Poltni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagenfurf Izhaja v Celovcu — Erscheinungjorl Klagenfurf Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina S lilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 8. april 1966 Štev. 14 (1245) Je res potrebno da milijoni ljudi gladujejo? Današnji človek, ki živi v blagostanju razvitih držav, se le nerad pusti motiti v svojem zadovoljstvu in najraje sploh noče slišati o tem, da v istem trenutku, ko je on sam sit vseh •mogočih dobrin, milijoni ljudi gladujejo, da umirajo od lakote. Včasih so bile razdalje na svetu res tako velike, da eden ni vedel za drugega. Toda danes je postal svet po zaslugi tehničnega razvoja tako majhen, da je celo človeštvo ena sama družina in v tem družinskem krogu ni več možno, da bi se eden skrival pred drugim, da Ibi se zapiral pred usodo svojega sočloveka. In vendar vse kaže, da se tega dejstva še premalo zavedamo. Kljub so-doživljanju usode sveta in človeštva so namreč potrebni izredni dogodki in le brezobzirno soočenje s stvarnostjo nas predrami iz samodopadlji-ve zaverovanosti v lastno dobrobit. •Podobno je tudi s sedanjo razstavo v celovški Delavski zbornici, ki s pretresljivimi slikami in Obtožujočimi dokumenti opozarja na žalostno resnico, da je na svetu dvajsetega stoletja, kateri se ponaša s svojo blaginjo, še mnogo premnogo milijonov ljudi, ki se niti enkrat na dan ne morejo najesti do sitega. Ob taki konfrontaciji — na žalost šele in navadno samo takrat — se čutimo globoko presunjene; morda sežemo tudi v žap in prispevamo nekaj šilingov, da bi pomirili svojo vest. Toda le redki med nami bodo šli stvari do 'dna in se vprašali, ali je res potrebno, da milijoni ljudi gladujejo? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: svet je dovolj bogat in postaja po zaslugi znanosti in tehnike vedno bogatejši, zato ni nobenega dvoma, da bi lahko vsi živeli človeka vredno življenje! Krivdo in vzroke za sedanje razmere moramo torej iskati drugod. Ključ do resnice bomo našli, če bomo pogledali, v katerih delih sveta vlada danes lakota. To so v glavnem dežele, ki so bile do pred nedavnega •pnd kolonialnim gospostvom in so njihova naravna bogastva izkoriščali tujci, medtem ko je bilo domače prebivalstvo načrtno in zavestno oropano vseh možnosti, da bi se rešilo iz zaostalosti in se dvignilo na višjo kulturno raven. To je privedlo do tega, da je svet danes razdeljen na dva dela: na eni strani so razvite države, ki so dosegle razmeroma visoko stopnjo blaginje, na drugi strani pa so dežele v razvoju, kjer vladajo zaostalost, revščina in lakota. Dokler bo veljalo pravilo, da postaja bogati vedno bogatejši in revni vedno revnejši, bo prepad med obema taboroma seveda čedalje večji. Zato bo izhod iz tega nepravičnega in hkrati nevarnega položaja mogoče doseči šele takrat, ko bodo v razdelitvi bogastva in dobrin prevladala načela pravičnosti in 'solidarnosti. Še nekaj nas uči celovška razstava. Eden izmed napisov pravi, da stane ena atomska bomba milijon dolarjev, za spremenitev enega hektarja puščave v rodovitno zemljo pa * je potrebnih le 800 dolarjev! Iz tega spoznamo, koliko milijonov ljudi bi lahko nasitili, če bi se odpovedali oboroževalni tekmi in velikanske vsote, ki jih danes požre orožje, spremenili v kruh za lačne. S tem bi se človeštvo rešilo nevarnosti vojne, hkrati pa bi ustvarili svet, na katerem res nikomur ne bi bilo treba gladovati. (Razstavo v celovški Delavski zbornici, ki bo odprta do 14. aprila dnevno od 9. do 19. ure, vsakomur priporočamo.) POGAJANJA O NOVI VLADI: Prihodnji teden odločitev o bodočem sodelovanju med OVP in SPO Od letošnjih državnozborskih volitev so minili štirje tedni, ki so bili v znamenju pogajanj o bodočem sodelovanju obeh velikih strank. V torek v poznih nočnih urah so bila pogajanja več ali manj zaključena, vendar s tem še ni padla odločitev v najvažnejšem vprašanju: ali bo tudi nova vlada zgrajena na koaliciji med dVP in SPO', ali pa bo vlado sestavila CfVP sama. Dokončni odgovor na to vprašanje, ki je zdaj v ospredju zanimanja najširše avstrijske in tudi mednarodne javnosti, je namreč odvisen od sklepa, ki ga bo sprejela SPO ob koncu prihodnjega tedna, ko bo na svojem izrednem kongresu razpravljala in sklepala o stališču do sodelovanja v vladi na podlagi pogojev, kot jih je stavila dVP kot najmočnejša stranka. Pogajanja med predstavniki obeh močne tudi sile, ki se dosledno za-strank so tudi v zadnji tazi poteka- vzemajo za nadaljnje sodelovanje la zaupno, vendar je iz komunike- v vladi, je torej vprašanje tudi v •jev in predvsem iz časopisnih poro- okviru stranke same še povsem od-čil razvidno, da je 'kljub prvotnim prto. Zadnjo in odločilno besedo bo velikim nasprotjem končno v vseh vsekakor izrekel šele bližnji sociali-važnih vprašanjih uspelo doseči do- stični kongres, katerega važna odločene kompromise. Le tega trenut- ločitev v razmerah, ki so jih ustvarile letošnje državnozborske volitve, gotovo ne bo lahka. Ne glede na to, za katero pot se bo odločila SPO, pa je OVP odločena, da se z novo vlado (ali s socialisti ali brez njih) predstavi par- Vesele in prijetne velikonočne praznike vsem naročnikom, bralcem, sotrudnikom in prijateljem želita UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA VESTNIKA no še nihče ne ve, ali bo to »srečanje na pol poti" res tudi za vse prizadete sprejemljivo izhodišče za bodoče sodelovanje. V političnih krogih namreč prevladuje mnenje, da je OVP s svojimi pogoji, ki jih je stavila socialistom, morda Jok le preveč nape- lamentu že okoli 20. aprila. Ce je la” in s tem dala argumente ti- ta naglica, ki že skoraj meji na pri-stim krogom v SPO, ki zagovarjajo tisk, ravno dober uvod v bodoče prestop stranke iz vlade v opozi- odnose med obema strankama, pa cijo. Ker pa so v SPO vsaj enako je seveda drugo vprašanje. Manifestacija za mir Toko imenovano „Akcija za mir in razorožitev" bo tudi letos priredila veliko manifestacijo, in sicer 16. in 17. aprila na progi Baden— Modling—Dunaj. Letošnja prireditev se bo odvijala pod geslom »Voj-na nevarnost ogroža tudi nas". Udeleženci letošnjega mirovnega pohoda se bodo zavzeli predvsem za mir v Vietnamu, za prepoved širjenja jedrskega orožja, za splošno razorožitev in za aktivni prispevek Avstrije v prizadevanjih za uresničitev teh ciljev. V posebnem proglasu se prireditelji letošnje manifestacije obračajo na avstrijsko javnost in opozarjajo na nevarnost, ki jo vojna v Vietnamu predstavlja za vse človeštvo, ker se lepega dne lahko razširi tudi na druge predele sveta. „Mi vsi smo soodgovorni za mir v Vietnamu — za mir na svetu, zato ne smemo stati ob strani, kajti ljudje in narodi lahko odločilno prispevamo k ohranitvi miru.” Vedno večje zaloge atomskega orožja pomenijo čedalje večjo nevarnost za človeštvo; hkrati pa požira oboroževalna tekma velikanske vsote denarja, medtem ko milijoni ljudi umirajo od lakote. „Vsi ljudje smo dolžni, da se zavzemamo za splošno razorožitev, 0 da bo odstranjeno stalno ogrožanje našega življenja z a-tomskimi bombami; 0 da bodo milijoni ljudi, ki gladujejo, lahko dosegli človeka vredno življenje." Sijajna zmaga angleških socialistov Angleška laburistična stranka, ki je poldrugo leto vladala z malenkostno večino treh mandatov, je na parlamentarnih volitvah prejšnji teden dosegla sijajno zmago: od skupno 630 mest v spodnjem domu jih je osvojila 363 in ima torej v novem parlamentu zanesljivo večino 96 glasov oziroma 98, če prištejemo še aba mandata, ki sta pripadla irskim republikancem in neodvisnim. V primerjavi s prejšnjim stanjem so laburisti pridobili 49 novih mandatov, medtem ko so zgubo utrpeli v enem samem volilnem okraju. Kakor pomenijo te volitve za laburiste prepričljivo zmago, tako pa predstavljajo za konservativce pravo katastrofo. Stranka, ki je v Angliji vladala skoraj vsa povojna leta, tokrat ni pridobila nobenega novega mandata, pač pa je zgubila 51 poslanskih mest in je tako padla na 253 sedežev v spodnjem domu. Njenega hudega udarca tudi ne more omiliti dejstvo, da so liberalci pridobili štiri nove mandate in zgubili dva, tako da imajo zdaj skupno 12 poslancev. Politična tehtnica v Angliji, ki je že pred poldrugim letom pokazala VI. KONGRES SZDL SLOVENIJE V LJUBLJANI: Narodnostne manjšine imajo pomembno vlogo pri razvijanju prijateljskih odnosov med sosednimi deželami V Ljubljani je te dni zasedal VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je razpravljal o važnih vprašanjih političnega, družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja v sosedni deželi. Na kongresu so sodelovali delegati iz vseh predelov Slovenije, med gosti pa so bili tudi zastopniki slovenske narodnostne manjšine na Koroškem in v Italiji. O poteku in zaključkih kongresa bomo 'poročali v prihodnji številki, tokrat pa povzemamo nekaj misli iz poročila o delu SZDL med V. in VI. kongresom, v kolikor se nanaša na vprašanja narodnih manjšin. 2e peti kongres SZDL Slovenije je poudaril, da je uveljavljanje neposredne demokracije pot, po kateri dosegajo pripadniki narodnostnih manjšin v Jugoslaviji svojo enakopravnost, hkrati pa bo SZDL krepila stike z naprednimi gibanji v sosednih deželah in podpirala napore slovenskih manjšin v zamejstvu v 'boju za njihove narodnostne pravice. O konkretnem izvajanju teh sklepov je v poročilu rečeno: »V razmerah ddbrega sosedstva med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko so imele narodnostne manjšine in narodnostno mešana dvojezična območja pomembno tvorno vlogo. Narodnostne manjšine pri nas so z enakimi pogoji in možnostmi sodelovale v vsem našem družbenem in političnem življenju. Odprta meja je hkrati omogočala manjšinam, da so se naravno povezovale z matičnim narodom.« Nato je obširno govora o prizadevanjih SZDL za nadaljnjo rast dejanske enakopravnosti italijanske in madžarske narodnostne skupine v Sloveniji in je zlasti ugotovljeno, da je na narodnostno mešanih območjih Slovenije, kjer živijo poleg Slovencev tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske manjšine, uveljavljeno načelo dvojezičnosti v vsem javnem življenju, pri čemer veljajo pravice in dolžnosti enako za narodnostne manjšine kot za večinski narod. Taka ureditev onemogoča, da bi večinski narod asimilirali manjšino, pripadnikom večinskega naroda pa omogoča, da spozna jezik in kulturo naroda, kateremu pripada manjšina. Glede slovenske manjšine v Avstriji in Italiji je v poročilu rečeno: »Dobri sosedski odnošaji so v zadnjem obdobju vplivali tudi na položaj slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Tam so bolj pripravljeni postopno urediti pereče probleme Slovencev v zamejstvu; praktično uveljaviti že 'na splošno priznano načelo o svobodni uporabi materinega jezika, omogočiti resnično enakopravno sodelovanje avtohtone slovenske skupine v vsem javnem in kulturnem življenju.« Pri tem je igralo posebno vlogo prijateljsko sodelovanje na obmejnih področjih, tako da poročilo zaključno ugotavlja: »Odnosi na meji med Jugoslavijo in Italijo, Avstrijo in Madžarsko so bili zgled praktičnega uveljavljanja politike aktivne koeksistence in dobrega sosedstva med narodi. Ta meja je bila med najbolj odprtimi na svetu in demokratična mejna zasnova je bila temelj za tvorno stikališče narodov in njihovih kultur, most za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje ter posredovanje izkušenj.« majhen odklon na levo, se je tokrat vsekakor odločno nagnila v levo smer. Laburisti bodo imeli za novo legislativno dobo zanesljivo večino in s tem tudi možnost, da odločno nadaljujejo z uresničevanjem programa, s katerim so se predstavili volivcem, ki so jim z dobrimi 48 odstotki izrekli zaupanje. Politični opazovalci se v zvezi z laburistično zmago seveda vprašujejo, kakšno pot bo ubrala nova vlada, ki jo nedvomno čakajo velike naloge. Wilson je volivcem obljubil nove socialne ugodnosti, toda te obljube bo mogel izpolniti le tedaj, če mu bo uspelo doseči splošno izboljšanje gospodarskega položaja. Zato bodo morali v novem vladnem programu zavzemati prvo mesto ukrepi, ki bodo spodbujali rast gospodarstva. Avstrijska liga za človečanske pravice ZAHTEVA IZVEDBO ČLENA 7 Prejšnji teden je imela na Dunaju svoj občni zbor Avstrijska liga za človečanske pravice. Delovnim poročilom je sledil referat o »sedanjih nalogah avstrijskega odporniškega gibanja", ki ga je imel predsednik tega združenja dr. Franz Sobek, nato pa je občni zbor sprejel tri resolucije v zvezi z nadaljnjo demokratizacijo Avstrije. Ena teh resolucij opozarja na protizakonite razmere pri imenovanju članov porotnih sodišč (za porotnike pri procesih prati nacističnim vojnim zločincem so biH imenovani bivši ilegalni nacisti, medtem ko so bile žrtve nacističnega nasilja zavrnjene zaradi »prizadetosti”). Druga resolucija se bavi s pretižidovskimi pojavi med volilnim bojem in posebej navaja primer OVP-poslanca Seheibenreifa, ki je zunanjega ministra dr. Kretskega imenoval »Saujud"; Liga ugotavlja, da tak politik ne more zastopati demokratično stranko in pričakuje, da bo vodstvo OVP izvajalo potrebne konsekvence. 