132» St. — S« leto«
Poštnina pavšalirana. Posamezne Številke 1 Din.
V Ljubljani, v petek 9. junija T92Z.
NaroCnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglas): enostolpna min vrsta za vnkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLAv
Plačano do;
Uredništvo:
Pav*aJni /ranko. ' T ulica 1/I- Te,efon ^
Uprava: trg S. Telefon 44.
Li“bljana. / ,, —	,	.
opisi se ne vračajo, njem je priložiti znamke za odgovor.
Poročne svečanosti v Beogradu.
Jutro v Beogradu.
VSE LJUDSTVO NA ULICI. - VZOREN RED IN DISCIPLINA
PREBIVALSTVA.
Beograd, 8. jun. (Izv.) Navdušenje s! danes vlada v Beogradu, je težko Popisati Malo je oseb, ki so ostale doma; vse je zapustilo domove in šlo na ollco, da vidi kraljevo svatbo. Vojska in narod sta bila pripravljena storiti vse mogče, da se vzdrži red. Tako se ves dan ni opazil niti en nesimpatični do-fcodljaj med občinstvom in redarji. Red *e Je takorekoč sam od sebe vzdržal in redarji so bili popolnoma odveč. Ne samo tribune, ki so bile za to svečanost Posebej zgrajene, ampak tudi pločniki cestah, ulicah in trgih, so bili podobni »Sbunam. Spredaj so sedeli stari ljudje
na stolicah, za njimi so stali mladeniči in dekleta, za njimi zopet na stolicah ljudje. Okna so mrgolela gledalcev. Pestra barva oblek skupaj z morjem zastav je imela značaj velike ljudske veselice. Kakor ponavadi ob takih prireditvah, tako se je tudi danes začel zbirati narod že ob petih zjutraj. Vsakdo je hitel, da si pribori ugoden prostor. Možje in ženske, zlasti ubožnejših slojev so se vsedli kar na pločnike in so se zabavali s tem, da so ogledavali orožnike in vojake, avtomobile in vozove, ki so hiteli po ulicah.
Slavnostni sprevodi.
SKUPINA KMETOV IZ LIKE. — OVACIJE SOKOLSTVA. —
Ob sedmih zjutraj so orožniki napravili kordon po ulicah, po katerih se jc imel premikati slavnostni sprevod. Bilo je popolnoma nemogoče prekoračiti cesto. Ob 7.45 je prišla skupina kmetov iz Like v narodnih nošah, za njimi pa mnogo deputacij iz Hrvatske. Ob osmih je prikorakal drugi topniški polk »Brdjani« iz beograjske trdnjave. iTa trenotek je zagrmelo 21 strelov iz topov. Ob 820 se prikažejo zastave posameznih polkov, za njimi korakajo godbe. Nato pridejo Sokoli, ki se postavijo ob obeh straneh ulic, da vzdržujejo red. Ob devetih se prikaže slavnostni sprevod poslancev, ki se pomikajo iz narodne skupščine v saborno cerkev. Na Terazijah- je postavljena ogromna sokolska piramida v višini osmih nadstropij. Sokoli se postavijo nato na pi-
DEPUTACIJE IZ HRVATSKE. —
LETALA NAD SPREVODOM.
ramido, v rokah cvetje, dar kraljici. Na tribunah stoji sokolski naraščaj, dečki in deklice v kroju, za njimi pa članstvo in Sokolice. Čisto na vrhu piramide stoji Sokol, ki drži v rokah ogromno trobojnico, segajočo do tal. Začeli so prihajati vozovi in avtomobili z ministri, diplomatskimi zastopniki, visokimi častniki itd., ki so hiteli v cerkev. Na desni strani ob vhodu v stari dvor stoje gojenci učiteljišča kraljice Marije. Poleg njih sto mladenk v narodnih nošah. Potem deklice v belih oblekah. Pločniki njim nasproti so prazni. Tuintam je videti fotografa v ali novinarja, hitečega preko ceste. Na mnogih višje ležečih točkah stoje operaterji, pripravljeni, da kinematografirajo ves sprevod. Šest letal se dvigne v zrak in kroži nad mestom.
Izročitev neveste.
RAZVRSTITEV KRALJEVIH SVATOV.
Točno ob 10.20 zapusti kralj Aleksander novi dvor in se poda v avtomobilu v stari dvor, kjer se nphaja nevesta s svojimi starši. Nebo, ki je bilo doslej vedro, se je jelo počasi temniti.
Ob 1022 kroži letalo nad dvorom, do-čim je v poslopju ceremonija izročitve neveste. Ob 1020 privozi iz dvora sedem krasnih kočij. V prvi ekvipaži sedijo princezinje Kira, Iliana, Ekaterina In princa Vsevolod in Pavle v drugi princezinja Jelena, infand Alfonzo in grinc jNikola, v tretji romunski presto-
lonaslednik infantinja Beatrice, princ videmski in soproga romunskega prestolonaslednika, v 4. vozu sedi vojvoda Yorški s princem Arzenom, v petem romunska kraljica Marija in kralj Aleksander, v šestem pa romunski kralj Ferdinand z nevesto kraljičino Marijo. Vozove pozdravita dve godbi. Pred ekvipažami vozi avtomobil z gospodom Nušičem, ki pregleda še enkrat, ali so vse priprave v redu. Nato se razvrsti slavnostni sprevod.
Svečani porotni sprevodi.
ZASTAVONOŠA. — ČRNOGORCE MEDŽIMURCI, SLOVENCI, ALKARL BOSANCE HERCEGOVCI, BANATČANI, ŠUMADINCL >- DVORNA GARDA, p- KRALJEVI SVATJE.
