke stranke rešila popolnega propada. + Odprto pismo grofu Siorzi pred njegovim odhodom na jadransko konferenco priobčuje Sonninov organ Giornale cf Italia. V pismu pravi list, da je jadransko vprašanje odprto cd momenta premirja, a da noben italijanski minister zunanjih zadev ni imel tako ugodnega stališča kakor ga ima danes Sforza. „Cle-menceau, ta stari skeptik in opozi-cionist, je v Indiji, Lloyd George je pokazal že parkrat svoj desinter-esement, Wi!son se poslavlja iz bele hiše, torej situacija je za iias jako ugodna! Ali kakor so ugodni nasi izgledi v zunanjem pogledu, tako je nevarno z ozirom na položaj v Italiji sami. Državnik, ki bi s svojo popustljivostjo ali omahljivostjo spravil v nevarnost življenjske zahteve in interese Italije, zagrešil bi največji zločin nad Italijo, on bi vrgel iskro v sod smodnika. Zato ne sme >ti govora o nobenem popuščanju, ker bi to bilo dokaz naše notranje slabosti, ki bi jo znali izkoristiti ne samo naši sovražniki na naših mejah, nego tudi neprijatelj v naši državi bi porabil priliko, ker v popuščanju naših državnikov bi videl in spoznal negotovost in naše nezaupanje v lastno moč. Sforza je prevzel na sebe velikansko odgovornost, naj torej v trenutku, ko se rešuje jadransko vprašanje, vedno misli, da se rešuje tudi bodočnost Italije." f Poljska proti mali enlenti? Nemški listi poročajo iz Varšave: Dejstvo, da rumunski zunanji minister Take Jonescu ni prispel v Varšavo je razlagati le na ta način, da je poljsko javno mnenje, kakor tudi vlada, odločno proti poizkusom, da bi se Poljska pridružila mali ententi. Novosti. * Demonstracije. Kakor biisk se je raznesla po Ljubljani vest našega lista, da bo službeno štetje glasov na Koroškem dalo najbrže neugoden le-zultat za nas. Dobrovolji, dijaki in druga mladina se je zbrala in v svojem razumljivem ogorčenju vdrla v gledališča in zahtevala, da se predstave takoj prekinejo, ker ne gre, da bi se v Ljubljani igralo v gledališčih v mo- mentu, ko nam hočejo iztrgati iz živega telesa toliko tisoč Slovencev. Predstave so bile prekinjene, mladina je pa šla potem v kavarne in gostilne in zahtevala, da se takoj zaprejo. Burni prizori so se odigravali zlasti pred kavarno „Zvezdo", kjer je godba igrala vesele koračnice! Kmalu so Lili vsi javni lokali zaprti. Mnogo gostov se je pridružilo demonstrantom, ki so s klici ogorčenja pioti nemškim sleparijam in zvestobe napram koroškim bratom korakali v gostih masah po ulicah. Vedno in vedno se je ponavljal klic: Koroške ne damo! Bratov ne zapustimo! V poznih urah je nastal zopet mir. * Zaradi žaljenja časti je vložil narodni poslanec Ivo Grisogono iz Dalmacije točbo proti uredništvu socialističnih „Radničkih Novin". Ivo Grisogono pravi, da je to v njegovem 201et-nem narodnem in javnem delu prvi slučaj, da je kdo napadel njegovo osebno čast in da hoče dati „Radničkim Novi-nam" pred sodiščem priliko, da dokažejo svo]2 trditve. * Naše sokolstvo je v polni meri izvršilo svojo dolžnost povodom koroškega plebiscita. Skrbelo je za var nost naših ljudi na plebiscitnem ozemlju, vedlo pa se je povsod nad vse dostojno in nikdar ni izzivalo nasprotnikov, temveč s je samo branilo — vedno z uspehom — ako je bilo napadeno. Ko bi ne bilo na Koroškem teh discipliniranih sokolskih straž, bi bil plebiscit skoraj gotovo sploh onemogočen, ker bi za to poskrbeli tisoči oboroženih volksweh-rovcev, ki so s svojim terorjem tako-intako dovolj vplivali na izid glasovanja, tako pa vsaj vsega svojega načrta niso mogli izvršiti. * Goriški nadškof bo odpoklican. Tržaška „Edinost' poroča, da bo goriški nadškof dr. Sfic,, proti kateremu Italijani že dolgo časa rujejo, v kratkem odstranjen iz Primorja. Imenovan bo baje za kardinala in odpoklican v Rini. Proinoveatnr ut ammoveatur! Njegov nasledaik v Gorici bo zagrizen Italijan ravnatelj centralnega semenišča mon-signor Castelliz. * Tajništvo „ Jadranskega zbora1' v Ljubljani poživlja vse bivše predsednike in člane Narodnih svetov v zasedenem ozemlju ter vse bivše župane, deželne in državne poslance, da prijavijo nemudoma svoje naslove posio-valnemu odboru „Jadranskega zbora" v Zagrebu, Markov trg št. 6/1. Ker se vrši H. kongres Jadranskega zbora dne 31. oktobra in 1. novembra t. 1. v Beogradu, na katerem se bo razpravljalo o vseh važnih političnih vprašanjih naše zasedene domovine., je mri no potrebno, da se vpošljeio te prijave pravočasno, ker le na ta način bo mogoče poslati pozvanim delegatom pozivne legitimacije za udeležbo na kongresu. — Tajništvo ,. Jadr .nskega