0 Posebna resolucija, naslov-0 Ijena na novi parlament in 0 zvezno vlado, se zavzema za 0 dosledno izvajanje določil čle-0 na 7 državne pogodbe In bo-0 mo o njeni vsebini še obširno 0 poročali. Pet let zelenega načrta y Avstriji (Nadaljevanje) Na tej poti preobrazbe je prišel kakor po drugih državah tudi v Avstriji kmetu na pomoč zeleni načrt. Njegova pomoč v obliki ukrepov, ki so bili uvodoma našteti, predstavlja iniciativni vžig, ki sproži verižno reakcijo tako v prid kmečke družine kakor v prid industrije in v prid naraščajočega števila ljudi, ki sami ne proizvajajo več živil, ki pa hočejo dobro in vedno bolje živeti. S pomočjo zelenega načrta so bila med kmeti mobilizirana obsežna investicijska sredstva. Zeleni načrt namreč pomaga le toliko, kolikor kmečka gospodarstva iz svojega ne morejo ustvariti sama, v soseščini in drugih skupnostih potrebnih predpogojev za ustrezno preobrazbo kmetovanja. S pomočjo zelenega načrta so avstrijski kmetje n. pr. leta 1963 na trgu pokupili gospodarskega blaga v vrednosti 7600 milijonov šilingov, poleg tega pa so od industrije pokupili kmetijskih strojev v vrednosti 3300 milijonov šilingov in v kmetijske gradnje investirali 2900 milijonov šilingov. Po poti preobrazbe kmetijske proizvodnje s pomočjo zelenega načrta so kmetje že prišli v položaj, da producirajo letno živil v vrednosti 24 milijard šilingov ali povprečno 6230 šilingov po hektarju kmetijske površine. S svojo proizvodnjo, od katere gre blizu 88 odstotkov na trg, krijejo potrebe avstrijskega prebivalstva po govejem mesu, mleku in mlečnih izdelkih, krompirju, sladkorju in vinu sto-do stodesetodstotno, potrebe po svinjskem in telečjem mesu, po živalskih maščobah, krušnem žitu in zelenjavi pa devetdeset- do stoodstotno. Če upoštevamo, da je bilo ozemlje sedanje Avstrije vse do zadnjih let velik uvoznik teh živil, potem šele prav spoznamo vlogo in pomen zelenega načrta. Ob teh primerjavah lahko rečemo, da sredstva zelenega načrta za kmečke ljudi niso nobena miloščina, marveč dobro preračunana in usmerjena investicija, ki jo dobi družba in ostalo gospodarstvo docela povrnjeno v obliki zagotovljene oskrbe z živili, z možnostjo izvoza viškov mesa in mlečnih izdelkov in v obliki naraščajočih naročil, ki jih dobiva domača industrija od kmečkih ljudi. Kolikega pomena je v razvoju industrijske družbe zagotovljena oskrba prebivalstva z živili, kaže primer avstrijske zvezne dežele Predarlske. Ta nekoč kmetijsko tako bogata pokrajina zaradi industrializacije ni več v stanju kriti lastnih potreb po mleku in mlečnih izdelkih ter po mesu. Njena letna proizvodnja masla je leta 1964 znašala 863.000 ton, potrošnja pa 2,4 milijona ton. Poleg tega je morala v istem letu uvoziti 3200 klavnih goved, 4000 telet in 30.000 prašičev, da je lahko zadostila potrebam po mesu, ki ga ima njenih 226.000 prebivalcev. e> Tega pomena zelenega načrta so si svesti tudi predstavniki avstrijskega ljudstva, ki je zaposleno po drugih gospodarskih področjih. Zeleni načrt — da se povrnemo nazaj na organizacijo in način njegovega pospeševanja preobrazbe kmetijstva — je parlament sklenil soglasno in soglasno je doslej tudi vsako leto odobril potrebna sredstva. Ta sredstva so doslej iz leta v leto naraščala, kakor kaže spodnja razpredelnica: leto obseg sredstev zelenega načrta obseg agrarnih investicijskih kreditov 1961 179,953.800 706,135.951 1962 344,638.708 692489.937 1963 445,589.484 694,827.463 1964 515,981.534 893,178.924 1965 (proračun) 680,000.008 1.008,000.088 Šilingov To je parlament lahko storil, kajti vsakoletna odobritev sredstev za zeleni načrt je vezana na zeleno poročilo, kakor imenujejo vsakoletno poročilo o položaju kmetijstva, ki ga sestavlja komisija, kateri pripadata po dva zastopnika, ki jih delegirajo zvezna gospodarska zbornica, svet delavskih zbornic, zveza avstrijskih sindikatov in konferenca prezidentov kmetijskih zbornic, ter štirje kmetijski izvedenci. Komisiji predseduje zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je odgovoren za pravočasno predložitev poročila zvezni vladi. Poročilo o položaju kmetijstva mora za vsako preteklo leto do 15. septembra predložiti vladi, ki ga mora obravnavati ter ga s svojim stališčem in predlogi sredstev za naslednji zeleni načrt v osnutku državnega proračuna predložiti parlamentu skupno z osnutkom državnega proračuna. Dokončna odločitev o višini sredstev zelenega načrta in o njihovi uporabi sodi v pristojnost parlamenta. Tako zeleni načrt v resnici ni zakon, ki bi favoriziral kmečke ljudi in kmetijstvo, marveč je to eden najpomembnejših gospodarskih ukrepov in zakonov Avstrije v prid in dobro vseh slojev prebivalstva in vseh panog gospodarstva. Kmetijstvo korak za korakom prerašča v industrijsko družbo in lahko zagotavlja, da bo dalo na trg toliko živil, kolikor jih industrijsko prebivalstvo potrebuje. Blaž Singer AUA se uspešno uveljavlja Avstrijska letalska družba AUA se iz leta v leto uspešneje uvršča v mednarodni letalski promet. Od blizu milijona letalskih potnikov, ki so lani prispeli v Avstrijo ali Iz nje odpotovali, jih je AUA prepeljala 45 odstotkov. Leta 1958, v prvem letu njenega letalskega prometa, so njena letala preletela 1,677.478 km, lani pa so preletela že 7,219.C00km. Sedaj razpolaga s 14 potniškimi letali, od katerih je 5 Caravell, 4 Vis-counts, 2 HS 748 in 3 Douglas DC 3. S svojimi linijami zajema 34 mest v 23 državah Evrope in Bližnjega vzhoda. V mednarodnem prometu je mogoče z le-iali AUA pristati v Amsterdamu, Atenah, Beirutu, Benetkah, Beogradu, Bruslju, Budim- —i3——n—e«— ^■lHl■l^l»«3vr^cn■ n« runulnum— uram iijuj—w LETOS PETIČ: Sejem Alpe-Atiria v Ljubljani Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se pripravlja na sejem obmejne blagovne menjave „Alpe-Adria', ki bo v času od 14. do 22. maja kot peti sejem po vrsti, ki pospešuje gospodarsko sodelovanje Slovenije in Hrvatske z obmejnimi pokrajinami Štajerske, Koroške, Tirolske na avstrijski ter Trsta, Gorice in Vidma na italijanski strani. Kakor so pred kratkim predstavniki Gospodarske zbornice SRS in gospodarskega razstavišča poročali na tiskovni konferenci, je za letošnji sejem „Aipe-Adria" veliko zanimanja. Predvsem se za sejem zanimajo gospodarji srki krogi obmejnih pokrajin Italije, | večje zanimanje kot lani pa kažejo J tudi gospodarski krogi avstrijskih mej-ji rih pokrajin. Na obeh straneh želijo na tem sejmu dati poudarka razstavi kmetijskih strojev. Sejemski sporazum med Avstrijo in S Jugoslavijo bo znašal — kakor lani ] — 24 milijonov šilingov, sporazum z j i Italijo pa bo zvišan od 2 na 2,5 miii-| jarde lir. pesti, Bukarešti, Damasku, Dubrovniku, Dus-seldorfu, Frankfurtu, Istanbulu, Kairu Kopen-hagnu, Londonu, Milanu, Moskvi, Munche-nu, Parizu, Pragi, Rimu, Sofiji, Solunu, Stockholmu, Tel Avivu, Varšavi, Zurichu in Ženevi. Skupno zaposluje 1400 ljudi, od tega 76 pilotov in 100 hostes. V inozemstvu zaposluje 180 oseb, inozemskih zastopstev pa ima 28. AUA je bila kot državno podjetje ustanovljena 30. septembra 1957 in je naslednik leta 1923 ustanovljene avstrijske letalske družbe ULAG. Eno tretjino njenih delnic v skupnem znesku 150 milijonov šilingov poseduje država, ostaii dve tretjini pa odpadeta na zvezne dežele, avstrijska mesta in na zasebnike. Do konca leta 1959 so njena letala prepeljala 100.000 potnikov, do 9. marca minulega leta pa milijon. Lani je AUA prepeljala 348.000 potnikov, 1975 ton blaga in 833,4 ton pošte. Leta 1958 je bila zmogljivost njenih letal izkoriščena s 25 %>, lani pa s 53,5 °/o. S 1. aprilom, ko je stopil v veljavo letošnji poletni letalski red, je AUA povečala obseg promeia na svojih linijah proti Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici in Holandski, junija pa bo prvič pričela vzdrževati zvezo med Dunajem in Solunom. Letos je tudi Celovec poleg neposredne zveze s Frankfurtom (trikrat tedensko) dobil tedensko dvakratno zvezo z Londonom preko Innsbrucka, dvakrat pa preko Salzburga. Preko Graza je Celovec dnevno dvakrat povezan z Dunajem, od tam pa z vsemi mesti, kjer pristajajo letala AUA. Tudi turistično gospodarstvo ima svoje skrbi Koncem tedna je bil v Celovcu letošnji ■ Dan turističnega gospodarstva«. Na zasedanju je bilo govora o številnih vprašanjih, ki jih je v deželi sprožil nagel razvoj turizma v zadnjih letih. Leta 1955 je bilo registriranih 3,5 milijona nočitev, do lani pa je njihovo število naraslo na več kot 12 milijonov. Ta nikakor ne pričakovani razvoj turizma pa ima poleg dobrih tudi nekatere slabe strani. Število turističnih podjetij je od 2500 leta 1950 naraslo na 8000. Število turističnih postelj znaša sedaj že 151.000, medtem 'ko je 1964 pri okroglo 11,3 milijona nočitvah znašalo 136.000, leta 1963 pa 124.000. Število turističnih postelj torej zadnja leta nagleje narašča kakor število nočitev. Računsko gledano je sicer lani na turistično postelj odpadlo 80 nočitev, kar pa seveda ne odgovarja dejanski zasedenosti postelj. Od celokupnih nočitev odpade namreč letno 12 do 15 °/o nočitev na campinge. 1 Poleg problema prenaglega naraščanja števila turističnih (postelj je nihanje števila v turizmu zaposlenih še vedno eden najtežjih problemov. Z ozirom na to, da je pri nas turizem v glavnem omejen na tri poletne mesece, je lani število zaposlenih nihalo med 3700 januarja in 11.000 avgusta. Zato je iz obeh razlogov slej ko prej poglavitna naloga turističnega gospodarstva, da ustvarja pogoje za podaljšanje poletne sezone in za povečanje števila nočitev v zimski sezoni. Mimo te naloge se turistično gospodarstvo tudi ne sme izogibati nalogi povečanja števila vajencev. Njihovo število se je sicer od 15 leta 1950 povečalo na 700, toda v iprimerjavi s številom ljudi, ki jih turizem zaposluje, je tudi ta številka še prenizka. KELAG je pomemben gospodarski faktor dežele Oskrba koroškega prebivalstva in gospodarstva z električno energijo zahteva od KELAG vedno spet nove investicije. Leta 1964 je družba zgolj v gradnjo novih elektrarn investirala 41 milijonov iiiingov, lani 146, v letošnjem proračunu, ki se je pribli- žal milijardi šilingov, pa ima v te namene Lani je v svojih elektrarnah producirala 796 lelos pa bo njena proizvodnja znašala 830 Na nedavni tiskovni konferenci so predstavniki KELAG podrobno poročali o razvoju družbe v zadnjih letih in o njenih načrtih, ki jih po vrsti realizira. V zadnjem času je povečala zmogljivost svoje elektrarne Goss-nitz, elektrarna Ausserfragant bo pričela obratovati začetkom prihodnjega leta, dela na elektrarni Innerfragant se odvijajo po programu. Leta 1968 bo pričela pridobivati električno energijo tudi od elektrarne UDK na Bistrici v Rožu, na kateri je udeležena s 100 milijoni šilingov. Tekom leta bodo zgo-tovljeni njeni 110.000-voltski transformatorji v Radentheinu, pri Borštskem jezeru in v Aussertragantu ter uprava poslopja v št. Vidu, Feldkirchnu in Steinfeldu. V pozni jeseni bo pričela v Celovcu na zemljišču bivše restavracije .Glocke” nasproti deželni vladi graditi svoje osrednje upravno poslopje, ki bo imelo 10 nadstropij in bo stalo 120 milijonov šilingov. KELAG se je razvila v pomemben gospodarski faktor v deželi. Njen gospodarski pomen ni le razviden iz števila ljudi, ki jih zaposluje — lelos jih bo okoli 900 — marveč tudi iz tega, da se bo jamstvo delničarjev povečalo od 500 na 970 milijonov šilingov in da pride okoli 80 °/# vseh njenih investicij v prid gospodarstva v deželi. predvidenih nad 400 milijonov šilingov, milijonov kilovatnih ur električne energije, milijonov kilovatnih ur. Občni zbor delavske zbornice: Nameščenci zamenjujejo delavce Na občnem zboru koroške delavske zbornice, ki je bil danes teden v Celovcu, se je predsednik dež. posl. Scheiber med drugim bavil tudi s spremembami v strukturi zaposlenih. Značilnost teh sprememb obstoja v tem, da v dobi industrializacije in avtomatizacije prevzema strokovni delavec delo pomožnega delavca, na mesto strokovnega delavca pa prihaja srednješolski inženir, medtem ko inženirji z visokošolsko izobrazbo prevzemajo delo in skrbi obratovodij. Ta razvoj je privedel do tega, da se je n. pr. na Koroškem število delavcev v zadnjih sedmih letih skrčilo od 68,2 na 63,4 odstotka, medtem ko je Število nameščencev naraslo od 31,8 na 36,3 odstotka. 'Po tem razvoju je pričakovati, da se bo tekom prihodnjih 15 do 20 let število nameščencev izenačilo s številom delavcev. Kalkor število nameščencev, tako narašča tudi število žensk med zaposlenimi. Leta 1958 je število žensk med koroškimi zaposlenimi znašalo 28 odstotkov, do lani pa je naraslo že na 31,4 odstotka. LONDON. — Izid britanskih parlamentarnih voli-tev, ki so bile p reji nji teden, kale naslednjo dokončno sliko: od skupno 630 sedežev v spodnjem domu so jih laburisti dobili 363, konservativci 253, liberalci 12, trski republikanci in neadvhni pa po enega. BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tilo bo na povabilo državnega sveta SR Romunije in centralnega komiteja romunske KP v drugi polovici meseca aprila uradno obiskal Romunijo. BONN. — Predsednik zahodnonemške FDP vice-kancler Mende se je znova Izrekel proti tako imenovani Kolisteinovi doktrini (po kateri je bonska vlada pretrgala stike z vsako državo, ki je pri- znala vzhodnonemški režim — op. ured.) in dejal, da o njej ne more biti več govora, ker se je že pred časom pokazala za .nepraktično*. Mende Je poudaril, da je navezava diplomatskih stikov z državami vzhodne Evrope le Se vpraSanje časa In da bo pri tem treba ohraniti edinole bonske pridržke glede ozemeljskih problemov. ANKARA. — Turčija je prepovedala ameriškim letalskim silam, da bi oporiSča na turlkem ozemlju uporabljale za vohunske polete z letali U-2. TurSkJ tisk v tej zvezi poroča, da so zarodil vohunskih poletov z ameriških letalskih oporiSČ v Turčiji nastali politični zapleti, s katerimi se mora zdaj bo-v it i turška vlada. PRAGA. — Švedski zunanji minister Thorsten Nils-son je med svojim večdnevnim uradnim obiskom na Češkoslovaškem izjavil, da smalra juinovietnamsko osvobodilno fronto za enega izmed glovnih partnerjev v morebitnih pogojanjih o miru v Vietnamu. Poudaril je, da je Švedska pripravljena posredovati za mirno reSitev vietnamskega problema, kolikor bi fo želela juinovietnamsko osvobodilna fronta. WASHINGTON. — Ameriška komisija za jedrske energijo je sporočila, da so v Ameriki Izvedli nove podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Medtem ko se na rozorožilveni konferenci v Ženevi trudijo, da bi dosegli sporazum o ukinitvi vseh poskusov z jedrskim orožjem, Amerika !e vedno nadoljuje s takimi eksplozijami. NEW YORK. — Strokovnjaki OZN, ki so na povabilo indijske vlade proučevali demografske pojave v Indiji, so sporočili, da se bo indijsko prebivalstvo v naslednjih 25 letih povečalo na eno milijardo. Hitre naraščanje Števila prebivalcev predstavlja za Indijo enega največjih problemov, saj se s tem vedno hitreje veča tudi iteviio ljudi, za katere država ne more preskrbeti zadovoljivih količin hrane. MOSKVA. — Na 23. kongresu KP Sovjetske zveze je govoril sovjetski obrambni minister maršal Mali-novski, ki je poročal o velikih uspehih pri razvoju in modernizaciji oboroženih sil. Hkrati je Malinov-ski dejal, da Sovjetska zveza nima razloga propagirati svoje oborožene sile, .kajti one niso ustvarjene za napad, ampak za obrambo meja Sovjetske zveze in za zagotovitev varnosti socialističnih in prijateljskih dežel*. Ko je govoril o položaju v sveto, je Malinavski poudaril napadalnost Amerike v Vietnamu ter oboroževanje Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem, kar predstavlja nevarno žarišče novega spopada v Evropi. MEXICO. — Po pettedenskih razpravah se je končala izredna konferenca Organizacije ameriških držav, na kateri so sprejeli osnutek nove ustanovne listine te organizacije. Uspeh zasedanja, na katerem so se pokazala ostra nasprotja med Ameriko »n drugimi latinskoameriškimi državami, je močno okrnjen, ker ameriška delegacija ni hotela glasovati o go-spodarsko-socialnih določbah nove listine. Pač pa se je Amerika z vsemi močmi zavzemala za fo, da bi potom nove listine dobila .pravico* do neposrednega posegonja v notranje zadeve latinskoameriških držav. KNINA. — Trem največjim lignrtnim bazenom v Jugoslaviji (Kosovo, Kolubara »n Kreka) se bo verjetno pridružil še četrti. In sicer v Metohiji. Triletne