Svečano poročno povorko otvori zastavonoša na belem konju z državno zastavo. Za njim jezdi šest Črnogorcev, sedem jezdecev iz Medjimurja. Pridejo Slovenci v narodnih nošah, potem pa »lkari iz Knina v Dalmaciji. Največjo skupino jezdecev tvorijo Bosanci v krasnih narodnih nošah bosanskih begov.
Sledi jim sedem Hercegovcev, potem
osem jezdecev iz Banata, deset iz Stare Srbije in deset iz Šumadije, vsi v pestrih narodnih nošah. Prikažejo se jezdeci s fanfarami, konjeniki kraljeve garde. Za njimi se prikaže eskadron kraljeve garde, potem pa sedem dvornih kočij. Vsi vozovi so bogato z zlatom obloženi. V vsak voz so vpreženi štirje krasni konji
Razvrstitev v cerkvi.
Povorka pride ob 10.50 pred sabor-no cerkev. V tem trenotku začne pršeti z neba rahel dež. V cerkvi je vse zavzelo določene prostore. Pred altarjem stoji patrijarh Dimitrije s šestnajstimi vladikami in drugimi pravoslavnimi cerkvenimi dostojanstveniki. Na levi strani se nahajajo zastopniki drugih ver,
katoliški škofje, muslimani, evangeljski in judovski duhovniki. Na desni strani so prostori tujih deputacij, bivših ministrov, članov državnega sveta, višjih častnikov in invalidov. Nekoliko za njimi stoje jugoslovanski in romunski ministri, poslanci, diplomatski zbor itd. Novinarji in pevci so na koru.
Raznoterosti z kraljeve poroke.
Beograd, 8. junija. (Izv.) Ob štirih popoldne se Je kralj Aleksander peljal s kraljico Marijo na dirkališče »Jugoslavije«, kjer se je ravnokar končala nogometna tekma med romunsko in jugoslovansko reprezentanco. Tekma je končala z 2 : 1 vprid romunskim gostom. Kraljeva dvojica se je nato peljala na Banjico, kjer se je zbrala tisoč-glava množica, da prisostvuje veliki vojaški paradi. Na vsem potu je ljudstvo navdušeno vzklikalo mlademu kraljevskemu paru. Posebno navdušene ovacije so prirejali seljaki iz Hrvatske in Slovenije. Kralj je s svojim spremstvom prisostvoval defiliranju čet na posebni tribuni. — Medtem je bilo v mestu Beogradu polno koncertov, gledaliških predstav in drugih razvedril.
Beograd, 8. junija. (Izv.) Ob 8. uri zvečer se je priredila na dvoru poslovilna večerja.
Beograd, 8. junija, (zv.) Zvečer ob osmih se je vršil na Kalimegdanu ogromen koncert, pri katerem je sodelovalo 350 glasbenikov. S Save in Donave so razsvetljevali monitorji z žarometi Ka-limegdan, istočasno pa so na vodi prižigali umetelni ogenj. Vse mesto je bilo zvečer krasno razsvetljeno. Skoraj je ni hiše, s katere ne bi plapolala zastava. Po ulicah in trgih valovi v pozni uri radostno razpoložena množica, ki nikakor še ni voljna iti k počitku. Z vseh krajev je slišati godbo in prirejajo se koncerti.
Beograd, 8. junija. (Izv.) Jugoslovanski in inozemski novinarji so bili zvečer povabljeni na ladjo »Aleksan-dar I.«, ki križari po Donavi, da si morejo časnikarji natančno ogledati vse mesto iz daljave, zlasti pa krasno razsvetljavo.
Beograd, 8. junija. (Izv.) Kakor se 1 doznava ni še natančno določeno, ali odpotuje kralj Aleksander s kraljico Marijo Še nocoj na Bled ali šele jutri dopoldne. Ufa odhoda se bo najbrže morala izpremeniti.
Split, 8. junija. (Izv.) Pred par dnevi je dospela v splitsko luko angleška križarka »Calipso«, da se udeleži svečanosti povodom-poroke kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Marijo. Proslava kraljeve poroke v Zagrebu.
Zagreb, 8. junija. (Izv.) Poroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijo se je v Zagrebu praznovala kar najsve-čaneje. Vse mesto je v zastavah. Dopoldne so bile slovesne službe božje. Potem je bilo na Jelačičevem trgu pregledovanje čet zagrebške posadke. Ob 11.30 se je vršila v gledališču slavnostna matineja, zvečer pa v Musikhalu slavnostni sokolski ples. Ob osmih zvečer je priredila vojaška godba mirozov po ulicah Zagreba.
IZ REPARACIJSKE KOMISIJE.
Pariz, 8. junija. (Izv.) Kakor poroča »Newyork Herald«, se je na včerajšnji seji reparacijske komisije, na kateri je bil sprejet odgovor mednarodni komisiji za posojilo udeleževal debate tudi ameriški zaostopnik Boyden, ki pa nima pravice do glasovanja in je podal le kratko izjavo, da ameriško ljudstvo ne bi rado videlo, da bi se tej komsiii za posojilo delale kakršnekoli ovire pri razpravljanju o vprašanju vojne odškodnine, kakor jo smatra za potrebno.
Slavnostni služba božja.
RAZPOREDITEV KRALJEVIH SVATOV V CERKVL — OBLEKA
KRALJEVE NEVESTE.