zbora" v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3/1. * Podivjanost. Iz Maribora na-n poročajo: Ko se je včeraj premikal pogrebni sprevod zahrbtno ustreljenega podnarednika Čuša mirno trgovin" Mydli, se je nasta\ij~~ omenjene tvrdke smejal ter izzivajo- če pripomnil, da bi se moralo vse! Slovence na ta način spraviti na drugi svet. Naši ljudje so vsled tega izzivanja vdrli v trgovino, ga prijeli ter odvedli na policijo. * Reševanje stanovanjske bede v Sarajevu. Stanovanjski urad v Sarajevu je prišel na originalno idejo, kako naj se reši stanovanjska beda; pometal je namreč na ulico rodbine vseh rezervnih oficirjev, ki so bili pozvani v vojno službo. Polkovnik Mi-hajlovič je bil pozvan kakor aktivni oficir v Albanijo, a ko je odšel je policija izgnala na"ulico njegovo soprogo s tremi otroci, češ, da je mož odsoten, a obitelj mora biti pri možu. Medtem pa imajo tisoči Zidov svoja luksuzna stanovanja. * Naklonitve ustavljene. Ministrstvo financ je odredilo z odlokom Dr. Broj 90.063 z dne 9. julija 1920, da je ustaviti izplačilo uaklonitev po zakonu z dne 28. maica 1918, drž. zakonik številka 119. Ker predvideva nova „Ured-ba o začasni pomoči invalidom, vdovam iu sirotam", ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnino, preskrbo) tudi nekaterim osebam, ki po dosedanjem zakonu niso imele te pravice, naj vložijo pri pristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero pokojnine vse one osebe, ki jim bo sedaj ustavljena naklo-nitev in so mnenja, da imajo pravico do državne preskrbe. Po 1.6.1920 izplačane naklonitve bodo odtegnjene pri-likom odmere in izplačevanja novih preskrbnin. Občinski uradi vpošljejo zbrane prošnje pov. za soc. skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani. Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da se ukinejo glasom odloka Dr. Br. 69742 tega ministrstva podpore za družine mobiliziranih in ujetih vojakov po zakonu z dne 27. 7.1917, drž. zakonik št. 313. Družine onih vojnih ujetnikov, ki se še niso vrnili, naj vložijo istotako prošnjo za odmero in nakazan je preskrbnine. * Avtomobili za vojsko. Ministrstvo vojne je dobilo iz Francoske deset vagonov prevoznih avtomobilov, ki se porabijo za vojsko. * Orožniki - dobt ovoljci. Ministrstvo za agrarno reformo je izdalo naredbo, ki določa, da se iudi orožnikom-dobro-voljcem podele zemljišča, če predlože potrdilo, da ^o poljedelci in spričevalo o svojem gmotnem položaju. * Smrt vsled električnega toka. Desetletni deček Ivan Zanimovič v Šibeni-ku se je popel na železni drog, da se dotakne električne žice. Komaj se je dotaknil žice, je padel mrtev na tla — truplo je zgorelo. Tok je bil močan 35.000 voltov. * Naredba o novih dravinjskih dokla-dah za državne aktivne in vpokojene državne nameščence ter njih sirote, ki je izšla dne 7. t. m. v „Službenih Novi-nah" št. 221, stopi v veljavo s 1. oktobrom 1.1. in se objavi v celoti v eni prihodnjih številk -,Uradnega lista". Z likvidacijo novih dravinjskih doklal se je že pričelo. Istotako je finančno ministrstvo glasom „Službenih Novin" z dne 8. t. m. D št. 222, uvažujoč sedanje življenske razmere na novo uredilo pristojbine in dnevnice glede povračila potnih stroškov državnih name7 ^ncev za službena potovanja in selitve. Tudi ta naredba je veljavna od c'... 1. r-;> bra 1.1. dalie in jo objavi ,.Uradrv list". * Inšpekcija dela. Ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo, da se teritorij naše države razdeli na 18 inšpekcij dela. G3 S >N Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tatu" Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod k 3 K. Tudi se lahko naroča pri npravništvu ..Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Taiu že imamo" 3 K •-S O < N< S=S ■voada CD C/2 trr Družba JADRAN Dunajska cesta štev. 9 kupuje 234 10-10 letošnjega pridelka v vsaki množini, lo zdra*o, lepo, dobro suSeno blago, kolodvor Ljubljana ali v skladišče Jadran dostavljeno, po solidnih ceuab, vreče se dopošljejo za polnitev. za Usfa¥ot¥orno Skupščino kraBjevine Srbov« Hrvatov in S9 n vencev. Priredil dr. Štefan Saeadin, — Cena m K. — 241 8 Založila T^^ovjis zadruga v Ljubljani. Sodna ulica št. 6. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva ulica itev. 2. PodružniCB D Splitu, Trstu, CsIomm, Serajguu. Baricl, Celju. Siarlbsr« In Bnpouljab; iiaiin? efesprzitm v "tajo. KS^fES K 50,000.000 — Telefon II. 261. Sprejema vloge na fenflžlce in tako*« račun prati ugatfn««nu obratovanju. CobalH ln proda]« vse vrste tur» Kranj $prejemai Vlog« «* knju> Vloge B- tulaDtne]«, -- drzojavnl naslov: Jaoranika Telefon *t. 2S?