raziskovalna dela v občini Knina so dala eamreč Izredno ugodne rezultate. Na območju 80 kvadratnih kilometrov so odkrili rezerve nod tri milijarde ton IrgnHa, celotne rezerve pa conijo na pet milijard ton. Vrtanja na raziskanem območju so pokazala sloj lignita v debelini 50 do 70 metrov, ki leti le 15 do 20 metrov pad površino zemlje, kar be omogočalo pridobivanje lignita na dnevnih luzpih. MOSKVA. — Sovjetska zveza je imela na začetku tega leta 232 milijonov prebivalcev. Tiskovna agencije Toss poroča, da ima čez 80 milijonov sovjetskih državljanov višjo ali srednjo izobrazbo. NEW DELHI. — Predsednica Indijske vlade Indlre Gandhl je ob povratku s svojega obiska v Parizu, Washingtonu, Londonu in Moskvi izjavila, da boste v teku prihodnjih mesecev obiskala Indijo predsednik sovjetske vlade Kasigin in predsednik britanske vlade Wllson. V pariških krogih pa navajajo, da je povabilo za obisk v Indiji sprejel tudi francoski predsednik de Gaulle. HAMBURG. —• Za hod n onem ški tednik .Die Zelt* je pred dnevi objavil zanimiv pregled o .tistih, ki zaslužijo na račun vietnamske vojne”. Omenjeni list podrobno našteva ameriška podjetja, ki dosegajo vetikonske dobičke na račun vpjne v Vietnamu, zaključno pa ugotavlja, da znašajo ti dobički ameriških koncernov dnevno najmanj milijon dolarjev. Toda vietnamska vojna ima tudi le drugo plat: da morejo ameriški magnati kopičiti svoje mastne zaslužke, morajo na vietnamskem bojišču dnevno krvaveti In umirati nedolžni ljudjeI DŽAKARTA. — Ugledni indonezijski listt se zo-vzemajo za lo, da bi Indonezija spet postolo članica OZN. V tej zvezi poudorjajo, da so Indonezije po izstopu iz OZN .zapustili prijatelji, kar je povzročilo izolacijo Indonezije”, ki je zaradi take politike postala .neke vrste kitajski sotelM”. Indonezijski parlament pa je vlado pozval, naj pripravi splošne volitve, kajti zadnje parlamentarne volitve v Indoneziji so bile leta 1955. HANOI. — Po poročilih agencije juinovletnomtke osvobodilne fronte je minuli mesec zbežalo k osvobodilnim silam 3000 vojakov saiganskoga režimo. V šestih garnizijah najemniških čet so se vojoki uprli In s celotnim orožjem odšli k partizanom. AmerHM bombniki pa so tudi pri napadu na severni Loos začeli uporabljati slrupene pline, tako da so ootčen« vollke površine polj in g o vdov. OTROK IN UČENJE: SV« uspeib učenja vplivajo tudi razni zunanji pogoji Zadaj k im o na tam mestu gororW o tem, kaj vpliva na učni uspeh alroka ter med drugim navedli nadarjenost, veselje do učenja, vztrajnost ki vestnost pri delu Itd. Toda na uspeh učenja vplivajo tudi rami zunanji pogoji, med katerimi zavzema zelo važno mesto učni prostor. O teh vpralanjih povzemamo iz knjižice Jožefa Valentinčiča .Kako pomagamo otroku pri učenju” naslednje misli. Da bo otrokovo domače učenje uspemo in bo čas učenja gospodarno izrabljen, moramo zagotoviti vsakemu otroku najprej osnovne zunanje pogoje, med njimi najprej primeren prostor za učenje. Učenje zahteva zbranost, to pa pomeni, da morajo biti notranje sile usmerjene in osredotočene na učno snov. Če nas med učenjem drugi motijo in nimamo mirnega kotička za delo, nam misli begajo drugam, ker nam ti zunanji činitelji odvračajo pozornost od dela. Da se naučimo določeno poglavje, bomo v takih neugodnih pogojih seveda potrebovali mnogo več časa in truda. Vsak otrok naj bi imel po možnosti stalen učni kotiček, kjer bo lahko delal v miru in bo vse okolje dobro vplivalo na njegovo zbranost pri učenju. Kjer imajo v družini otroci svojo sobo, bo v njej vsa leta šolanja učni prostor odigral zelo pomembno vlogo. V drugačnih stanovanjskih razmerah bomo pač morali urediti ta učni kotiček v kakem drugem prostoru. 2e v predšolski dobi naj bi imel vsak otrok, v kakršnihkoli stanovanjskih razmerah živi, svojo polico, svoj predal ali celo svojo omarico za igrače. Prav je, da sam upravlja to svoje »kraljestvo«, da skrbi za red in snago v njem, da občasno napravi v njem pravo »inventuro« in »odpiše«, kar je po njegovem in našem mnenju odveč in neuporabno. Če smo ga navadili v predšolski dobi na tak red. bo skrbel za urejenost svojih stvari tudi v šolski dobi. Brž ko stopi v šolo, mora imeti svoj prostor za šolske potrebščine, postopno se bo nabiralo vedno več otroških knjig in bo tako prišel do prave male »knjižnice«. Urejenost bo vedno bolj potrebna, čimveč se bo z leti nabiralo te otrokove »osebne lastnine«. Otrokovo delovno mesto naj bo tako urejeno, da se bo med učenjem počutil udobno. Miza in stol naj omogočata normalno in udobno lego telesa, to pomeni, da bo lahko sedel vzravnan, se s komolci neprisiljeno naslanjal na mizo, noge pa naj bi se opirale ob tla s celim stopalom. Nepravilna drža kvarno vpliva na otrokov telesni razvoj in so njene posledice (deformirana hrbtenica in dru-go) pogostne. Če hočemo varovati otrokov vid, moramo urediti njegovo delovno mesto tako, da bo vidna razdalja pri branju in pisanju normalna, kar pomeni, da mora znašati razdalja med njegovimi očmi ter knjigo ali zvezkom 25—30 cm. Kljub ustreznemu delovnemu mestu moramo otroka na to pogosto opozarjati, saj otroci radi kar »ležijo« z očmi na Zvezku ali knjigi. Pravilna osvetlitev delovne mizt le važna toliko za otrokov vid, kolikor za njegovo učenje. Svetloba moža prihajati z leve strani tistega, ki sedi za mizo. Če je vir svetlobe (okno ali luč) na desni strani, nas pri pisanju moti senca naše roke; če prihaja svetloba od zadaj, nam naša senca zakriva delovni prostor; svetloba, ki prihaja naravnost, pa nas slepi, če je premočna. Premočna ali prešibka osvetlitev škoduje vidu. Prešibka osvetljenost nas tudi utruja; ker zahteva preveliko naprezanje oči, se pri taki svetlobi rad pojavlja glavobol. Indirektna ali zaščitena umetna osvetlitev je najboljša, to pa imamo tedaj, ko je svetlobni snop usmerjen v steno ali strop ali pa je žarnica obdana z mlečnim steklom, ki enakomerno razprši svetlobo v prostoru. Tako se namreč čimbolj približamo dnevni, naravni osvetlitvi. Poskrbeti moramo za primerno toploto v otrokovem delovnem prostoru. Mraz nas ovira pri delu, prevelika toplota pa uspeva ter zmanjšuje zbranost in živahnost. Razen tega pa moramo tudi upoštevati, da zatohel neprezračen prostr slabo vpliva na delavnost in storilnost. V svojem delovnem prostoru ali Fran Žižek o Miklovi Zali V kratkem bo na Koroškem gostovalo Prosvetno društvo .Lojze Košak" iz Kostanjevice na Krki, ki bo s svojo mnogočlansko igralsko skupino v Ločah ob Baškem jezeru uprizorilo ljudsko igro Frana Žižka .Miklova Zala". Sketova povest o naši ljudski junakinji Miklovi Zali nedvomno spada med knjige, ki so pri našem ljudstvu najbolj priljubljene. Prav tako je z igro .Miklova Zala", ki je zlasti v dramatizaciji Jake Špi-cerja neštetokrat prepotovala vse naše odre. Že pred leti pa smo Mi-klovo Zalo spoznali in vzljubili tudi v rnovi dramatizaciji, ki jo je oskrbel Fran Žižek. Gotovo: nekateri so jo sprejeli s pridržki, vendar pa zaradi tega ni nič manj zajela najširše kroge ljudi in jih prevzela zlasti s svojimi modernejšimi oprijemi in aktualnimi momenti. V naslednjem navajamo nekaj Za vsebinsko osnovo so mi služile narodne pripovedke, zgodovinski podatki, predvsem pa seveda Sketova istoimenska povest. Vendar igra ni zgolj dramatizacija. V njej je polno prizorov, ki bi jih pri Šketu zaman iskali. To .samovoljno oddaljevanje' od povesti so mi nekateri kritiki zelo zamerili, čeprav ni nobeno zlo. Saj se dramatika bistveno loči od epike ter ima svojstvene zahteve. Tako mora biti dejanje v igri mnogo bolj zgoščeno in enotno, konflikti ostrejši in značaji določnejši. .Prav,” odgovarjajo kritiki, .toda potem naj bi pustil povest pri miru in si raje izmislil originalno snov.” Toda tudi največji dramatiki kot Sofokles, Shakespeare in Mo-liere so prevzemali snovi iz epike in jih prav tako .neodgovorno predelovali". Za ljudsko igro pa je naravnost zahteva, da obravnava Dvajset let .Slovenskega vestnika' Nagradno tekmovanje V PRIDOBIVANJU NOVIH NAROČNIKOV Zadnjič smo objavili na tem mestu razpis nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov in zapisati, da hočemo z združenimi močmi pokloniti .Slovenskemu vestniku' ob njegovem 20-letnem jubileju primerno darilo: čim več novih bralcev in prijateljev. Prvi teden trimesečnega tekmovanja je minil in prejeli smo tudi že prve nove naročnike, ki jih prisrčno pozdravljamo v krogu stalnih bralcev našega lista. Vendar je to šele začetek, kajti v prihodnjih tednih se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bo naše skupno darilo llstu-ju-bilantu čim lepše. Ta trud bo tudi bogato poplačan, ne nazadnje z lepimi nagradami, katere smo pripravili za tiste, ki se bodo v širjenju lista posebej izkazali. Naj jih na kratko še enkrat omenimo: @ POSEBNO NAGRADO (14-dnevno brezplačno bivanje na morju za dve oseb«) prejme tisti, ki bo pridobil največ naročnikov. © DESET GLAVNIH NAGRAD (magnetofon in trak s posnetki slovenskih pevskih zborov, gramofon s ploščami, radijski sprejemnik-tronsistor, fotoaparat, električni mešalnik (mikser), knjižne zbirke itd.) bo razdeljenih z žrebanjem, pri katerem bo vsak tolikokrat udeležen, kolikor novih naročnikov bo pridobil. © KNJIŽNO NAGRADO prejme vsak ne glede na število pridobljenih novih naročnikov. Prizor iz Žižkove .Miklove Zale" v uprizoritvi igralske skupine iz Kostanjevice: Marija Šketa (Almira), Stanko Jordan (Mirko) in Franci Črnelič (Vinko). Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo sta zadnjo soboto gostovala v Ljubljani komorni orkester radia Celovec pod vodstvom dirigenta Norberta Artnerja in komorni zbor iz St. Vida ob Glini, ki sta v veliki dvorani Slovenske filharmonije izvajala Bachovo kantato za soliste, zbor in orkester ter kantato .Dnevni časi" G. Ph. Telemanna. Kot solisti so na tej prireditvi sodelovali sopranistka Eikko Katano-saka (Tokio), altistka Helga Wag-ner, tenorist Werner Krenn in basist Rudolf Katzbock (vsi trije z Dunaja). Tako oba ansambla kot tudi solisti so dosegli že mnoge lepe uspehe, zato je razumljivo, da je bil tudi njihov nastop v Ljubljani deležen velikega zanimanja in priznanja. misli, ki jih je o Miklovi Zali zapisal Fran Žižek: .Miklova Zala" je ljudska igra. Napisal sem jo leta 1946; še istega leta je bila uprizorjena v mariborskem gledališču, pozneje tudi v Ljubljani. Kmalu nato pa je prešla v stalen repertoar amaterskih gledališč. MED NOVIMI KNJIGAMI: splošno znano snov ter se ne žene za novimi vsebinami. Spet drugi kritiki se niso mogli sprijazniti s tem, da igra zveni svobodno, da nekateri njeni prizori asociativno spominjajo na osvobodilni boj, na deportacijo koroških Slovencev itd. Toda ljudska igra je n_ Langcnscheidtov slovar italijanščine Nemški založbi Langenscheidt je treba priznati, da je vsaka nova izdaja v njeni bogati zJbirki slovarjev nekaj izrednega in povsem novega, namreč ne samo stara izdaja v novi nakladi, temveč v pravem pomenu besede novost, ki jo odlikujejo temeljita predelava, vsestranska izpopolnitev ter zlasti razširitev na potrebe, ki jih narekuje razvoj časa. Živimo v dobi neverjetnega razvoja tehnike in znanosti, skoraj dnevno beremo in slišimo o novih podvigih in najrazličnejši izrazi, ki so nam bili še pred leti povsem neznani, so prešli v dnevno rabo. Pomislimo samo na pojme, ki so povezani z astronavtiko, z raketami in z osvajanjem vesolja! V slovarjih iz prejšnjih let bi talke izraze zaman iskali, toda Lan-gensdheidtova najnovejša publikacija — italijansko-nemški in nemško-ita- lijanski priročni slovar — nam daje odgovor tudi na taka vprašanja. Ta doslej naj večji slovar italijanskega in nemškega jezika nedvomno izpopolnjuje vse želje, ki jih do takega dela lahko stavi človek današnjega časa. Pa ne samo po svoji aktualnosti, marveč še posebej po svoji temeljiti obdelavi se Langensoheidtov slovar razlikuje od vseh drugih tovrstnih publikacij. Že samo dejstvo, da obsega okoli 130.000 gesel, dovolj zgovorno priča o njegovi univerzalnosti. Pri tem pa je trd>a zlasti ugotoviti da zanesljivost celotnega dela jamči vsalk posamezni prevod, kajti na skrbnost so polagali avtorji največjo paž-njo, poleg tega pa dodali še vrsto gramatičnih pojasnil, praktičnih primerov in rečenic. Tako slovar ni suhoparno nizanje gesel in izrazov, temveč nam oba jezika približa v ži- pri delovni mizi naj ima otrok med učenjem mir. Najtežje ga zagotovimo tam, kjer je v zimskem času kuhinja edini ogrevani prostor, jedilna miza pa hkrati tudi delovna miza za šolarja. V takih razmerah, ki so še zelo pogoste, moramo poskrbeti, da bodo vsi družinski člani upoštevali otrokovo učenje. Sicer se pri učenju ne bo mogel zbrati, njegovo delo bo večkrat moteno in pretrgano, zato pa tudi ne bo moglo biti uspešno. V tako neurejenih učnih razmerah se ni čuditi, če so otrokovi pismeni izdelki slabi in je njegovo domače učenje nezadostno, pa čeprav mu posveča precej časa. V otrokovo korist mo- ramo disciplinirati njegove mlajše brate ali sestre, pa tudi sebe. Ne motimo in ne pretrgajmo otrokovega študija brez nujne potrebe in ne pošiljajmo ga vmes po raznih opravkih, kot bi bilo vse bolj važno od učenja. Idealno je, če ima otrok stalen učni prostor, čeprav je to le skromen kotiček. Stalen, miren in urejen delovni prostor, kjer ni nič takega kar bi negativno vplivalo na zbranost, pomaga otroku, da se hitreje zbere in intenzivno dela. Otroka navadimo, da pred pričetkom učenja pripravi na mizo vse, kar bo potreboval — na njej pa naj ne bo nič takega, kar bi odvajalo njegovo pozornost. vselej aktualna. Ona odeva sedaj-nost v zgodovinske kostume in maske ter noče biti zgolj zapis zgodovinskih dejstev. V tej zvezi aktualnosti in zgodovine pa so opravičljivi tudi vsi anahronizmi, ki se v igri nujno pojavljajo. Osnovno v dramatiki, torej tudi pri tako omalovaževani ljudski igri, pa je njena idejnost. V .Miklovi Zali" je predvsem važen naš etični in sociološki pogled na zve- vi in praktični dbliki, zlasti ker obsega tudi pravila za sklanjatev in spregatev, kar je pri uporabi slovarja tujega jezika izredne važnosti. Razumljivo vsebuje slovar tudi navodila za pravilno izgovorjavo in pisanje, v dodatku pa so navedene še geografijska imena in za oba jezika najbolj pogoste kratice. Mimo vseh drugih odlik pa je avtorjem zlasti uspelo, da so posredovali moderen in živ besedni zaklad obeh jezikov. Besede, izrazi in praktični primeri so vzeti iz vsakdanjega življenja in je glavni poudarek na tistih področjih, ki igrajo v današnjem življenju čedalje večjo vlogo Zato so v novem slovarju primerno upoštevana področja gospodarstva, trgovine, tehnike, politike, prometa, umetnosti, medicine, prava, naravoslovja, športa itd., prav tako pa so zastopane tudi nuklearna fizika, elektronika in astronavtika. Skratka slovar, ki je moderen v pojmovanju, zanesljiv v izbiri in praktičen v uporabi. Slovar je izšel v dveh delih, in sicer obsega italijansko-nemški del 455 strani in nemško-italijnaski del 656 strani. Vsak posamezni del stane 19,80 DM, oba dela skupaj v eni knjigi pa 39 nemških mark. Naročila sprejema tudi knjigarna »-Naša knjiga« v Celovcu, Wulfengasse. stobo. Če sem hotel to jedro povsem izluščiti, sem nujno moral prelomiti s patriarhalnim koncem Ske-iove povesti, kjer se Zala in Mirko spet najdeta v srečnem zakonu. Morda bo novi konec moje igre prav zaradi neke tradicije še dolgo kamen spotike. Vendar sem prepričan, da mi bo današnje občinstvo dalo prav, ker ne trpi — vsaj v igrah — nobenih etičnih kompromisov. Kulturne drobtine 0 Slovenska glosbena motka v Trstu Je priredila p reji njo nedeljo v dvorani novega Kulturnega doma koncert operne glasbe, pri katerem so kot gostje sodelovali m oni solisti ljubljanske Opere Moda Vidmarjeva, Rudolf Franci bi Ladko Koroiec. Orkester glasbene matice je dirigiral Oskor Kjuder. 