Služba božja se je žačela ob 11.05. Pet minut kasneje je zbor intoniral na koru prvo pesem. V cerkvi sedijo pred deputacijami princ Pavle, infant Alfonzo, princ videmski, romunski prestolonaslednik, romunski princ Nikola, kiije-ginja Jelena in infantinja Beatrice Malo za njimi na posebnem prostoru ro-
munska kraljeva dvojica. V sredini cerkve stojita kralj Aleksander in nevesta kraljičina Marijola, za njima pa vojvoda Yorški in princ Arzen. Nevesta ima belo svileno obleko s krasno vlečko vezeno popolnoma z zlatom, katero nosita otroka knjeginje Jelene. Za nevesto stojita princezinji Ilesna in Kira.
Nevesta postane kraljica.
Ob 11.20 je cerkvena svečanost končana. Romunska princezinja Marijola postane kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem trenotku zagrmijo vsi topovi v mestu. Oglašajo se zvonovi v jrseh cerkvah jugoslovanske prestolni-
ce. Vojaki stoje »Pozor«. Godbe zaigrajo. Na Donavi in Savi grme topovi z monitorjev. V zraku brnijo letala. Vlije se močan dež. Narod pa vzdrži na svojem mestu in le malo jih je, ki odhite domov.
Borzna poročila.
Curih, 8. jun. (Izv.) Berlin 1.88, New-A^ork 52.175, London 23.51, Pariz 47.625, Mi-Jan 27.20, Praga 10.075, Budimpešta 0.60, £agreb 1.90, Bukarešta 3.85, Varšava 0.13, L>unaj 0.035, avstrijske krone 0.0375,
Berlin, 8. junija. (Izv.) Dunaj 1.90, Budimpešta 31.24, Milan 1455.65, Praga 535.30, Pariz 254320, Newyork 277.65, Curih 532820.
Praga 8,. jun. (Izv.) Dunaj 025, Berlin
18.50, Rim 269, Budimpešta 5.80, Pariz 431, London 231.75, Newyork 51.35, Curih 988, avstrijske krone 0.28, italijanske Ure 266.
Dunaj, 8. junija. (Izv.) Devize: Zagreb 53.72—53.78, Beograd 214.58—214.72, Berlin 53-515—53.675, Budimpešta 17.07—17.13, London 66.575—66.625, Milan 770.70—771.30, Newyork 14.794—14.806, Pariz 1346.50—
1347.50, Praga 288.15—28825, Sofija 104.95— 105.05, Curih 2868.75—2871.25. Valute: ameriški dolarji 14.694—14.706, bolgarski levi 101.45—101.55, nemšške marke 53.70—53.80, angleški funti 66.175—66225, francoski franki 1341.50—1342.50, italijanske lire 764.70— 765.30, jugoslovanski dinarji 214.08—214.32, romunski leji 98.94—99.06, švicarski franki 2853.75—2856.25, češkoslovaške krone 287.40 —287.60, madžarske krone 17.12—17.18.
Kraljevi par po poroki.
POVRATEK 12 CERKVE. —
Ob 11.40 zapusti novoporočeni kraljevi par saborno cerkev z gosti. Cim se kralj Aleksander pokaže s svojo mlado ženo na prostem, zaori iz tisočerih grl gromek živio, pozdrav visoki dvojici. Fotografi in kinematografi delajo s polno paro. Kralj in kraljica sedeta s spremstvom v napolpokrite kočije in se vrneta na dvor. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, ker se je morala vsa svečanost nekoliko skrajšati, je bil narod vendarle zadovoljen, ker si to tolmači kot dobro znamenje. Saj pravi star pregovor, da ostane oni par, na čigar poročni dan je deževalo, srečen vse življenje.
PLOHA DOBRO ZNAMENJE.
Pri vhodu na dvor je kraljico Marijo pozdravil otrok katerega je poljubila. Nato so ji izročili po stari šegi rešeto s pšenico in koruzo. Kraljica je ta dar vzela v roko in vrgla pšenico in koruzo med množico, ki se je tamkaj nabrala in se je pri tem prisrčno smejala. Kralj Aleksander je svojo mlado soprogo spremil v notranje prostore, nakar se je povrnil, da spremi na dvor tudi romunsko kraljevo dvojico. Dež je pri tem ponehal
Beogra, 8. junija. (Izv.) Po poroki je bil na dvoru svečan sprejem, kateremu je sledilo slavnostno kosilo. Pri ob^i je bilo izrečenih več prisrčnih napitnic.
ftesiec kongresa ivese Sige narodov.
MALA ANTANTA Z RUSIJO ZAHTEVA PREKLIC GLASOVANJA O DICKENSONOV1 RESOLUCIJI. — IZJAVA MALE ANTANTE IN RUSIJE SE PREDLOŽI ZVEZI NARODOV. — PRIHODNJI KONGRES SE BO VRŠIL V BUDIMPEŠTI.