0 V Sofiji bo »d 25. avgusta do 1. septembra mednarodni kongres batkanologov, aa katerem se bo zbralo več kot 1000 delegatov in gostov iz itevitnih driav. Strokovnjaki bodo pripravili 5t5 referatov, ki bodo obravnavali itlrl osnovno teme: zgodovinski raavo| narodov jugovzhodne Evrope In njihov prispevek k razvoju človcltva, razvoj književnosti balkanskih narodov, splolno zgodovinski razvoj umetnosti balkanskih držav in osnovna vpraicnja lingvistike. i 0 Kulturne organizacije bi združenja pripadnikov italijanske, čežkoslovolke In madžarske narodne manjltne na Hrv alkom so dobila Iz letolnjega republiškega proračuna 3,1 retfi-jotta novih dinarjev za napredek svojega delovanja. S tem so sredstva, ki Jih je dola Hrvaika za svoje manjline, letos zo 11 odstotkov večja kot lani. # V Skopju so zočeti tiskati prvi make-donsko-itpfarskf slovar, ki obsega okoli 25 tisoč besed. 0 Na nedavnem posvetovanju o fUmu bi arabski kulturi, ki sfa ga v hej ruto priredila UNESCO ter medarabskl center za film in televizijo, so med drugim sklenili, da bodo vsako leto prirediti festival arabskega filma. Prvi festival bo verjetno že letos v »ejrutv. noto po vsako leto v drugi arabski deželi. filescbeben in OBČINSKI SVET OBČINE PLIBERK: siidkamten Slovenščina uradni jezik Am 8. Mdrz versamm^lten sich in der Ar-beiterkammer in Celovec-Klagenfurt Ober Hun-dert slowenische Frauen aus allen Teilen SOd-kttrnfens zur Jahreshauptversammlung des Ver-bondes slowenischer Frauen in Ktirnten. Der Jahreshauptversammlung schloss sich eine Feier des zwanzigjahrigen Bestandes dieser Organisotion an, bei we!cher die anwesenden Grunderinnen geehrt wurden. Am 24. Marž hieit der Slowenische Kultur-verein .Bisernica'’ in Celovec • Klagenfurt solne Jahreshauptversammlung ab. Ihm folgte mit seiner Jahreshauptversammlung am 27. Mdrz der Slowenische Kulturverein .Bilka” in Blilčovs - Ludmannsdorf. Aus dem Bericht des Vorstandes ging hervor, dass der Verein in den vergangenen zwei Jahren Ober 30 kul-turelle und volksbikdnerische Veranstaltungen gob. * Am 25. Mdrz war in Celovec - Klagenfurt die Jahreshauptversammlung des Verbandes slo-wenischer Cenossenschaften in Klagenfurt. Dem Verband gehoren 31 Spar- und Darlehenskas-sen, 10 bauerliche VVirtschaftsgenossenscnaften und einige ar,dere Genossenschaflen und Or-ganisationen der Kdrntner Slowenen an. Der Verband wurde im Jahre 1921 gegrOndet, die in ihm vereinigten Kreditgenossenschaften sind jedoch viel alter. Die dlteste in St. Jakob v Rožu - St. Jakob im Rosental wurde im Jahre 1872 gegrOndet. An slowenischen kulturellen Veranstaltungen in Karnten wurden im Monat Mdrz vermerkt: C) am 13. Mdrz die AuffOhrung des Theater-stOcks .Grče" in St. Primož - St. Primus im Jauntal und in St. Jakob v Rožu - St. Jakob im Rosental durch die Spielgruppe Vogrče • Rinkenberg; O am 15. Mdrz der Lichtbildervortrag .Ge-hermnisvolles Indien” in Celovec - Klagen- turt; & am 19. Mdrz in St. Janž v Rožu • St. Johann im Rosental ein Lichtbildervortrag .Gorenjska in Bild und Musik” des Frem-denverkehrsvereines Begunje unter Mitwir-kung des Sdngerchores des Arbeiterkultur-vereines Križe bei Tržič; C am 20. Mdrz ein Chorkonzert des Slovveni-schen Kulturvereines .Edinost” aus Škofiče • Schiefiing am See im Kulturheim Loče nad Baškim jezerom - Latschach ob dem Faaker See; am 20. Mdrz ein Gastkonzert des Arbeiter-Kulturvereines StražiJče bei Kranj im Kino-ssal in Železna Kapla • Eisenkappel; # am 27. Mdrz eine Aussteliung slowenischer BOcher in Pliberk - Bleiburg, welche der dorlige Slowcnische Kulturverein .Edinost” im Zusammenwirkcn mit der Buchhandlung .Nata knjiga” und der Buchhandlung der St.-Kermngoras-Bruderschaft in Klagenfurt vcranstaltet hal. Ko je občinski svet občine Pliberk pod predsedstvom župana Kristana pred kratkim obravnaval novi poslovnik občine, je na predlog podžupana Mirka Kumra vanj vnesel določilo, da se odborniki pri razpravah na sejah lahko poslužujejo tudi slovenskega jezika. Poslovnik s tem določilom je občinski svet sklenil s 15 glasovi, dva občinska svetnika pa se glasovanja nista udeležila. Sklep pliberškega občinskega svefa o slovenščini kot nadaljnjem uradnem jeziku je prvi občinski sklep te vrste, ki je vsaj delno v skladu z določili § 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V njem je rečeno, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvat-ski jezik poleg nemškega dovoljen kot uradni jezik. Pliberški občinski svet se je pri svojem sklepu glede poslovnika ravnal po tem določilu in po razlagah k določilom državne pogodbe, kakor jih vsebujejo priloge k stenografskim protokolom parlamenta. Tam je namreč rečeno, da za uvedbo slovenščine kot uradnega jezika poleg nemškega ni potreben poseben izvedbeni zakon, kar pomeni, da je tozadevno določilo državne pogodbe neposredno veljavno. Sklep pliberškega občinskega sveta je dokaz politične zrelosti in pripravljenosti občinskih svetnikov za sporazumevanje, mirno sožitje in plodno sodelovanje v prid prebivalstva obeh jezikov v tej občini, o čemer je drugače v deželi in državi vedno spet veliko govora, a vse premalo neposrednih dejanj. Sicer tudi ta sklep ne zadosti docela zadevnim določilom državne pogodbe, vendar pa ubia-žuje pot k njihovim nadaljnjim izvajanjem. Eno pa kaže čisto jasno: do njega je lahko prišlo šele, ko je v pliberškem občinskem svetu postala socialistična stranka najmočnejša. Šele od tedaj naprej je v občini začel prevladovati duh sporazumevanja, sožitja in sodelo- vanja, ki si ga prebivalstvo obeh jezikov tako želi. In še eno je čisto jasno: pobude in predlogi za take in podobne sklepe morajo priti od spodaj navzgor enako kot od zgoraj navzdol. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu VABILO NA UPRIZORITEV IGRE ftlihlova Zala v dramatizaciji Frana Žižka ki jo priredi Prosvetno društvo .Lojze Košak* iz Kostanjevice na Krki v Kulturnem domu v Ločah nad Baškim jezerom • v soboto 23. aprila 1966 ob 20. uri ©v nedeljo 24. aprila 1966 ob 14.30 uri Sodeluje 72 oseb Režija: Lado Smrekar ELEKTRARNA BISTRICA V ROŽU: Nekaj številk o naj večjem koroškem gradbišču Območje Drave med Bistrico v sedaj v gradnji nadaljnji most čez Rožu in Trebinjo je eno samo gradbišče. Nova elektrarna, ki so jo pričeli tukaj graditi lani pomladi, dobiva svojo podobo, čeprav bo trajalo ■še dve leti, preden bo zgotovljena. Z elektrarno pa se kažejo tudi že obrisi Drave, kakor jih bo imela po dveh letih, ko bo zajezena. Od Bistrice proti zahodu se vleče ogromen nasip proti 'Svečam, ki je 2,4 km dolg in na najvišjem mestu 23 metrov visok. Nasip je viden tudi že pri Zelučah in Dragožičah, kjer je Pliberški pevci so vrnili Ravenčanom obisk Zadnjo soboto je Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku s svojim pevskim zborom gostovalo na Ravnah. S tem je vrnilo tamkajšnjemu Kulturno-prosvetne-mu društvu .Prežihov Voranc" obisk od 21. novembra minulega leta, ko je v Pliberku gostovalo s svojim folklornim ansamblom, godalnim kvintetom in Koroškim oktetom. Ob sobotnem gostovanju pa so se predstavniki obeh društev dogovorili tudi za nadaljnjo kulturno izmenjavo. Pliberško društvo bo v nedeljo 17. aprila priredilo v Pliberku razstavo slikarskih del ravenskega slikarja Boštjana. Kakor svoječasno gostovanje Ravenčanov v Pliberku, tako je bilo uspešno tudi gostovanje Pliberča-nov na Ravnah in nov prispevek k medsebojnemu kulturnemu bogatenju. Pliberški pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana je — kakor vedno — s svojim izborom pesmi in s svojimi izvežbanimi glasovi znal zadiviti Ravenčane, ki so s številnimi znamenji zahvale sledili koncertu. Lepi koncert je podkrepil iskrene besede prijateljstva in dobrega sosedstva, ki sta jih ob lej priložnosti spregovorila predsednik KPD .Prežihov Voranc" Sprager in predsednik .Edinosti’ Lovro Potočnik. Obojestranska dobra volja bo prav gotovo dala možnosti še za nadaljnje take in drugačne oblike kulturnega sodelovanja ter medsebojnega kulturnega dajanja in sprejemanja. Tokrat so se Ravenčani svojim pli-berškim prijateljem oddolžili z darilom lepe slike Raven. 40 LET PINCGAVSKE REJSKE ZVEZE Rejska zveza pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko obhaja letos 40-letnico svojega obstoja. Ta jubilej bo proslavila z razstavo živine te pasme v nedeljo 17. aprila 1966 s pričetkom ob 9.30 uri v Feldkirchnu. Na razstavi bo 120 goved. Letošnji prvi plemenski sejem te zveze bo v sredo 13. 4. ob 9.30 uri v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem. Na sejmu bo 100 bikov, 34 brejih krav in 31 brejih telic. OBČINSKI REGIONALNI NAČRT ZA ROŽEK Za občino Rožek je pripravljen osnutek občinskega regionalnega načrta (Fldchenvvidmungsplan). O-snutek leži sedaj v občinski pisarni in ga do 25. aprila 1966 vsak lahko pregleda. Vsak posestnik v občini Rožek ima do tega dne pravico, da proti osnutku vloži ugovor, če misli, da mu bo načrt lahko prizadejal škodo. Ugovor je treba vložiti v občinski pisarni. sedaj v Dravo. Po enem letu gradnje elektrarne so DDK s številkami prikazale obseg opravljenega dela. V tem času so delavci in stroji s skupno zmogljivostjo 18.000 konjskih sil transportirali 1,235.000 kubičnih metrov zemlje in gramoza. Od tega so ga na nasipe, ki so do 80 %» zgotovljeni, navozili 890.000 kubičnih metrov. Za elektrarno je bilo izkopanih 275 tisoč kubičnih metrov gramoza in porabljenega že 36.000 'kubičnih metrov betona, zakar je bilo potrebnih 12.180 ton cementa. Za doslej opravljeno delo so stroji in vozila porabili ogromno količino 1 milijon litrov nafte. Za potrebe elektrarne je prišlo po železnici na Bistrico 873 vagonov blaga, od tega 1600 ton jekla. Tako ogromnega dela doslej na Koroškem v enem letu še ni bilo o-pravljenega. Skupna dolžina nasipov znaša 5 km, visoki pa so v povprečju 16 metrov. Preden bo Drava napolnila jezero, za katerega so namenjeni, bo moralo po njej priteči 50 milijonov kubičnih metrov vode. Potem bo med Bistrico in Rožekom nastalo novo jezero, ki bo 15 km dolgo, do 900 metrov široko in bo imelo 4,8 kvadratnih kilometrov obsega. Elektrarna bo stala skupno 744 milijonov šilingov. Več kot polovico gradbenih stroškov in sicer 412 milijonov šilingov bo prišlo v prid koroškim gradbenim podjetjem in delavcem, katerih število je pozimi znašalo 420, ki pa se bo poleti še povečalo. Ko bo zgotovljena elektrarna Bistrica v Rožu, pride na vrsto elektrarna Rožek. Načrti za njo so zgotovljeni. Kakor bo elektrarna Bistrica Dravo do Rožeka spremenila v jezero, tako jo bo elektrarna Rožek spremenila v nadaljnje jezero, ki bo segalo do Beljaka. Novo poskusno pitališče prašičev v Celovcu Ob navzočnosti številnih gostov na čelu s predsednikom koroškega deželnega zbora T i 11 i a n o m je v ponedeljek na večer predsednik kmetijske zbornice Gruber izročil novo poskusno pitališče prašičev v Celovcu svojemu namenu. Z zgotovitvijo tega pitališča je bil ustvarjen nadaljnji pomemben pogoj za zboljšanje koroške prašičereje in kvalitete pitancev. Pitališče, v katerem je prostora za 144 prašičev, bo namreč potomce merjascev in plemenskih svinj koroške prašičerejske zveze kontroliralo na izkoriščanje krme, na dnevni prirastek In na kvaliteto mesa. Sedanje novo poslopje, ki je sfa- je bilo prostora le za 24 prašičev, lo 2,7 milijona šilingov in katerega Staro poslopje je kmetijska zborni- pitališči v in Ritzlhofu so financirale zvezna in deželna vlada ter kmetijska zbornica — vsaka z eno tretjino — bo zamenjalo dosedanje malo pitališče, kjer ca zgradila leta 1951 kot prvo poskusno pitališče v Avstriji. Medtem so pričela taka pitališča graditi tudi druge zvezne dežele. Sedanje Kaj je z ziljskimi kmetijami? KOLEDAR Petek, 8. april; Veliki petek Sobota, 9. april: Velika sobota Nedel|a, 10. april; Velika noč Ponedeljek, 11. april: Vel. ponedeljek Torek, 12. april: Julij Sredo, 13. april: Hermenegild Četrtek, 14. april: Justin Ko so zadnje dve leti organi kmetijske in gozdarske inšpekcije obiskovali kmetije po ziljskih občinah, so morali vedno spet spoznati, da kmetij, ki so jih imeli iz leta 1949 na seznamu ni več. Tako so v občini Štefan na Zilji, ki je po štetju kmetij leta 1951 imela še 332 kmetij, ugotovili, da je medtem prenehalo obstojati 50 kmetij, ki so bile opuščene. Podobno močno nazadovanje števila kmetij so ugotovili tudi v občini Bistrica na Zilji. V tej občini je število kmetij relativno najbolj nazadovalo. Nič dosti drugačne niso bile ugotovitve komisije po ostalih občinah, ki jih je v zadnjih dveh letih pregledala. V svojem poročilu navaja, da se je po občinah Goriče, Blače, Štefan na Zilji, Bistrica na Zilji, Straja vas ter Rožek in Horzendorf število kmetij, skupno vzeto, zmanjšalo za 27,7 odstotka. Samo v času dela komisije po teh občinah je bilo opuščenih 27 kmetij. Vzrok razpadanja in opuščanja kmetij v Ziljski dolini je v glavnem njihova skrajno neugodna struktura velikosti. Več kot 83 odstotkov vseh kmetij ima manj kot 20 hektarjev skupne površine, travnikov in gozda. Od skupnega števila kmetij je le dobrih 43 odstotkov takih, ki imajo 5 do 20 hektarjev skupne površine njiv, travnikov in gozda. Da na takih kmetijah mladina ne vidi več svoje bodočnosti, je docela jasno in z zgornjimi primeri znova potrjeno OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU Dijaki Slovenske gimnazije priredijo letošnjo akademijo v nedeljo 22. maja 1966. Sprejemni izpiti za prvi razred na tej gimnaziji bodo v soboto 9. julija 1966. Otroke je treba pravočasno prijaviti. PRIPRAVE za 15. Avstrijski lesni sejem Medfem ko dobiva nova razstavna hala na celovškem gospodarskem razstavišču vedno bolj svojo dokončno podobo, so tudi drugače priprave za letošnji 15. Avstrijski lesni sejem že v polnem teku. Osrednja zanimivost tega sejma v času od 11. do 21. avgusta bo poleg nove hale lesne konstrukcije spet polno mehaniziran žagarski obrat, ki se bo predstavil z vrsto novosti. Kakor zadnja leta bo v tem času v Celovcu spet delovni sestanek evropskih novinarjev lesnega gospodarstva, poleg tega pa mednarodno srečanje tesarjev. novo pitališče je za Schvvechatu, Gleisdorfu po velikosti na četrtem mestu. Otvoritev poskusnega pitališča je kmetijska zbornica povezala z informativnim predavanjem o položaju prašičereje v Evropi, Avstriji in na Koroškem, ki ga je imel direktor za živinorejo dr. Korber. Iz predavanja je bilo razvidno, da igra svinjsko meso v človeški prehrani čedalje pomembnejšo vlogo, ker je pač mogoče prašiče hitreje producirati kot pitana goveda. Zaradi tega se je število prašičev v svetu v zadnjih desetih letih podvojilo in znaša sedaj okoli 550 milijonov. Ena petina tega števila odpade na Evropo. Poskusno pitanje obstoja v tem, da morajo člani prašičerejske zveze od gnezda poslati v pitališče 2 pujska s težo 20 kilogramov, kjer jih ob enaki krmi spitajo na 90 kilogramov žive teže. V starem pita-lišču je bilo doslej tako kontroliranih 539 prašičev. Pri kontrolnem zakolu teh prašičev so ugotovili, da je na en del masti odpadlo 2,54 dela mesa in da je znašala višina hrbtnega Špeha 3,21 cm, povprečni premer kareja pa 32,66 kubičnih centimetrov. Težo 90 kilogramov, se pravi 70 kg prirastka, so pitanci dosegli v 103 dneh, za kilogram prirastka pa so potrebovali 3,30 kg žitne vrednosti. TO IN ONO OD SMOHORA DO LABOTA BELJAK. — Beljak se pripravlja na Avstrijski dan rudarstva, ki bo v času od 10. do 13. maja v Paracelsusovi dvorani. Na tej prireditvi bodo zanimiva predavanja o položaju in problemih premogovnikov v Labotski dolini in rudnikov magnesita v Radentheinu. Zasedanje bo povezano z ekskurzijami in ogledi podjetij BBU, LAKOG in Radenthein. CELOVEC. — Celovški mestni senat je pred kratkim oddal dela za sedemnadstropno stanovanje s 56 stanovanji na Fischlovih zemljiščih, za gradnjo ljudske šole v Annabichlu in glavne šole v Weidmannsdorfu. Skupno bodo ta in nekatera manjša oddana dela stala 12,750.000 šilingov. Na isti seji je župan Ausserwinkler tudi ugotovil, da je preiskava vode mestnih vodovodov pokazala, da voda, ki jo mesto dobiva od Gosposvetskega polja, na čistoči ni trpela, čeprav so bile v bližini vodovoda odložene velike količine ostankov mineralnega olja in bitu-mena. Mestna uprava je te ostanke pustila Ikemičnim ipotom uničiti. BOROVLJE. — Pred kratkim so se sestali rožartški lovci lovskih območij med Malo Suho za Svečami in Borovnico. Na svojem srečanju so poročali, da je bilo lani v njihovem območju odstreljenih 166 srn, 100 gamsov, 150 lisic, 72 zajcev in 1 medved. — Za njimi so se sestali tudi lovci iz okolice Celovca. Le-ti so lani odstrelili 145 srn, .131 zajcev, 71 lisic in 1 gamsa ŽELEZNA KAPLA. — V Železni Kapli se sprašujejo, ali bo prišlo do naselitve podružnice nekega severnonemškega tekstilnoin-dustrijskega podjetja, katerega predstvaniki so se pred kratkim pogajali z občino in si ogledali tozadevne pogoje, ki jim jih občina nudi. PLIBERK. — Na nedavni seji je občinski vset sklenil, da bo s stroški 2 milijonov šilingov povečal sedanje kopališče. Predlog, da bi na drugem mestu zgradili novo kopališče, je občinski svet odklonil, Iker kopališče slabo donaša. • • • • • • • • • ••••»•• •••••••• •••••••• ••••••••• • •••••••• • ••••••••»«. •••••••••• ••••••••••• •••••••••••• • ••••••••••••< ••••••••••••• • • • ••••••••••< ' ‘ 9. Ž • t •• Mala ptičja pravljica Je že tako, dragi moji, da vsak ptič poje po svoje kot ve in zna. Tako je bilo, je in bo. Le nekoč, pa je tega že dolgo, so poizkusili drugače, in prav to vam bom povedal zdajle. Zgodilo se je tiste pomladi, ko ves april ni padla niti kaplja dežja. To pa ni bilo nikomur po volji, tudi ptičem na gozdnem obronku ne. Zato so se kar naprej prepirali za vsako še tako majhno stvar. Kukavica, lastnica zelene smreke, je imela v spodnjih vejah podnajemnika liščka. (Kadar je urila svoj glas ona, je kot nalašč pel tudi on. Prepir je bil tu. Pa ne samo med kukavico in liščkom — v sporu so bili skoraj vsi pevci med seboj. Sodnik — stari skovir je imel zato dela dovolj, kaže, da celo preveč, zakaj neke noči je jezno zaprl pisarno, vrgel ključ v potok in se od-'elil v drug revir. Vročekrvni prebivalci na obronku so ostali brez krempljev pravice. Ka-k° je to bilo, si mislite sami. Škorec, izobraženi svetovljan in ptičji predsednik, je prvi spoznal, da tako pač ne more iti naprej. »Neredu med ptičjim zarodom je treba napraviti konec. A kako?« Mislil je, mislil in se »pomnil tole. Največ nesoglasij je zato, ker pevci drug drugega motijo pri vsakdanjih vajah. Pri koncertih je, seveda, težava še več-a- Za vse to je le ena rešitev; vsi bodo odslej peli v veliki koncertni dvorani na košatem arastu. Peti pa bodo morali ubrano in skladno pod vodstvom priznanega dirigenta kosa. Za spremljavo na gošlih bo treba poprositi priljubljeni orkester »7murnov in eden«, ki »jsak dan ob sončnem zahodu gode na vasi. Odslej se v ptičji restavraciji »Debela žuželka« prtajo na jedilniku murni na sončnem žaru. Lo se razume! Vsak prestopek bo ostro kaznovan. , pečeno — storjeno! Pismonoša — sivi go--ob — je urno raznesel vabila na važni sestanek, ki naj bi bil obenem tudi že vaja. Mimo-ete je obvestil vse, kar lazi in skače po gozdnem obronku, da bo že naslednji dan prvi ve-uki koncert. Vstopnice veljajo 10 gosenic za odrasle in 5 mušic za mladiče. Cena za vse VrstP je enotna. Ni še preteklo pol ure in frrr, frr . . . so že prileteli iz svoj'ih domov slavček, lišček, kukavica in vsi tisti, ki imajo posluh in veselje .,° Petja. seboj so privedli svoje številne dru-f‘"e- Važnega zborovanja se je udeležil celo zolnaČ. Peti sicer ni znal kdove kaj, bobnal ?a je Prav imenitno. Ko so bili vsi zbrani, jih e SKorec nagovoril: »Pozdravljeni vsi, in to prav iz srca! Zakaj >mo se zbrali, vam je pojasnilo že moje vabilo. , ^ea.en Pp začnemo vajo, moramo določiti, , o bo kaj v tem velikem zboru. Najprej pred-agam mojstra kosa za dirigenta. Njegova spodobnost je znana širom po gozdu, zato upam, Ja ste vsi za to.« , 'Kos se je priklonil. »Hvala za zaupanje, ^toril bom vse, kar bom mogel. Moje znanje 1 am je na voljo.« S pete veje pa se je zadrl oster glas jezične »rake: *<-jePlu ravno kos? Zakaj pa ne jaz? Mar 'em !%■ / j/ ' \ L4 Volk in jagnje Jagnje je v potoku pilo vodo. Iz gozda je prišel prestradan volk in zarenčal na jagnje: „Zakaj pa tacaš tu in mi kališ vodo, ki jo hočem piti*'’ Preplašeno jagnje je reklo: .Milost-Ijivi gospodar, voda teče od tebe proti meni, torej ti je ne morem kaliti.” — „Pa jo kališ!” se je še huje zadrl volk. „Lani si me pa tudi obrekovalo.” — „Saj še nisem bilo na svetu, vaša milost!" — „Če nisi bilo ti, je pa tvoj brat grdo govoril o meni.” — .Toda jaz nimam brata!” — „Je bil pa kdo tvojih sorodnikov. Vi vsi in vaši pastirji mi želite zgolj zlo. Maščevati se moram!" Volk je pograbil nesrečno jagnje in ga zavlekel v gozd, kdove kam. Tako je jagnje poginilo, saj kdor je močnejši, se malo zmeni za pravico. ...........................................................rniiimi...................n.n......................... °nez Švajncer: 6! .Se mi je že kaj hujšega zgodilo," je rekel Gojzer Tudi za zmočene cunje na nogah se ni zmenil. Samo naprej mora, da bo zopet zaslužil. Tiho je računal na prste: najbolj potreben je kruh, v nedeljo bo kupila Liza kilo govedine. Zakaj si vsaj v nedeljo ne bi privoščili govejega mesa. Pri mesarju ga imajo vsak dan na mizi, kmetje jedo večkrat tudi svinjsko meso. Za nas samo ob fežkem delu 5kuhajo kos svinjskega uhlja. Domišljajo si, da bodo šli fopli v nebesa, ker so nam ob kolinah postregli z parkljevo 'juho. Rojs ni nič boljši. Za nas je dobra kisla juha, on se . ftlc,sti z mesom. Kadar otepamo kislo zelje ali repo, se za-Pre v kamro in se iz nje ne vrne kmalu. Z gospodinjo se lahko najesta, česar hočeta. Pred drugimi kmeti se tolče n° prsi in pravi, da pri njem delavci predobro živijo. Tedaj je noč pretreslo pasje lajanje, nekje je počilo ‘n Cmagerju (je zastala kri v žilah. Vinko, ki je ves zasopel pritekel k Anzi, je držal v roki jevolver in razburjeno povedal: „Pes nas je zavohali Hvala k°9u, da je privezan na verigo. Graničarji so lahko vsak Np tukaj. Fantje, takoj za menoj!" «Za menojI" je zaklical Anza Pepeju, ta tiho Mihi in ^iha je ponovil Cmagerju. Viničar je prestrašen gledal nazaj v temo in že videl sivo oblečenega graničarja z naperjenim bajonetom. Zadniki je tekel poleg vola, zadeval s petami v krtine in z roko vlekel vrv, da se mu je zarezala do kosti. — Vinku, ko je zvedel za dogodek med potjo. .Tisoče kilometrov sem prepotoval, a sem še vedno odnesel zdravo kožo . .. Taka pot čez mejo ni nič v primeri s tem, kar boste nekega dne doživeli ..." Priganjači pri peči so prisluhnili. .Misliš, da bodo mejo zavarovali z bodečo žico?" je vprašal Vinko. .Pred kom neki? Živina nam prav pride. Mi je imamo premalo in vi je ne dajete zastonj .. . Nisem mislil na to . ..” „V ugankah govoriš." .Tebi, Vinko, sem že marsikaj zaupal. Nocoj sem se odločil, da povem tudi tvojim pomočnikom." Sklenil je roke na hrbtu in z dolgimi koraki meril sobo. .Gre za to, da boste znali ceniti prizadevanje naše oblasti. Ne glejte me, da govorim slovenski. S teboj, Vinko, govorim najrajši nemški. Ti me razumeš, vam pa bi ne bilo povsem jasno. Naš firer bo tudi vam kmalu prinesel svobodo. Vi živite na Spodnjem Štajerskem in ta dežela je sestavni del nemškega rajha. Naš firer se je odločil, da se vas bo usmilil in vas spet pridružil matični državi... Heil Hitler!" je vzkliknil in zmagoslavno dvignil roko. .Pozdravimo našega velikega voditelja! On vam bo prinesel blagostanje. Kmetje ste in delavci in vaša gospoda ne bo več komandirala. Pri nas ni gospode, vsi moramo delati." Vinko je dvignil roko, njegovi pomočniki pa so nerodno prestopali. Anza se je prvi oglasil: .Gospod Gojzer, kdaj se bo to zgodilo?" .Firer ne bo več dopuščal, da bi pri vas še dolgo ostalo tako. Po vaših mestih in na deželi se že zbirajo ljudje, ki čakajo na firerjevo povelje, da pometejo z vašim krutim režimom. Tudi vi ste Nemci, le da so vas krivično odtrgali od svojega naroda. Pomagajte torej velikemu vodji uresničiti plemeniti cilj." „Že s tem pomagamo, da dajemo živino,” je rekel Vinko. .Brez plačila morate nekaj napraviti za zmago tretjega rajha. Pridobivajte in pripravljajte ljudi na dostojni sprejem našega velikega vodje! Sodelujte z našim Kultur-bundom, razširjajte letake in brošure, pišite parole na vseh javnih mestih, izobešajte zastave s kljukastim križem in obrnite hrbet svoji gospodi! In poročajte o ljudeh, ki nočejo slišati o Hitlerju!” Cmager je komaj sledil Gojzerjevim besedam in je stežka razumel njihov pomen. Ugovarjati in niti vprašali ni upal. Njegove misli so delovale počasi. Da bi se Hitler zavzel tudi za viničarje? Spotoma je rekel Anzi: .Gospod Gojzer nam je obljubil nebesa na zemlji . .. V šoli pa so nam pravili, da bomo šele po smrti v nebesih vsi enaki..." „Ne mlati prazne slame. Mislim, da je govoril resnico. Ce bo potrebno ... mu bomo pač pomagali," je namesto Anže odgovoril Vinko in dodal: .Zdaj pokali ljudem, da nimaš prazne glave." 11 .Danes si težko naložil. Kam pa pelješ?" je radovedno vprašal cestar Majerič Anzo. Za vsakega na cesti je imel pripravljeno besedo. Tako je lahko po večerih govoril doma z ženo o novicah, ki jih je nabral podnevi. .Zrno je v vrečah in v mlin peljem, če že hočete vedeti,’ je odgovoril Anza na vozu. Nehote je čutil v sebi odpor do tega rodovedneža in vaškega klepelavca. Majerič je z grebljico v rokah stopal ob vozu. .Toliko imaš teh velikih vreč. Tega ne boste mogli tako hitro pojesti." 8. oprH 1966 Znate biti družabni? Na svetu je veliko ljudi, ki so stalno osamljeni in se pritožujejo, da nimajo prijateljev in da jih nihče ne mara. Vsak jih povabi v družbo samo enkrat in nikdar več. In potem postanejo se bolj zaprti vase. Če hočete, da vas bodo imeli radi in da boste imeli prijatelje, morate v prvi vrsti biti sami družabni in ljubeznivi. Namesto da hodite po cesti zamišljeni in pri tem še grdo gledate, se rajši držite prijazno in glejte okrog sebe, če niste morda srečali kakega znanca. Pri pozdravu se prijazno nasmehnite in če je potrebno, spregovorite nekaj besed. Pri pogovoru bodite previdni. Znati morate pogovor o pravem času končati. Saj ni hujšega kot človek, ki na cesti koga prav tedaj, ko se mu najbolj mudi, zadržuje s čenčami, ki ga prav nič ne zanimajo. Takega človeka ne bo nihče ustavil na cesti. Prav tako ne smemo biti preveč radovedni in da ne sprašujemo stvari, ki nas nič ne brigajo. Priti v goste ni težko, teže je voditi razgovor, da nismo ne preglasni ne pretihi. Če bomo čemerno sedeli in pustili, da bodo samo drugi govorili, sami pa ne bomo črhnili besedice, bomo kmalu slišali, da smo še druge spravili v slabo voljo. Pa tudi preveč zgovorni ne smemo biti, pustimo tudi drugim do besede. Izbrati moramo torej zlato sredino! In še nekaj moramo vedeti: znati se moramo prilagoditi vsakomur, upoštevati moramo tudi tuje nazore in okus. Če pa bomo hoteli uveljaviti vedno samo svojo voljo, se nas bodo kmalu naveličali naši najboljši prijatelji in si poiskali drugo družbo. Na koncu še nekaj nasvetov: ne posojajmo znancem in prijateljem denarja, razen če ga ne nameravamo zahtevati nazaj; ne posojajmo prijateljem knjig, ki so nam pri srcu in se bojimo zanje; ne dajajte nobenih nasvetov. Če se ne bodo obnesli, boste vi krivi vsega. Prva cigareta na poln želodec Mnogi kadilci trdijo, da jim jutranja cigareta najbolj prija. Vendar je le-ta manj-vrednejša. Zlasti negativno vpliva na živce. Ker človek čez noč ne je, so živci zjutraj občutljivejši za delovanje nikotina. Živci v trebušnem delu izločajo kisle želodčne sokove, kislina pa napada sluznico želodca. Od tod pride do krčev, zgag in čirov. Razen tega se žile, ki dovajajo kri In kisik v možgane, naglo krčijo. To povzroča različne nevšečnosti, kot vrtoglavico, zmanjšanje refleksa in meglen vid. Zaradi nikotina se zmanjša tudi količina sladkorja v krvi, kar spet lahko privede do motenj v funkcioniranju žlez, s čimer se zmanjšuje odpornost. Zato je najbolj važno, da nikdar ne kadimo na prazen želodec. Najidealneje bi bilo, če ne bi kadili do kosila. Toda to je skoraj nemogoče, saj ljudje navadno največ kade takrat, ko delajo. Torej, strokovnjaki priporočajo: prižgite prvo cigareto po obilnem zajtrku. Beseda o spomladanskem čiščenju Pri sodobnem načinu vzdrževanja in čiščenja stanovanja