Praga, 8. junija. (Izv.) Ker pogajanja za sporazum med generalnim svetom lig zveze narodov in med delegacijami male antante, Poljske in Rusije v vprašanju glasovanja glede varstva narodnih manjšin tekom današnjega dopoldneva niso imela uspeha, je bila določena posebna komisija, da najde izhod iz tega zapletljaja. Plenarna seja je sklenila, da bo brez ozira na uspehe pogajanj nadaljevala dela kongresa. Na predlog predsednika je bila nato za prihodnji sestanek generalnega sveta zveze narodov izbrana Budimpešta, a za zborovanje kongresa prihodnjo pomlad Dunaj. — Dr. Kunz (Avstrija) je poročal o avstrijskih predlogih glede propagande v prid razvoju lig zveze narodov, ki jih je narodni svet na Dunaju že sprejel Ko je zastopnik francoskega delavstva predlagal, naj se vlade, zlasti pa časopisje pozove, da posvete ligam kar največjo pozornost, je bilo avstrijsko poročilo sprejeto. Želja, naj se sprejme Nemčija v zvezo narodov, je bila pri nekaterih topl'h besedah francoskih in angleških delegatov sprejeta z ..velikim odobravanjem, nakar je nemški delegat Berndorff izrazil skupščini svojo zahvalo. Zatem so bile sprejete vse druge resolucije, med njimi ona, ki se tiče ruskega vprašanja, sprejema vzhodno-gališke delegacije, znižanja oboroževanja itd. pravtako tudi francoski predlog glede razdeltve sirovin. Ko je skupščina zaključila svoja meritorna dela, je stopil v dvorano češkoslovaški delegat Brabec in prečita! v imenu češkoslovaške, jugoslovanske, ruske, poljske in romunske delega-
cije dve izjavi, v prvi se zahteva preklic včerajšnjega glasovanja, v drug! pa predložitev protesta tajništvu zveze narodov. Ko je delegat Brabec izjava prečital, se je med ostrimi ugovori italijanske delegacije odstranil. Italijansl^i delegacija je klicala za njim, naj os&-ne, da bo slišal razloge, zakaj je bij sprejeta Dickensonova resolucija. Ko js delegat Brabec predsedniku izjavil, ds se bodo on in njegovi tovariši udeleževali kongresa le, ako se prekliče včerajšnje glasovanje, je zapustil dvorano Sklicujoč se na nesporazumljenja ir težkoče v vodstvu kongresa je predlagal delegat Hennessy (Francija), naj sc poveri posebni komisiji zveze narodov Govor Hennesayja je bil z velikim odobravanjem sprejet Viharno pozdrav-ljen se je nato dvignil predsednik Ruf-fini, da odgovori na izjave češkoslovaškega delegata Brabca. Izjavil je, ds zavrača izraz »nezakonito« za včerat šnje glasovanje. Kar se tiče zahteve po preklicu glaosvanja, odklanja ta preklic najodločneje z meritoričnega, juri-dičnega in parlamentarnega stališča Po svojem govoru se je odstranil ii dvorane, da more skupščina v njegovi odsotnosti sklepati o tem vprašanju Sklenjeno pa je bilo, da se izjava delegata Brabca predloži tajništvu zveze narodov v 2enevi in odobren je bil predlog delegata Hennessyja glede sestave posebne komisije, ki naj izgotovi poslovni red Med odobravanjem se Je vrnil Ruffini v dvorano in se v toplih besedah zahvalil češkoslovaški državi, mestu Pragi in predsedniku Masaryku, Nato je bil kongres zaključen.
italijanski zunanji svetovne
Rim, 8. jun. (Izv.) (Zbornica.) Minister za zunanje posle Schanzer je izjavil glede ruskega vprašanja: Ako za sedaj ni bilo mogoče rešiti problem povratka Rusije v evropsko življenje, je bila krivda v kratkem času, ki je bil za to odmerjen. Zato so določili za dela na haaški konferenci rok treh mesecev. Nato je minister pojasnjeval uspehe genovske konference, z ozirom na splošno politiko Italije, pri čemer je posebej poudarjal tesno sodelovanje med Italijo in Anglijo. Prijateljstvo Italije s Francijo je označil za bistveno podlago italijanske politike ter za bistveni in neizogibni pogoj za vzdržanje evropskega miru. Ko je prišel na orientsko vprašanje, je minister Schanzer izjavil: Zavezniki se razgovarjajo in odkrivajo svoje nazore, da se doseže skupen cilj: vzpostavitev miru na vzhodu. Glede vprašanja, ki se tiče Palestine, kjer se namerava vzpostaviti judovska država, je poudarjal minister, da italijanska vlada svoje besede, češ da se strinja z vzpostavitvijo judovske države ne bo umaknila, zavzela se bo pa z vso pazljivostjo za to, da se ne bodo oškodovali interesi katolikov. Minister je nato govoril o mednarodnem položaju Italije po zaključku genovske gospodarske konference in je opozarjal na izjave vodje francoske delegacije na genovski konferenci^ Barthouja, ki zadostujejo, da pokažejo, ^ s kakimi prijateljskimi čustvi do Italije je francoska delegaci-
minister o stanju politike.
ja zapustila Italijo. Tudi odnošaji 'd« drugih držav, ki so bile zastopane na ge novski konferenci, v prvi vrsti do Nem čije — kar ugotavljamo z največjim ve seljem — so s| na genovski konferenc razjasnili in konsolidirali. Stopili smo 1 najtesnejše stike z malo anthnto. Oja čili smo prisrčnost razmerja Italije na pram Poljski in tradicionalno prijatelj stvo napram Romuniji. Z državnik vseh teh dežel smo imeli razgovor, k obetajo v bodočnosti najvišjih uspe hov. Kar se tiče Avstrije, smo podal iniciativo za ozdravljenje njenega te žavnega gospodarskega in finančneg; položaja. Z Madžarsko so ostali naš odnošaji neizpremnjeni. Kar .zadev« Ameriko, Italija visoko ceni prijateljstve tega velikega naroda. Amerika našeg; vabila k haaški konferenci ni sprejela kar mi odkrito obžalujemo. Minister j< govoril nato o sklepu pogajanj med Italijo in Jugoslavijo glede rapallske pogodbe in je prešel potem na pogajanje z angleško delegacijo glede'petrolejskega vprašanja. V Genovi, je zaključi: minister za zunanje posle, je bilo do-sezono zbližanje Rusije z ostalo Evropo. Kakršnikoli naj bodo uspehi haaške konference, se gotovo ne opusti zveza med vzhodno in zapadno Evropo. Pot do zbližanja in sprave medsebojnih in-teresov je načeta. Upamo, da bo ta pot okrajšala trpljenje Evrope in povrnila Evropi dolgozaželjni mir.
Konvencija o skupni obrambi maie antante
Beograd. 8.	.	..
Beograd, 8. junija (Izv.) Danes popoldne so se sestali ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Niničič z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom in ministrom za zunanje posle Duco ter češkoslovaškim
ministrskim predsednikom dr. Beneš Na tej seji so, kakor se doznava iz bro poučenih krogov, razpravljali konvenciji glede skupne obrambe goslavije, češkoslovaške in Romuni
Princip enakopravno* stl v teoriji in praksi.
Cegavo ie ministrstvo za zunanje posle.
Pod tem naslovom }e objavila zagrebška »Slobodna Tribuna* članek, P katerega povzemamo glavne mislL Enakopravnost, Srbov, Hrvatov in Slovencev v naši državi je še vedno parno vroča Želja iskrenih jugoslovanskih rodoljubov.
To resnico hočemo podpreti z enim primerom iz področja javne uprave in sicer iz onega resorta, ki predstavlja državo kot celino napram zunanjemu svetu in ki vodi politiko naše države napram drugim narodom. Ravno v tem resortu, ministrstvu za zunanje posle in naših inozemskih predstavništvih, bi morala biti najbolj izražena resnična enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naj govore številke.
Ministrstvo za zunanje posle ima okoli 200 ukaznih uradnikov, ki služijo ali v samem ministrstvu ali pa naših predstavništvih (poslaništva, delegacije, agencije in konzulati) v inozemstvu. Med njimi je samo 16 Hrvatov, 10 Slovencev in 3 muslimank Vsi ti so skoro brez izjeme le pisarji ali sekretarji v najnižjih razredih. Razven nekoliko Srbov-prečanov in Črnogorcev so vsi ostali Srbijand (Srbi iz kraljevine).
Od 16. poslanikov Je samo eden Hrvat (dr. Tresič Pavičič v Madridu, sedaj v Newyorku) in eden Slovenec (dr. Vošnjak v Pragi). In mi vsi vemo, koliko da sta morala sklepati, predno sta bila imenovana na svoje mesto!
Od 13. poslaniških svetnikov ni niti edfen Hrvat ali Slovenec; od 11. generalnih konzulov je samo eden Hrvat (s tolikim trudom imenovani Ivo Griso-gbfio v Buenos Aires), Slovenca ne najdemo nobenega med njimi Od 11. konzulov so vsi Srbi.
Ravnotako so Srbi 4 ravnatelji v ministrstvu za zunanje posle Tudi šef presbira je Srbin.
Od sekretarjev I. razreda ni niti eden Hrvat ali Slovenec, od sekretarjev II. razreda je en sam Hrvat (bivši član Jugoslovanskega odbora v Londonu g. Franjo Cvetiša.) Slovenca n6 najdemo med njimi; med vicekonzuli najdemo zopet enega samega Hrvata j(g. dr. Gjuro Kolombatovič v Dilssel-dorfu), Slovenca zopet nobenega. Vsi ostali uradniki hrvatske ali slovenske narodnosti so sekretarji III. razreda («po uredbi«, to je pravzaprav sekretarji IV. ali V. razreda) nekateri od njih pa so pisarji I. ali II. razreda.
Kaj pomenijo te številke in ta del-»tva? Da ne bodo imeli Hrvati in Slovenci, če ne bo sprejeto v diplomatsko službo na višja uradniška mesta gotovo število njihovih ljudi, še čez 7 do 8 let niti enega konzula, čez 10 let niti enega generalnega konzula niti po-laniškega svetnika a čez 15 let niti poslanika. Z drugimi besedami; da bodo Imeli Srbi ali bolje rečeno Srbijanci izključni monopol za diplomatsko predstavništvo naše države.
Kle je vzrok zato? Ali mar med hirvatsko In slovensko inteligenco, po-jBtiki, narodnimi delavci ni bilo mogoče najti ljudi, ki bi mogli dostojno in s potrebno kompetenco zavzeti mesta poslanskih svetnikov, konzulov in vodilnih mest v diplomatskih predstavništvih?
Mislimo, da tega ne bo trdil noben resen človek. Dovolj je, če spomnimo na uspešno delo peščice hrvatskih In
C. N. in A. M. Williamson:
Cesaričini biseri.
(Konec.)
»In prva je bila moja.«
»Mislil sem si. Vidite, tisti vaš srčni napad pri JDietzu’ se mi je zdel zelo čuden, ko vendar poznam vašo krepko naturo. Nehote sem ga vpisal v račun, in — —«
»— dekle vam je povedalo ostalo!«
»Povedala mi je, da je srečala pred mojimi vrati visokega moža z rdečimi lasmi in brado ter .nenavadnimi’ očmi, ki so ji prodirale v dno duše. Povedala mi je, da je potem, ko je bila dospela po kamenitem okrajku od mojega okna do vašega ter zlezla v sobo -------
»Bog nebeški 1«
»Saj pravim, da je najčudovitejše dekle na svetu. Pri priliki vam po-ivem vso zgodbo od kraja do konca. Ona takrat ni vedela, kdo ste. Vaše trne, ko ga je slišala, jo je čudno pretreslo, čeprav se ni več spominjar la, da bi ga bila poznala katerikrat y bivših dneh. To ime se je družilo ganjo z dojmom prečutih noči v njenem ranem detinstvu in z ječanjem nesrečne ženske, ki jo je slišala plakati v temi.«
»Nehajte, Justin. Teh spominov ne prenesem — zdajle ne. Oh, njen obraz takrat pri ,Dietzu’ — vsa njena bela prikazen v moli zaklenjeni
slovenskih emigrantov iz bivšega Jugoslovanskega odbora, ki so skupno s svojimi tovariši Srbi iz bivše Avstro-ogerske monarhije razvili z relativno skromnimi sredstvi tako diplomatično in propagandno akcijo, da se je proti njej zaman borila diplomacija in ves državni aparat neke velesile.