ni prav govoriti o spomladanskem čiščenju stanovanja. O takšnem čiščenju namreč, kakršnega so včasih gospodinje opravljale dvakrat na leto: jeseni in spomladi. Danes razpolagamo s sodobnimi tehničnimi pripomočki in uvajamo povsem drugačno delitev dela med družinskimi člani. S tedenskim čiščenjem s sesalnikom skoraj povsem odstranimo prah s stropa, sten, oblazinjenega pohištva, iz preprog In s tal. Seveda je pri tem potrebna takšna organizacija dela, da Imamo vsak teden en prostor v temeljiti .obdelavi’. Za tako Imenovano spomladansko čiščenje nam ostanejo torej le še umazana okna in vrata. lom, ki naj se malo osuši. Nato pazljivo nalepite papir na dno, oziroma stranice predala. Zdaj začnemo obleko in perilo znova zlagati v omare, predale in na police. Toda vsako stvar na svoje mesto! To pa je včasih težaven problem, ker moramo čim bolje izkoristiti prostor in imeti vse čimbolj pri roki. Ce imate premalo predalov, vam svetujemo rešitev s škatlami. Prav gotovo imate škatle, v katerih ste prinesli domov moževo srajco, čevlje, perilo. Olepšajte jih s tem, da jih oblepite s plastičnim papirjem, kakršnega ste uporabili za predale. Tu boste dobro spravili robce, šale, rokavice, kravate, pletenine in druge drobnarije. Kaj pa naj potem razumemo pod temeljitim spomladanskim čiščenjem? Predvsem razne obnovitve in popravila v stanovanju. Prenehali smo s kurjenjem, zatorej moramo očistiti peči. Dimnikar naj temeljito očisti dimnik in če je potrebno, naj še pečar popravi morebitne okvare, ki so nastale čez zimo. Spomladi je tudi čas za beljenje stanovanja, obnovitev stenskih tapet in struganje parketa. In — za popravila ali obnovitvena dela na inštalacijah. Seveda bo za obrtniki potrebno temeljito čiščenje svetil, oken, vrat in tal. Pri takih velikih .akcijah' v stanovanju pa so zelo pogoste nesreče, predvsem padci. Zato je na mestu previdnost. Ob takšnih čiščenjih imamo precej stekleničk s čistili, kot na primer: bencin, salmijak, špirit itd. Pazite na to, da so na vseh steklenicah pravilne nalepke, da ni možna zamenjava. Med čiščenjem je treba stekleničke po uporabi takoj zapreti, da tekočine ne bi izhlopevaie ali pa se razlile. Posebno moramo paziti, da do čistil ne pridejo otroci. Bodimo pozorni na svojo delovno obleko. Taka naj bo, da se v njej lahko gibljemo in da se s trakovi ali žepi ne zatipamo v kljuke, predale in podobno. Če moramo med delom uporabljati lestev, ncfj bo trdna. Kadar jo prestavljamo, odstranimo z nje vse pripomočke. Pazimo na to, da imamo proste prehode med prestavljenim pohištvom in pripomočki. Pri čiščenju svetil je samoumevno, da mora biti varovalka izklopljena. Izogibajmo se vseh težkih bremen in dviganja težkih predmetov. In še nekaj je, na kar spomladi ne smemo pozabiti. To so predali in omare. Omare za perilo in obleko moramo izprazniti. Perilo zložimo po vrsti na mizo ali v košaro, da se prezrači. Obleko prezračimo na vrtu ali balkonu. Zimska oblačila odnesemo v kemično čistilnico. Izpraznjene omare in predale zbrišemo najprej s suho, nato z vlažno krpo, ki smo jo namočili v salmijakovo raztopino, in nazadnje spet s suho. Pri omarah za obleko moramo posebno pozornost posvetiti zaščiti pred molji. V vogale, stike in raze natrosimo sredstvo proti moljem. Predale in dno omar lahko obložimo s pregrinjalrrim papirjem. Najprimernejši je pisani plastični papir. Dela se lotite tako-le: Izmerite dno in stranice predala ter narežite iz papirja ustrezne kose. Narobno stran pairja enakomerno premažite z lepi- Drobni nasveti ■ OMAKE, ki ste jih pripravile preveč svetlo, boste potemnile s kavnim ekstraktom, tudi skorja kruha pripomore k lepi barvi. ■ FROTIRKE, ki so postale trde, perite kot običajno, skuhajte jih v raztopini kuhinjske soli, nakar jih dobro izplaknite. Likati frotirk ni priporočljivo. ■ LEŠNIKOM boste najlaže odstranile rjavo kožico, če jih poparite s soljeno vodo. ■ PRAŠNE obleke boste lepše ščitile z vlažno gobo kot pa s krtačo. ■ KRISTALNIM predmetom se bo sijaj znova povrnil, če jih boste oprale v blagem plavilu. ■ MADEŽE od češenj odpravite iz pralnega blaga z natrijevim perboratom, nakar jih sperite z vročo vodo. Kakor hitro madeži izginejo, jih izperite še enkrat s čisto vodo. Ta nasvet pa velja le za pralno in platneno blago! Madeže iz volne odstranite s toplo vodo in sal-mijakom, iz svile pa z razredčenim špiritom. Tudi oko se utruja Oko lahko normalno deluje le, če se pravilno menjava čas delovanja in počitka. To oboje pa je tesno povezano z nočjo in dnevom. Oko namreč dnevno potrebuje določeno količino »škrlata«, ki se podnevi izrablja, ponoči pa nadoknadi. Za tvorjenje potrebne količine žkrlata pa ne zadostuje samo noč oziroma počitek. Potrebna je še primerna hrana, ki vsebuje predvsem vitamin A in karotinske pigmente ter pravilno delovanje jeter. Če sedaj pomislimo na naše moderno življenje, se nam takoj postavi vprašanje, ali morda naša moderna »kemična« hrana in umetna svetloba ne povzročata splošnega slabšanja vida? Leta 1939 je mednarodni zavod za delo v Ženevi smatral, da svetloba jakosti 130 luxov zadostuje tudi delavcu fine mehanike. Danes je že v vseh tovarnah jakost preko 600 luxov! Torej je naše oko iz dneva v dan v večji meri podvrženo po jakosti in trajanju močnejši svetlobi. Zato se oko tudi pri branju tako hitro utruja in v tem je iskati vzroke, zakaj ljudje tako malo berejo. Kar smo doslej povedali, velja za zdravo oko. Omenjene posledice pa so mnogo hujše pri kratkovidnih in daljnovidnih ljudeh. Ti morajo obvezno nositi ustrezna očala. V nasprotnem primeru lahko nastanejo neprijetne posledice. To velja predvsem za mlade ljudi, ker se da oko že zdraviti oziroma normalizirati. Najrazličnejše motnje, tako v prebavnem traktu kot v živčnem sistemu, so pogosto posledica nezdravega očesa oziroma nastanejo zato, ker ljudje ne nosijo (ali vsaj vedno ne nosijo) očal. Zgodi se, da iščejo pomoči pri drugih zdravnikih, ki tem motnjam ne najdejo vselej pravega vzroka. Tudi televizija je večkrat povod raznim očesnim napakam. Televizijo je treba gledati vedno le pri normalni svetlobi, to je pri taki svetlobi, pri kateri se da citati časopis. Poleg tega kontrast med svetlimi in temnimi predmeti ne sme biti prevelik, narobe, biti mora čim manjši. Osnova za zdravo oko pa je, kot smo že dejali počitek. Veliko je takih ljudi, ki mislijo, da oko počiva tudi tedaj, ko je pred njim »varovalno« barvano steklo sončnih očal. Ti ljudje pa se motijo. Taka očala oziroma njihova stekla spreminjajo valovno dolžino valovne svetlobe in s tem utrujajo oko. Poskusite! OREHOV KOLAČ Ta sl«: 18 dkg surovega masla ali margari««, 2$ dk§ sladkorne moke, zavitek vanlljinega sladkor)«, 2 Jajci, 15 dkg moke, pol zavitka pecilnega praska, prifctižao 5 2!lc mleka, 20 dkg naribanih orehov. Namaz: marmelada, približno 6 dkg naribanih ere- hov. Surovo maslo ali margorino penasto umeiamo le polagoma, med metanjem dodajamo slodkor, vantijln sladkor in Jajci. Moko zmažemo s pecilnim praikom, jo prasa-jemo in jo nato z mlekom vred zmotamo v testo. Mlaka potrebujemo samo toliko, da testo težko (trgaje*e se) pade od žlice. Nozadnje primetamo testu že orehe. Model za kolač dobro pomastimo in potresemo z drobtinami ter napolnimo s testom. Kolač pečemo približno 59 minut v srednje vroči pečki. Ko se ohladi, ga zona) na tenko namažemo z marmelado m na gosto potresemo t debelo naribanim! orehi. SOLNOGRAŠKI ŽLIČNIKI 3 jajca, 6 dkg slodkorja, 3 dkg ostre moke, 3 dkg serovega masla za peko, sladkor v prahu. Iz beljakov stepemo trd sneg In vanj počasi vtepemo sladkor. Nato s kuhalnico narahlo primetamo rumenjak in presejano moko. V Železni ponvi razpustimo surovo moslo in vanj z lopatico naložimo 5 enako velikih kupčkov testa. Rahlo zapečene obrnemo. Jih zapečemo le ea drugi strani, zložimo na večji krožnik in potresemo s sladkorjem v prahu. aMUMtitiitinmnimiiHiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiii IIIIIIIIIIISSIlIllIllllllllllllllllllllllllllllIlllltillllllllllllllllllKSIVTIIIIICIItllilllllllllllllllllllllFISIIHIIIIIIIIIIItlKIIIIŽIlllllIllllillllllllllllllillilttlllllllllllllllllltlllllllSSItlliinilllf II* illlt (lltlltlllllllAIKIIlIlllICHIIIIIIIIttlllltllMtf KllUl .Kdo pravi, da je treba vse naenkrat snesti? Rajsove kašče so dovolj velike." ,Mhm, mbm, tako je s to rečjo. Navsezadnje si lahko srečen, da si pri hiši, kjer imajo hlapci in dekle dovolj kruha ... No, bi vsaj malo zaustavil. Voloma počitek ne bo škodoval. V tej vročini...’ .Mudi se mi, sicer ne bom do večera doma.’ Vendar je skočil z voza, prijel levega vola za rog se naslonil k njegovi glavi in zakričal: .Jeeel’ Vola sta obstala, strigla z ušesi, opletala z repom in grbančila kožo, da bi pregnala nadležne muhe in brenclje. Majerič si je s predpasnikom obrisal pot s čela. .Slišal sem, da so pri vas financarji preiskovali hišo ... Seveda jaz nič ne vem o tem ... le tako govorijo.’ .Ljudje pa res iz muhe napravijo slona.* „Ti praviš, da so si izmislili?* .Zakaj naj bi pri nas preiskovali hišo? Ne skrivamo ničesar, kar bi bilo proti zakonu.’ .Pravzaprav nisem radoveden. Vedel bi samo rad, če je kaj na stvari. Saj veš ..." .Vaščani pač nekaj govorijo, da jim ni dolgčas.* .Vedel sem, da mi boš ti povedal resnico. Pri Rojsu se še niso pregrešili." Utihnil je in z grebljico odstranil s ceste navlako, ko da jo je prav zdaj zagledal. Anza se je medtem usedel med vreče na vozu. ,Če bi tudi bila preiskava, kaj to komu mar! Vsak naj gleda nase.’ Cestar je samo pokimal z glavo in topo gledal za vozom, ki je risal ojesnice v prahu. .Ta ga ima za ušesi, nič mi ni hotel povedati. Žena pa mi je pravila toliko o tej preiskavi, ko da bi bila sama zraven." .Vsakega oblaja, ta naš cestar,* si je rekel Anza streljaj od Majeriča, zadovoljen, da ga je zlahka odpra- vil. Tudi to mu je bilo povolji, da financarji niso nič našli. Dva sta prišla v hišo. ,Vi skrivate prepovedane stvari’, sta rekla in pretaknila vse kote. Z železno palico sta prebadala seno nad hlevom in v stranišču sta dvignila pokrov. .V jamo pod praznim sodom v kleti bi pogledala, a sta prervora,’ si je Vinko mel roke za njima. Pred mlinom se je trlo ljudi. .Bom še dolgo čakal?” je Anza že nekajkrat vprašal mlinarja. .Samo majčkeno še potrpi," mu je ta že tretjič pokimal. .Ta vaš .majčkeno’ se je nategnil v ure.” Mlinar je skomignil z rameni in izginil med vrečami. Vročina je popuščala in sonce je stalo nizko, ko je Anza z vozom zapeljal s kolovoza na glavno cesto. Z bičem je pokal po zraku, z nogomi pa je binglajal nad vaško cesto, ki je bila prazna. Na njej je bilo najbolj živo ob nedeljah, ko so šli ljudje k maši, ali ponoči, ko so se vračali pijanci iz gostilne. Zagledal se je bil v sonce in preračunal, kdaj bo zašlo. .Dober dan, Anza,’ je slišal ob sebi. Naglo se je obrnil in ni mogel verjeti očem. Ob vozu je šla Lojzika! .Bog daj. Ti si? Tebe res nisem pričakoval," je Iztisnil iz sebe in ni vedel, ali govori z robatim glasom, kakor je odgovarjal Rojsu, ali mehko, kakor bi rad. »Ob sobotah pogosto obiskujem starše." Toplo mu je bilo pri srcu in obenem nerodno, da ni vedel, kako bi se vedel. Z deklo bi zlahka opravil. Povedal bi ji, kar ji gre in jo odslovil. Lojziko pa je želel videti m govoriti z njol Ni mogel pozabiti, kako je tekel takrat po hribu, si zmočil praznično srajco in prišel prepozno na vinotoč, kjer ga je čakala z očetom. .Domov greš?* je kakor izgubljen poskušal nadaljevati pogovor. .Seveda, zakaj ne? Dovolj dolg je teden pri mojstrinji.’ še vedno ga ni pogledala, dasi je on pasel oči na njej. V roki je nesla aktovko in z njo zadevala ob koleno. Potem se je opogumil: „Če ti je prav, prisedi k meni na voz.’ »Tvoja rajža se mi zdi prepočasna. Ti do noči ne boš doma, a jaz bi bila rada že pri materi." ,Ne bova se peljala kakor s kočijo. Toda, Lojzika, zakaj ne bi prisedla? Nič ne boš zamudila, če boš prišla malo bolj pozno. Starši te bodo že počokali.” šele sedaj ga je prvič pogledala. Ko je videla njegove iskrene oči, je menila: »To je že res, toda kaj bodo rekli ljudje, če naju bodo videli na vozu?" ,Ne boj se. Nič ne bodo rekli. V šolo sva hodila skupaj." Napravil ji je prostor in prisedla je na pogrnjeno konjsko plahto. Vola sta leno prestopala, enolično je drdral voz po cesti, počasi se je bližal večer. V zadregi je stiskal bič, da se mu je začela roka potiti. Razmišljal je, kako bi ji razkril svoje srce. Večkrat je že odprl usta, a besede so mu obtičale v grlu. .Imaš veliko dela?’ ije vprašal, da bi vsaj nekaj povedal. .Tega nikoli ne zmanjka,” je odgovorila. Pofem sta se spet tiho peljala dalje. .Vreme je bilo vroče zadnje dni,’ je zopet prekinil molk. „To je res,* je odvrnila ona. (Ni mu bilo prav, da je bila tako redkobesedna.) Kjer je sonce zašlo, je bilo nebo oranžaste barve. .V tem tednu sem dosti delal. Včasih so me kar kost« bolele.’ »O, tudi pri nas dela ne manjka." (Dalje prihodnjič) DON STANFORD: Pomladni dan Ko >je dekle vstopilo v avtobus, so bili že vsi sedeži zasedeni. Sest ali sedem moških in dve ženski so stali. Prve velike dežne kaplje so začele udarjati na šipo med brisalci. Angus Mclver je zapeljal avtobus zelo blizu pločnika. Prijel je za kljuko. Vrata so zacvilia in se odprla. Voz se je napolnil z vlago dežja, ki .je dišala po pomladi. Potem pa je vstopilo dekle. Priskakljala je iz zavetja, ki ji ga je nudila platnena streha drogerije. Ameriški pomorščak v modri obleki si je obrisal rdečilo z lica in odšel. Dekle je priteklo skoraj brez diha, z razprtimi ustnicami, z žare-j čimi očmi in zardevajočimi lici. Kar pet mož ji je ponudilo sedež. Popolnoma so pozabili, da nekaj žensk že dalj časa nesrečno stoji. Na njeni pomladanski obleki ble-domodre barve z belim ovratnikom se je bleščalo nekaj prozornih dežnih kapljic. Toda nobene ni bilo videti na tistem, kar naj bi bil klobuk, niti na nogah, ki so se mehko svetile. Angus Mclver je dvakrat izpustil iz rok njen denar za vožnjo. Končno pa mu je uspelo, da ji je s tresočimi rokami vrnil drobiž. Ko je prižgal motor, mu je njen vroči nasmeh razbarval obraz. Dež je neusmiljeno udarjal po šipi. Nenadoma je močno zasovražil moža, ki je odstopil dekletu svoj sedež. Sprejela ga je z istim ljubkim nasmeškom. Tisti trenutek mu je bilo žal, da ji ne more ponuditi svojega sedeža. Potem se je v trenutku nekje z mokre ceste odbila žoga in zamolklo udarila po šipi. Mclver je pritisnil na zavore. Majhen deček v rumeni majici je nepremišljeno padel pod kolesa poltonskega avtobusa in obležal. Osupli kriki so se neenakomerno mešali z drobnimi vriski. Razburjeni potniki so se spotikali in se zaletavali drug v drugega. Angus Mclver se je napol obrnil in spretno ujel dekle v modri obleki, ko se je nagnila proti njemu. Padla je tako močno, da se je znašla v ležečem položaju v Mc Iverovem naročju, v varnem zavetju njegovih rok. Bila ije sveža in topla, njena milina in vonj sta prekašala dih pomladi. Sunkovito ga je zagrabila in se ga tesno oprijela. Tega trenutka ni nikoli pozabil. Potem se je nekdo zahihital. Smeh je napolnil avtobus. Lovila je 5apo. Lica so ji zardela. Z majhni-m' rokami v belih rokavicah je udarila po Mclverovih širokih prsih, se mu izvila in odšla. Hitro je smuknila na svoj sedež, medtem ko je Angus prižgal motor. Bil je zadihan, kot da bi tekel eno miljo v beg. Avtobus se je pomaknil naprej. Vlila se je ploha. Brisalci so se v polkrogu premikali in brisali šipo. Vrata so zacvilila in se odprla na postajah Riverside, Overbrook in Devon. Stojišča so se praznila in nezasedeni sedeži na zadnjem kon-cu avtobusa so se tresli. Kadarkoli se je avtobus ustavil, se je ustavilo tudi srce Angusa Mclvera. Začelo mu je biti šele, ko je opazil, da de-!de še vedno sedi na svojem sedežu, vsa lepa in vzravnana. Roke v A belih rokavicah ije držala sklenjene na drobnih kolenih. Modre oči je sramežljivo upirala naravnost. Noben njen gib ni kazal, da bo vstala 'n odšla iz njegovega življenja. To-ba vsakokrat, ko so zacvilila vrata ,n ko je sveže zadišalo po pomladnem dežju, je ostalo manj postaj *n njegova bolečina je postajala vse globlja. Kljub temu pa ni mogel ničesar reči, ničesar storiti. Potem je prišel Laurelvale. Ko se je avtobus približal robniku, je bilo dekle že pokonci. Mclveru se je pogreznilo srce in roka se je ustavila na kljuki. Dekle se je ustavilo in potrpežljivo čakalo, da se bodo odprla vrata. Nihče drug se ni premaknil. Nihče drug ne bo izstopil. In niti — je sam pri sebi svečano obljubil Angus Mclver — ona ne bo ... Brisalci so brisali, se ustavili in spet brisali. Dež je bobnal po strehi in se v majhnih srebrnih vodometih odbijal od črnega asfalta na cesti. Dekle je radovedno obrnilo glavo. Angus Mclver je spregovoril. »Stanujete daleč?" je obupno zagodrnjal. Dekle je dvignilo nežne obrvi in zbegano odgovorilo: »Ne, ne tako zelo daleč. V River Parku. Prosim, smem ...?' »Kaj, pa saj to je miljo daleč!" Angus Mclver je skoraj zakričal in ne da bi premislil, je spustil kljuko in prestavil ročico. Z nogo je spustil sklopko. »In še vedno dežuje! Mokri boste do kože. Sedite, gospodična, peljal vas bom domov!" Zadaj v avtobusu se je nekdo zahihital in nekdo je vzdihnil. Hihitanje je utonilo v vzdihu, ki se je razširil v mrmrajoč krik, poln nezaupanja in zmede. Mclver je s svojim nerodnim vozilom skrenil z glavne ceste in veličastno zavil na levo, proti River Parku. Na ovinku se je dekle opoteklo. Potem je hitro zdrsnilo nazaj na sedež, da bi ujelo ravnotežje in se odpočilo. Slabotno se je uprla: »Toda saj ne smete — mislim, da res ni potrebno." Njen drobni glas se je izgubil v naraščajočem blebetanju, ki je napolnil avtobus. To so bili nezaupni in prestrašeni kriki discipliniranih ljudi, ki so navajeni običajne brezskrbnosti in katere užali vsaka najmanjša nepravilnost v smeri ali v voznem redu. In potem se je nad vso to zmešnjavo vzklikov dvignil odločilen moški glas, ošaben in prepirljiv. Vprašal je: »Vozač, kaj pa mislite, da delate? S tem avtobusom vendar ne morete zaviti z glavne ceste. Nobene pravice nimate... Ste pijani? Hej, vozač, si mar pil? Prepričan sem, da je pijan. Kar vidim, kako bo... Tej stvari bom šel do dna ..." Zaslišal se je udarec in prepirljivi glas je utihnil. Neki mlajši moški je prijazno in razločno dejal: »Kar lepo boš položil svoje dno nazaj na sedež in zaprl usta. Prav tako boš storil, Pop. Samo miljo proč od ceste, to je deset minut. Gotovo lahko žrtvuješ deset minut. Vsi jih lahko. In fant ni pijan. Ali nisi videl njegovega obraza, ko mu je padla v naročje? Nekaj večjega kot pijača ga je prizadelo. Kaj neki bi to bilo, pomladi, hm?" Nekdo se je zahihital in ženski glas je z velikim zadovoljstvom dejal: »Ljubezen." »Tu smo," je reklo dekle s prisiljenim in mrmrajočim glasom. Njen dih je Mclveru razdražil ušesa in njen vonj mu je zamašil nosnice. »Bela hiša s črnimi oknicami. H-hva-la vam in .. ." Avtobus se je ustavil in vrata so se škripaje odprla. Angus Mclver je prvi skočil na tla in ji pomagal stopiti z visoke stopnice. V tem trenutku je prenehalo deževati, kot se to pomladi često dogaja, nepričakovano in popolnoma. Mclver se je obrnil in trdno stisnil njeno majhno roko v belih rokavicah. Prijel jo je pod roke in jo pospremil do bele hiše s črnimi oknicami. Nerad jo je izpustil. Potem pa se je obrnila k njemu. Oči je imela široko odprte, vendar ni bila preveč zbegana. »Vi ste . .. zgubili službo!" je dejala z glasom, ki poskuša biti resen, pa ga prekine smeh. Angusu Mc Iveru je poskočilo srce, ko je začutil neizpregovorjene besede v njenih očeh. Nasmehnil se je in zaupno odgovoril: »Ničesar nisem izgubil. Le potrošil sem. Moja služba mi je dopuščala, da sem veliko razmišljal, kaj bom storil. Sedaj vem vsaj v glavnem ...’ Nagubal je svetlo slonokoščeno čelo. Vprašanje je ostalo neizgovorjeno. Potem pa se je odkašijal in čemerno rekel: »Opazil sem, da so vam všeč mornarji. Tudi jaz lahko postanem mornar. 2e jutri bom mornar. Karkoli si želite, kajti tudi jaz sem lahko. Edino kar človek po-potrebuje, preden se odloči, kaj bo postal, je, da ve čemu. Pravkar sem to spoznal. Saj veste, kaj mislim reči?" Dekle je pogledalo stran in zardelo. Sledil je njenemu pogledu in opazil, da so okna avtobusa polna obrazov. Večinoma so se nasmihali. Vrnil jim je bedast nasmeh in se nagnil k dekletu. Vendar pa se mu je izognila. »Da, mornarji so mi všeč," je hitro dejala. »Tisti, ki ste ga videli, je slučajno moj brat. V glavnem nimam ničesar proti njim. Tudi ne proti vozačem avtobusov. Vedno se mi je zdelo, da me kaj malo briga, kaj bo moj mož. O tej stvari ne bi sedaj razpravljala. In nikar se ne vrnite pred osmo uro. Moj oče ne mara ljudi, ki ga motijo pri večerji." »Torej ob osmih," je rekel Mc Iver. Dekle je odprlo vrata in smuknilo skoznje. Potem pa je spet pomolila glavo ven, se mu zarežala kot škrat in rekla: »Oh, nocoj pa nikar ne pripeljite avtobusa. Preveč bi se ga opazilo na tej mirni cesti." Ulica ije bila res mirna in precej odmaknjena od glavne ceste. Brez dvoma je bilo na oknih in pri vratih veliko ljudi, ki so presenečeno gledali ko je Mclver veličastno odpeljal avtobus, natovorjen s potniki. Ko je licitator dvignil sliko, sem bil prepričan, da bom nudil prvi in edini. Toda prišlo je drugače. Izklicana cena je bila dva dolarja. Moja ponudba v višini treh dolarjev je sledila delček sekunde za ponudbo neke mlade dame z zelenim klobukom na glavi, ki je sedela v isti vrsti, toda nekaj sedežev na desno. Najina pogleda sta se za hip srečala in bilo je težko ugotoviti kdo od naju je bil bolj presenečen. »Pet,« sem zaklical in takoj je povišala na osem. »Deset,« sem nadaljeval. Tega nisem razumel. Nihče razen naju dveh ni sodeloval v tem tekmovanju za sliko. Verjetno nihče od prisotnih ni kazal zanimanja za malce melanholično sliko, ki je predstavljala na hrbtu ležečega dečka, ki je strmel v oblake. Ko sva prispela do vsote štirideset dolarjev, sem postal nemiren. Odločil sem se, da preglasujem damo. »Petinpetdeset,« sem zaklical z glasom, ki ni dopuščal dvoma, da znesek po potrebi tudi podvojim. To je delovalo. Njene ustnice so pričele drhteti. Umolknila je. Mož s kladivom se je pripravil, da zaključi prodajo slike, in je pričel govoriti: »Petinpetdeset prvič, drugič ...« »Sto!« se je iz dvorane zaslišal glas. Obrnil sem se. Za mojim hrbtom je sedel možiček. V kotu njegovih ustnic je visela cigara. Bilo je končano. Nisem mogel nuditi večje vsote. Sto dolarjev bi naredilo preveliko luknjo v moj žep zato je možiček postal lastnik slike. Za trenutek dolgo sem okleval, potem pa sem se obrnil k njemu. »Oprostite,« sem pričel, »mislite — hočem reči — bi bilo mogoče, da odkupim sliko od vas — ne takoj Veš, prav tako je v življenju. Sanje in upanja se budijo in spet izginjajo.« Naslednji dan je prišel slikar pred našo hišo in odšel sem z njim proti gričku. Delal je dve ali tri ure ne da bi odnehal, in zdelo se mi je, da bo ustvaril nekaj lepega. Dejal je, da bo sliko imenoval »Sanje« . . . Naša kava je postala mrzla. »Slika je bila lepa, toda do kraja izdelane nisem videl nikoli. Slikar je nenadoma izginil iz mesteca in nikdar nisem več slišal o njem. Tudi slika je izginila z njim.« Dekle je poslušalo z velikimi in čudno bleščečimi se očmi. »Vedno mi je bilo žal, da slike nisem videl, in čeprav se mi je zdelo brezupno, sem od časa do časa brskal po starinarnicah in pri umetninarjih in hodil na razstave. Nisem iskal slike — tudi upal nisem, da jo nekoč vendarle najdem. Kar nenadoma — včeraj je bilo — pa sem jo videl, in ko sem slišal, da pride na dražbo, sem se odločil, da jo kupim.« Možiček je prizadeto strmel predse. Globoko je dihal. »Kaj pa vas zanima na tej sliki?« je vprašal dekle. »Povsem enostavno je,« mu je odvrnila, »slikar je bil moj oče. Kot otrok sem zelo ljubila to sliko, toda moj oče jo je nekaj let pred smrtjo prodal.« Malo zmedeno sem gledal v dekle. Kakor iz daljave sem slišal možičkove besede: »Če bi to vedel ... torej ni star mojster. Toda svojo vlogo moram dobiti nazaj. Kdo od vaju bo vzel sliko? Meni je vseeno!« To je sedaj bil velik problem. Molčal sem. Tudi dekle je bilo tiho. Možiček je računal in obraz mu je JEROME BRONFIELD: Pcdoba v oblakih — mogoče v nekaj mesecih?« »Bilo bi mogoče«, je odvrnil in v obrazu mu ni trenila niti mišica. »Ko ste naju poslušali, ste mislili, da mora slika biti zelo dragocena. Toda motite se.« Človek je nenadoma pritisnil prst na moje prsi in ostro pogledal. »Zakaj pa potem tako divjate za sliko?« Ni mi preostalo drugega kakor povedati mu resnico. Povabil sem ga na kavo, da mu povem zgodovino slike. Ni mi odgovoril. Tedaj se je oglasila dama. »Me vzamete s seboj?« V njenem glasu je bilo pričakovanje in zadržanost. Zdelo se mi je, da težke nastopa v tej vlogi. V troje smo se namenili v malo kavarnico na nasprotni strani ceste. »Približno dvajset let bo že od tega,« sem pričel, »ko se je v našem mestu pojavil neki slikar, da bi tam preživel svoje počitnice. Okolica mesta je bila polna čudovitih motivov. Nekega večera — bil je na sprehodu — je zagledal nas: Tonija, Štefka in mene, ko smo ležali na gričku v bližini naše hiše. »Poglejmo,« je zaklical, »kdo od vas bo videl najlepšo podobo. Za sodnika bom.« Toni je dejal, da vidi kamelo. Umetnik je dejal da to ni slabo. Potem je Stefek odkril glavo morskega razbojnika, čemur je slikar z navdušenjem pritrdil. Sam sprva nisem videl ničesar, čeprav sem se trudil. Čez nekaj časa me je vprašal: »No kaj pa je s teboj?« Odgovoril sem mu, da sicer vidim celo kopico stvari, ki pa mi ne ugajajo preveč, ker se oblaki neprestano premikajo in ustvarjajo nove podobe. Še danes vidim na njegovem obrazu skrivnosten smehljaj, ki so ga sprožile moje besede. »Torej, ]ohrmy,« je dejal, »to je pa res čudno. hipoma zažarel: »Dobro, mladi prijatelj. Hoteli ste ponuditi petinpetdeset dolarjev. Mlada dama pa najmanj štirideset. Tako bi do vsote sto dolarjev manjkalo samo pet. Dogovorita se med seboj — žrebajta — eden od vaju bo že zadel in odnesel sliko domov. Kaj ni dobra ideja?« Možiček je vzel denar. Dvignil je roko v pozdrav in odšel. Ostala sva sama. Zrla sva v zavoj, potem pa drug v drugega. »Mislim, da nima smisla žrebati za sliko,« je pričela dama, »ne morem ...« »Vem, kaj ste hoteli reči,« sem dejal, »tudi jaz ne bi mogel.« Že sem ji hotel povedati, da je slika njena — denar bi mi vrnila ob priliki, ko je predlagala: »Mogoče pa se vendarle kako pobotava?« »Kako?« »Mislim — ah tudi jaz ne vem, kako.« V njenih očeh se je zrcalil velik vprašaj. »Mogoče tako, da jo pol leta obdržite vi, drugo polovico pa bo pri meni. Toda ne — saj to je smešno.« »Tako smešno pa res ni,« sem dejal previdno. »Sva že pri rešitvi tega problema. Tako, vi pričnite.« »Mislite resno?« »Kar mirno vzemite sliko,« sem dejal, če bi šest mesecev bilo predolgih....« — počasi sem iskal pravih besed. »Če si jo želite kdaj pa kdaj pogledati?« se je nasmehnila. »Kadarkoli?« »Seveda!« »Jutri zvečer?,« sem še vprašal. Počasi je prikimala in se še enkrat nasmehnila. Najraje bi zdrvel za možičkom in mu dal še preostalih pet dolarjev, ki jih je bil v tej igri izgubil. Francija se je predstavila v Celovcu Že lani se je skupina francoskih podjetij s posebno ..Caravane de France" predstavila Široki avstrijski javnosti in tudi letos je podobna francoska karavana na poti po Avstriji. Prejšnji teden so se predstavniki francoskega gospodarstva in turizma ustavili v Celovcu, kjer so se najprej predstavili zastopnikom koroškega tiska, nato pa priredili razstavo francoske avtomobilske industrije ter poskušnjo francoskega vina in sira, medtem ko so bile v okviru francoskega večera prikazane krajevne lepote Francije ter najnovejši modeli pariške mode. Lana je »Caravane de France« obiskala le sest avstrijskih mest, letošnji program pa predvideva obisik v 15 mestih, kar je najboljši dokaz, da ima ta oblika propagande velik odziv med avstrijsko javnostjo. Sicer pa je Francija med avstrijskim ljudstvom tudi čedalje bolj priljubljena kot turistična dežela: tekom lanskega leta je Francijo obiskalo 159.000 Avstrijcev, to je za 6,2 odstotka več kot leta 1964; število nočitev avstrijskih turistov v Franciji pa je naraslo celo za 17,5 %, kar dokazuje, da so Avstrijci čas svojega bivanja v Franciji bistveno podaljšali in tako zavrnili očitek, češ Francija je najdražja turistična dežela. Res je, da si dopusta v Parizu ali na francoski rivieri ne more privoščiti vsak, toda Francija nudi zlasti ob atlantski obali izredno ugodne možnosti letovanja, pa tudi v drugih predelih dežele izven glavne turistične sezone cene nikakor niso višje kot v drugih državah. Domačim in tujim turistom nudi Francija tudi zelo dobre prometne pogoje. Med Dunajem in Parizom je bila 1. aprila uvedena letalska zveza za brez vmesnega pristanka, kjer vdljajo za letoviščarje posebne ugodne cene: polet z Dunaja v Pariz in nazaj, če traja bivanje v Franciji najmanj šest dni, stane samo 2465 šilingov (iz Celovca 3005 šilingov), v ceni 3110 šilingov pa je vračunanih še šest nočitev ter krožna vožnja po Parizu. Posebno vlogo v francoskem prometu igra- jo železnice, ki so samo lani prevozile 618 milijonov potnikov. Tudi to množično prometno sredstvo nudi turistom posebne ugodnosti: pri družinskih vožnjah se cena za tretjega in vsakega nadaljnjega člana družine zniža za 75 odstotkov, prav tako veljajo posebni popusti za turiste, predvsem pa se francoske železnice bavijo s prirejanjem zanimivih izletov, medtem ko motoriziranim turistom omogočajo pod zelo ugodnimi pogoji tudi prevoz njihovih avtomobilov. iNa razstavi francoske avtomobilske industrije so se s svojimi najnovejšimi modeli predstavila podjetja Citroen, Renault in Sim-ca. Med njimi zavzame prvo mesto nedvomno Renault, ki v svojih štirih velikih tovarnah zaposluje okoli 63.000 ljudi in izdela dnevno 3000 vozil, kar predstavlja 35 odstotkov celotne proizvodnje francoske avtomobilske industrije. Avtomobili vseh treh podjetij so dobro znani tudi pri nas v Avstriji, kar velja seveda prav tako za podjetje »Total«, ki izkorišča največja ležišča nafte na svetu in je samo v letu 1964 proizvedlo 32 milijonov ton nafte. Francoska tekstilna industrija se je predstavila skupaj s pariško modo, o kateri pa prav tako ni treba posebej govoriti kot o francoskem vinu, ki je znano širom po svetu. Če ob koncu še omenimo, da so zastopniki francoskih podjetij širili okoli sebe pristno francosko očarljivost, potem smo lahko prepričani, da so Franciji pridobili mnoge nove prijatelje. RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poroeilo; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pe»fro mešano — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje —• 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski kon- oerf — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popol- danski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 9. 