Gotovo bi mnogi člani naše emigracije radevolje vstopili v diplomatsko službo naše države, če bi bilo pri merodajnih srbskih krogih razpoloženje zato. Toda večji del članov Jugoslovanskega odbora je bil in je še vedno na črni listi pri klikah, ki odločujejo v naši državi. En sam je bil proti svoji volji sprejet v diplomatsko službo kot sekretar II. razreda. Drugi, dr. Vošnjak ni prišel do diplomatske službe kot emigrant, temveč kot povojni politik, ker je zagotovil Pašiču pri glasovanju o ustavi glasove svojih samostojnih tovarišev.
Za diplomatsko službo so se prijavljali predsedniki, podpredsedniki in člani pokrajinskih vlad, advokati, univerzitetni profesorji, narodni poslanci, vsi z najboljšo kvalifikacijo in popolnim obvladanjem nekoliko tujih jezikov. Mnogim se je sprejem sicer obljuboval, toda imenovanja niso nikdar dočakali Njihove prošnje so se slučajno »zgubile« v ministrstvu za zunanje posle.
Za nesprejemanje Hrvatov in Slovencev v diplomatsko službo torej ni vzroka. Razlog je en sam in ta je težnja, da diplomacija naše države ostane izključna domena Srbijancev in to samo gotovega ozkega kroga med Srbijanci, (kakor je bila v bivši Avstro-ogreski diplomacija domena nemške in madžarske aristokracije).
Pa da bi bilo sedanje diplomatsko uradništvo vsaj tako, da bi bili Hrvati in Slovenci čeprav niso v diplomatskem koru zastopani lahko zadovoljni z njegovim delom, da bi lahko dejali da je naša država v inozemstvu dostojno zastopana.
Žalibog temu ni tako. Vsi pni ki so imeli kaj opraviti z našimi konzulati in poslaništvi in ki so videli delo in obnašanje naših predstavnikov v inozemstvu in njihovega podrejenega jim oso-bja, vedo to najbolje. V beograjskem časopisju je bilo dovolj govora o raznih škandalih in aferah naših diplomatov.
Srbski diplomatski kor, kot ga Je dobilo ujedinjenje, ni po sodbi vseh objektivnih Srbov iz kraljevine bil na višini svoje naloge. Rekrutacija uradni-štva je bila po krivdi strankarskega protekcionizma taka, da so vsi poznavalci stroke govorili o potrebi čiščenja ministrstva za zunanje posle. Toda čiščenja ni bilo. Protekcija in partizanstvo je cvetelo tudi nadalje. Ministrstvo brez pravega ministra na čelu je padlo v kaos in anarhijo. Dr Ninčič se sedaj sicer trudi, da bi spravil v ta kaos vsaj nekoliko reda, toda težko, da se mu bo posrečilo.
Hrvati in Slovenci ostajajo tudi nadalje izključeni iz diplomacije svoje lastne države, v kateri so poleg Srbov gospodarji ne pa narodnostne manjšine, kot Nemci in Madžari
Na Dunaju sedi poslanik, ki ne zna nemško (niti francosko);
v Pešti sedi poslanik, ki ne zna madžarsko;
v Rimu sedi poslanik, ki ne zna italijansko;
v Parizu je že preko enega odpravnik, ki ne zna francosko itd.
Poglejmo konzulate: v Pešti Je generalni konzul ki ne zna madžarski; v Celovcu, ki ne zna nemško, v Pragi
sobi »— povem vam, do zdajle sem veroval v strahove!«
»Morda jo želite videti še enkrat? Sami boste presodili, ali je «
»Peljite me k nji,« ga je prekinil Heron.
Krenila sta dalje proti sivi limuzini, ki je stala nekaj sežnjev pred njima; toda Heron je zdajci spet ustavil spremljevalca.
»Ali ona ve?« je vprašal naglo.
»Ničesar ji nisem povedal,« ga je pomiril Justin. »Vedeti ne more. Pač pa mislim, da sluti njen .podzavestni jaz’, kakor bi rekli dušeslovci, neko tajno vez med vama dvema. Tudi ona je Keltka! Odkar ji je znano, da je vaše življenje v nevarnosti — kako je zvedela, vam povem kesneje — nima več miru. In tudi jaz sem prepričan, da naše nocojšnje srečanje tu sredi ceste ni gol slučaj. Jaz vas nisem videl v avtomobilu. Ona vas je. In preprosila me je, da sem velel obrniti.«
Heron je pospešil korak, ne da bi črhnil besedico. Justin je stopal ž njim vštric; molče sta dospela k limuzini. Tam je 0’Reilly v naglici povedal Heronu, da se je pripetila Kloji nezgoda. »Vodja tolpe, ki vam streže po življenju, jo je obstrelil. Ako ji želite takoj povedati, kaj sta drug drugemu, vam ne branim. Srečna novica škodi malokdaj. Mimogrede omenim, da je prišla v Ameriko zato, ker so se ji zdele Zedinje-
ki ne zna češko v 2adru in Milanu, ki ne znata italijansko.
In videli boste, da bodo tudi Trst in na Reko poslani kot voditelji ljudje, kateri ne znajo italijansko, niti ne poznajo kraljevih razmet in nobeden od njih ne bo Hrvat ali Slovenec.
Svoj čas so se v Macedonijo pošiljali v prvi vrsti Macedond kot srbski konzuli v naše zapadne zasužnjene kraje pa ne sme nobeden poznavalec razmer in kraja.
V Severni Ameriki živi stotisoče Jugoslovanov iz bivše monarhije, največ Hrvatov in Slovencev. O njihovih zapuščinah, ki znašajo stotine milijonov dolarjev, se razpravlja po ameriških in avstrijskih zakonih. Vkljub temu pa se ne nahaja v celi Severni Ameriki niti en konzul, niti en konzularni uradnik Hrvat ali Slovenec. Še oni edini uradnik — prečan, pravoslavno Srb iz Dalmacije — je bil odpoklican, da napravi tako mesto mlademu beograjskemu kartopircu, ki ne pozna ameriškega niti avstro-ogrskega za-konodajstva, niti ne zna angleško. Ta premeba je stala državo ravno 100.000 dinarjev.
Na čelo generalnega konzulata v Newyorku je bil po g. Saviču, ki je bil premeščen na Dunaj, postavljen krščeni beograjski žid g. Lebl nazvan Pavle Karovič. To je tisti gospod, ki se ni mogel dovolj naučiti, ko je bil takoj po prevratu poslan v neki misiji na Dunaj in je tamkaj našel kot našega diplomatskega predstavnika Slovenca g. Pogačnika in kot našega generalnega konzula bosanskega Srba dr. Coro-viča, kako da more biti naša vlada tako netaktna, da je poslala dunajskim Nemcem kot svoje predstavnike* njihove bivše podanike«. Ker Jugoslovani so bili po razumevanju tega modrega gospoda podaniki Nemcev in Madžarov! Gospod Lebl-Karovič pa je pravi pravcati Srbin, in to radikalen, Šovinističen Srbin in s tem je že usposobljen za diplomatsko kariero.
Tako izgleda enakopravnost Hrvatov in Slovencev s svojimi brati Srbi v ministrstvu zunanjih poslov. Zboljšanja teh žalostnih razmer mi seveda ne pričakujemo od pritožb na adreso tujih držav, temveč od energične akcije celokupne naše javnosti, posebno pa od akcije vseh poštenih Srbov, katerim to stanje ne more biti nepoznano. Slovanski in hrvatski poslanci, ki podpirajo sedanji režim, imajo tukaj priliko, da preizkusijo svoje strankarske srbske tovariše z ozirom na njihova čustava za ujedinjenje in enakopravnost, in to toliko preje, ker so odbiti diplomatski kandidati med Hrvati in Slovenci po večini njhovl pristaši.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama:
Petek, dne 9. junija »Svatba Krečin-skega«. Red B in D.
Soboto dne 10. junija »Svatba Krečin-skega«. Red C.
Nedelja dne 11. Junija »Lillom«. Gostovanje g. Trbuhoviča. Izven.
Ponedeljek, dne 12. Junija »Svatba Kre-člnskega«. Red A in E.
Torek dne 13. junija zaprta Opera:
Petek, dne 9. junija zaprto.
Sobota, dne 10. junija »Tr!ptych'on«. Red A In E.
Nedelja, 11. junija »Triptychon«. Izv.
Ponedeljek, dne 12. Junija zaprto.
Torek, dne 13. junija »Lukine«. Red B in D.
Sreda, dne 14. Junija *Triptychon«. Red C. ,
ne države na zemljevidu tako majhne, da je upala izlahka najti očetal Ravnajte z njo rahlo — to je vse, kar vas prosim.«
»Tedaj ml dovolite, da smem govoriti ž njo — od srca?«
»Le dajte. Samo — kako naredite z gospo Heronovo?«
»Oh — kesneje ji pač moram povedati. A nocoj bi rad, da ostane ta čudež med nami. Toda — 0’Reil-ly kako na} se peljem dalje s svojo ženo in onimle Hammersley-Flsher-jem — pa s temi čuvstvl v srcu? Kaj naj storim? Mislite vi zame. Jaz ne morem misliti drugega nego saj veste.«
»Kakor hitro vas seznanim s svojo ženo (ti dve besedi je izgovarjal 0’Rellly vselej z neizrekljivo nežnosto In ponosom), »se vrnem k Hammersley-Fisherjevemu vozu in ju pregovorim, da se odpeljeta naprej, mi trije pa pridemo za njimi. Ali vam je prav tako?«
»Za Boga, dajte!«
Obstala sta pri limuzini. Justin je odprl vratca. »Klo, evo ti mojega starega prijatelja Johna Herona, ki bi te rad spoznial!«
»Klo! To se pravi ,Clodagh’ — ne?« je planilo s Heronovib ustnic.
»Clodagh je bilo eno izmed imen pokojne matere, gospod Heron.«
»In tVoj glas Je njen glas!« je vzkliknil on. »Tvoje lice je njeno lice!« Pripravil si je bil drug začetek; toda sekunda, ko je Kk> obrnila etek-
Demokratska morala.
Maribor, 6. junija 1922.
Z ozirom na Karoenarovičeva razkritja na občnem zboru »Jadranske banke« z dne ,27. maja 1922 se sedaj oglašajo v »Jutrovi deželi« »prvi intelektualci« in »borci za ideje« v duševno zelo malo superiornih člankih. Eden izmed tangiranih parlamentarcev in odličnih voditeljev JDS podaja jamstveno izjavo, da vera v njegove čiste roke ne bo nikdar prevarana in da njegove ime ne bo nikdar prineslo nečasti njegovi stranki. Drugi parlamentarec iste stranke sicer nekako lojalno priznava, da nam vsakdanje življenje doprinaša ne-broj dokazov o tem, kako se često najlepše ideje zlorabljajo v dosego najgr-ših in najsebičnejših namenov, da pa vzlic temu v teh nezdravih pojavih vsakdanjega življenja ne smemo vedno iskati goljufije, sleparije, zlorabe ali celo »kake nove korupcijske afere«. Tretji — in menda glavni borec »za svinčeno idejo« — pa v svoji puhloglavi domišljavosti kratkomalo odklanja vsako polemiko s časopisi, češ, da je pri kazenskem sodišču vložil potrebne predloge in da noče — čujte in strmite — s časopisnimi obrambami vplivati na potek kazenske preiskave.