4.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača knji- ževnost — 14:15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — /16.00 Pesmi koroških pasijonskih iger — 17.45 Kulturni razgledi — 18.00 Velikonočna liturgija z Otoka — 19.50 Odmev čašo — 2041S Velikii inkvizitor, radijska pripovedka — 20.45 Caprice, glasbena veseloigra — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 10. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 112.40 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Tistou, slušna igra — 21-40 Razmišljanja k dobi raket. Ponedeljek, 11. 4.: 8.05 Pihalna godba — 9.05 Promenadni koncert — 12.40 Velika noč nekdaj — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domočih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Dunajska glasba — 18.00 Človek med nebom in zemljo — 18.30 Pomembni glasovi — 19.00 Šport — 20.10 Glasbeno velikonočno potovanje na jug — 21.15 Koncert ljudskih pesmi. Torek, 12. 4.; 8.15 Zločin in kazen, roman — 15.30 Ko moram iz domačih krajev — 15.45 Mladinska oddaja — 18.00 Oddaja deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Evropa 1918—1938 — 19.00 XY ve vse — 20.15 Glasbena oddaja — 21.30 Pesem za lahko noč. Sreda, 13. 4.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor radia Celovec — 15.45 Fantazija kot ustvarjalna sila — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Veter piha preko jezera — 18.il5 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20J5 Orkestralni koncert — 22.15 Zabavna glasba. Četrtek, 14. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja zbornice kmetrjsk/ih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.(15 Ko vse ozeleni, je lepo — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 1J. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroško kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Dnevnik dunajskih slavnostnih iger — 20.15 Vsaka stvar ima dve strani — 21.00 Bach in Moderna. II. PROGRAM Perečila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli eb enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 9. 4.: 8.20 Rekviem za pihalno glasbo — 8.45 Komorni koncert 9.30 Bodite čisto tiho — 10.30 Anton Dermota poje operne arije — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pesništvo in glasba k dnevu — 14.40 Tehnični razgledi — 15.30 Otroška ura — 16.00 Za delovno ženo Oddaja sadnih drevesc vseh plemen in znanih sort samo v drevesnici. Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezov. Marko Polzer, pd. Lazar, pri Št. Vidu v Podjuni. — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Mednarodni orkestralni in zborovski ciklus — 21.45 In svet gladuje. Nedelja, 10. 4.: 8.15 Kaj je novega — 9.00 Velikonočni oratorij — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — '1.1.15 Operni koncert — 12.00 Velikonočni nagovor papeža Pavla VI. — 13j1 0 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen, roman — 15.30 Dobra ideja — 16.30 Otroška ura — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Ljubezen je nebeška sila — 20.30 Velikonočna parada. Ponedeljek, H. 4.: 8.05 Treba bi bilo biti še enkrot mlad — 10.00 Od melodije do melodije — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Človek ob dveh plugih — 15.20 Otroška ura — 15.50 Pastir z garami — 17.30 Iz raziskovanja narave — 19.20 Cosi fan tutte, komična opera. Torek, 12. 4.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Novo na knjižnem trgu — 13.30 Pomembni orkestri — 15.05 Dežela mleka in medu, dežela krvi in solz — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Glasbeni viški iz znamenitih del — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 13. 4.; 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Vedri akordeon — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zagrešili. četrtek, 14. 4.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 14.10 Pomembni orkestri — 14.35 Povsod so studenčki — 15.35 Mali dunajski radijski orkester — 16.00 Kaj mislijo Nemci o Francozih — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Neminljive melodije — 21.00 Manipulirana evolucija. Petek, 15. 4.: 8:10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Pogovor z orkestrom Wilhelm Stark — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sola in dom — 19.30 Mrtva kraljica, drama — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe. Slovenske oddaje Sobota, 9. 4.: 9.00 Velika noč na kraju vstajenja v Jeruzalemu. Nedelja, 10. 4.: 7.30 Kristus je vstal, aleluja. Ponedeljek, 11. 4.; 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Torek, 12. 4.; 14.15 Poročila, objave — Iz zdravnikove beležnice — Pni pevcih iz Kotmare vasi — Beremo za vas. Sreda, 13. 4.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 14. 4.: 14J5 Poročila, objave — 2ena in dom. Petek, 15. 4.: 14:15 Poročila, objave — Od petka do petka — Danes pa v dvoje — Beremo za vas. Sobota, 9. 4.: 16.55 Prijatelji za življenje, mladinska igra — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Čuda živalskega sveta — 20.45 Komedija — 22.15 Sedem dni čosovnih dogajanj. Nedelja, 10. 4.: 11.55 Velikonočni nagovor papeža Pavla VI. — 17.03 Pogumni krojaček — 18.15 Svet mladine — 19.00 Ob oknu — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Fanny Elssler Musical. Ponedeljek, 11. 4.: 17.03 Zvestoba — 19.00 Vsak dan v zraku — 20JO Munchhausen. Torek, 12. 4.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Jachy v živalskem vrtu — 19.13 Stric Guido — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Enaindvajset — 20.00 Piorti lastory — 21.35 Prof. dr. Lorenz Bohier. Sreda, 13. 4.; lil .03 Reporter za intimne ure — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Poly — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avsfnije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Pri nas doma — 21.00 Možje In sile. Četrtek, 14. 4.: 11.03 Pisan denar iz vsega sveta — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 V zadevi J. Robert Oppenheimer. Petek, 15. 4.: 11.03 V zadevi J. Robert Oppenheimer — '18.35 Obertraon pod Dachsteinom — 19.00 Trg koncem ledna — 18.30 Cas v sliki — 20.15 Zdrava mladina — 20.45 Časovni ventil — 22.25 Jazz iz Amerike. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — °7,9 MHZ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, M.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00 Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddajo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsok dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasDa. Sobota, 9. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.45 Mladi glasbeniki glasbenih šol — 10.15 Odlomki iz oper italijanskih romantikov — 12.05 Baletna suita Marjana Kozine — 12.40 Kvintet bratov Avsenik in trio Igorja Jamnika — 14.05 Prizori iz oper slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 17.35 Lahka glasba — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22j10 Oddaja za naše Iz- seljence. Nedelja, 10. 4.: 8.05 Rotacija, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Slavni pevci, znamenite arije — 17.30 Plašč, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje. Ponedeljek, 11. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 V svetu operetnih melodij — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Suita iz tragedije »Hamlet" — 12.40 Ansambel Georga Espitalierja — 14.05 Iz slo- venske komorne glasbe — 14.35 Voščila — 15.30 Moški zbori Emila Adamiča — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.20 Signali — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Koncert Zagrebških solistov. Torek, 12. 4.; 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10:15 Odlomki iz opere »Don Kihot" — 12.05 Sloveči virtuozi — 12.40 Vešeli planšarji in ansambel Franca Korbarja — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpofjih — 20.00 Mali koncert zbora »Brajša Rašan" iz Pule — 20.20 Pijanec, radijska igra. Sreda, 13. 4.; 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Naši mladi zborovodje — )10.15 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Prolog k operi »Knez Igor" — 112.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Holandska pihalna godba — 17.05 Nacionalne smeri v glasbi — 18.40 Naš razgovor — 20.20 Doktor in apote-kar, opera. Četrtek, 14. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Glasbena pravljica — 10.15 Z našimi pevci po Verdijevih operah — 12.05 Ko se ptički ženijo — 12.40 Cez hrib in dal — 14.05 Simfonične variacije na madžarsko pesem »Vzleteli pav" — 14.35 Glasbeni vedež — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. POHIŠTVO za dom in za goste Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-42-361 281 Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi. Petek, 15. 4.; 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Sergeja Prokofjeva — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.35 Poje zbor berlinskega radia — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Lepe melodije — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Sobota, 9. 4.: 11.45 Baročne skladbe za godalni orkester — 12.00 Sirimo obzorja — 14.45 Polfonske skladbe Jakoba Petelina Gallusa — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 17.30 Koncert za violino in orkester — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji. Nedelja, 10. 4.: 8.30 Kmetijska oddaja — 1,1.15 Oddajo za najmlajše — 15.00 Pomladne pesmi — 15.30 Trop brez zvoncev, povest — 18.30 Romarska pot, novela — 19.15 Nedeljski vestmlk — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 11. 4.: 10j15 Harmonija zvokov in glasov — 1'1.30 Pesmi in črtice za Veliko noč — 15.30 Koncert mladinskega zbora iz Trnovega pri Ljubljani — 16.00 Janko in Metka, otroška spevoigra — 19.15 Pisanice in pirhi — 21.00 Roberto Devereux, lirska tragedija. Torek, 12. 4.; 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Koncertisti naše dežele — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Sreda, 13. 4.; 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19:15 Higiena in zdravje — 20.35 Kulturni odmevi — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 14. 4.: 12.15 Znanost in tehnika — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Saboterji, radijska drama — 22.30 Slovenski solisti. Petek, 15. 4.; 12:15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s te- žaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orgonlea-cij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovore* urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klago*" furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tkk® Založniška m tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 genfurt - Celovec, Postfach 124. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiisiiuif« Ta teden vam priporočamo: Lepe knjige za otroke Knjiga je najlepše darilo za otroka! RJ Mira Miheličeva: ŠTIRJE LETNI ČASI, pripovedke o zimi, pomladi, poletju in jeseni, 84 str., ilusfr., slik. priloge, kart. 18 šil. Hi Nikolaj Nosov: NEZNALČKOVE DOGODIVŠČINE, potovanje po pravljičnem mestu pritlikavčkov, 152 str., ilustr., kart. 34 šil. K Venceslav Winkler: KOLESAR MATEJKO, zbirka pravljic priljubljenega mladinskega pisatelja, 112 str., ilustr., kart. 30 šil- B Samoi! Maršak: BAJKE IZ BALALAJKE, izbor pesmic o otrokih in za otroke, 96 str., ilustr., kart. 32 šib Ruža L. Petelinova: PRAVLJICA O KRALJESTVU LAŽI, slikanica velikega formata, barvne ilustracije, 36 str. br. 16 šil. H Fran S. Finžgar: GOSPOD HUDOURNIK, zgodbe iz planinskega sveta pod Stolom, 108 str., ilustr., pl. 20 šil- JjJ Marija Vogelnikova: BABICA JE NAJMLAJŠA, izbor sličic iz življenja otrok, 152 str., ilustr., kart. 26 šil. {1 BRATA IN ZAKLAD, hrvatska ljudska pravljica, 26 str., barvne ilustracije, kart. 14 šil- BS Oton Zupančič: MEHURČKI, zbirka priljubljenih otroških pesmic, 48 str., barvne ilustracije, ppl. 18 šit- R| Branka Jurca: OKOLI IN OKOLI, vzgojne črtice iz vsakdanjega otroškega življenja, 120 str. ilustr., kart. 26 šil- Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK, nenavadne dogodivščine lesene lutke 120 str., ilustr., ppl. 20 šil- Q| Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest iz vojnih časov, 88 str., ilustr., br. 12 šil. BS Aleksander S. Puškin: PRAVLJICE, biseri iz ruskega pravljičnega slovstva, 144 str., ilustr., kart. 30 šil- HS Prežihov Voranc: SOLZICE, zbirka naj lepših povesti za mlade bralce, 112 str., ilustr., pl. 27 šil- R| Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDST AVA, mladinska povest iz čudovitega cirkuškega življenja, 128 str., ilustr., :br. 6 šil-Kristina Brenkova: PRAVLJICE, izbor ljudskih pravljic iz vsega sveta, 160 str., barvne ilustracije, br. 10 šil- Q| Dragiša Kašikovič: ZGODBA IZ ZOOLOŠKEGA VRTA, srečanje z divjimi živalmi, 24 str., barvne ilustracije, ibr. 18 šil. BI Elin Pelin: JAN BIBIJAN, neverjetna doživetja v začaranem kraljestvu in na Luni, 180 sir., ilustr., kart. 25 šil- Bi Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE, poučni spisi o živalih iz domačih in tujih krajev, 196 str., ilustr., br. 18 šil- Posamezne knjige lahko naročite tud i po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Vtfulfangasse