Kamenarovičeva razkritja, ki so o »Binkoštih« razvozljala jezik demokratskim korifejam, so vsekakor zelo interesantna, časopisne izjave demokratskih voditeljev pa za njihovo politično moralo naravnost klasične.
Ce pogledamo nekoliko let nazaj v politično zgodovino našega naroda, vidimo z »Agro-Merkurjem« tesno in nezdružljivo spojeno ime prvoimenovane-ga borca za velike ideje, našega Gregorja Prvega, ki je s svojim požrtvovalnim, nesebičnim in smotrenim delovanjem pri »Agro-Merkurju« menda silno prispeval k časti imena svoje stranke ter pred vsem svetom visoko dvignil tudi ugled celega slovanskega naroda. In ta Gregor — je danes minister in po njegovi milosti so dvigali z fonda za Koroški plebiscit težke tisočake njegovi oprode n prijatelji prof. Voglar, dr. Kukovec, dr. Klepec, dr. Fettich, dr. Milko Brezigar — ki si je dal pri dviganju denarja ime Peter Smola — dr. Lavrenčič, dr. Pestotnik in Hudnik, sami dični demokratski stebri, kojim je zvesto stal na strani sin birokrata dvornega svetnika Kavčnika, ki slovenskim juristom strogo tolmači pravo in paragrafe, ne da bi jih, kakor je sedaj očitno, z isto tan-kovestnostjo vtepel v glavo tudi svojemu sinčku dr. I. Kavčniku.
Druga izjava pa ni vredna politika, na kojega zeljniku je zrasla. Vsaka idejna zloraba je hudodelstvo, težje od goljufije in zaradi tega ji mora vsak resen politik napovedati najbrezobzir-nejši boj. Tem odločneje pa bi jo moral pobijati oni dr. Kukovec, ki v zadnjem času na shodih in v časopisju neprestano nastopa za koncentracijo naprednih sil v Sloveniji.
Izjavo, kakoršno je podal tretji prijatelj, pa zamore podati le človek, ki hladnokrvno gre tudi preko mrličev za svojimi kapitalističnošpekulativnimi cilji. Nenasitno požrešnega, kosmato-vestnega kapitalista ne zalije rdečica sramu niti v trenotku, ko zajema težke milijone iz plebiscitnega fonda in z njimi polni strankarske žepe, dočim so krementl značaji žrtvovali zadnji s krvavimi žulji prisluženi krajcar za častno rešitev ogrožene domovine. Demokratskemu domišljavcu se sedaj — seveda pri zavesti polnih žepov. — niti ne zdi vredno pojasniti v časopisju težke zločinske očitke. Kakor pes, če ga po-
trični gumb in jo je luč žarnice oblila s srebrom, je bila preveč silna zanj. Justin se je molče umeknil, češ, naj se zmenita sama. Njegovo srce je bilo tako polno sreče, da bi bil najrajši molil!
Drugo jutro so kričali po vseh novinah na Iztoku, zapadu, severu in jugu Zedinjenih držav debeli naslovi : »Senzacionalna revolverska afera na plesu pri Rogerju Sandsu v Newportu!« in celi stolpci so bili napolnjeni s poročili o čudnem dogodku.
John Heron (ki so ga nekdaj imenovali ,kralja kalifomskega petrolejskega trusta’) in njegova krasna soproga sta bivala v gosteh pri gospodu Hammersley-Fisherju v Narragansettu. Vsi trije so se odpeljali z avtom na Sandov ples, toda voz se jim je s potoma pokvariL Gospod Heron, ki se ni počutil dobro, je opustil namen, da si ogleda ples. V tem položaju ga je našel prijatelj in ga povabil v sroj avto, ne sluteč, da mu je s tem rešil življenje. Gospa Heronova in gospod Ham-mers!ey-Fisher sta se odpeljala naprej proti Sandsovi vili ter dospela baš sredi plesa, ki so ga izvajali štirje člani slavnega ruskega baleta.
Ta ples sta bila namenila gospod in gospa Sandsova svojim gostom v presenečenje; in dasi ie bilo naročenih umetnikov le Četvero, dvoje plesalcev in dvoje plesalk, je vendar ortiel ■* njimi še neki mož, re-
li ješ z mrzlo vode, se otrese vsake moralne dolžnosti z motivacijo, da ne bi vplival na petek kazenske preiskave. Kdo se ne smeje? Take časopisne izjave demokrat, voditeljev v najdedkat* netših zadevah kakor se denarnomafif-pulacijske zadeve in z njimi združeni koroški plebiscit so jasen dokaz popolne do kosti in mozga segajoče koruptno-sti strankine organzacije. S tako stranko je vsaka operacija tako dolgo absolutno izključena, dokler težko prizadete vodilne osebe z odložitvijo vseh funkci-jonarskih mest v stranki ne izginejo iz političnega pozorišča.
Eventuelna duševna superiornost teh oseb pod nobenim pogojem ne ekskirl-pira.
V cooperativne stike zamoremo stopiti le z ono stranko, katero vodijo pošteni in nesebični možje, kojih nedvoumna preteklost nam je zajedno jamstvo za uspešno narodno, gospodarsko in so-cijalno delo v bodočnosti.
Priobčujemo gornji članek, da bo tukajšnja javnost videla, kako sodi »svinčeno afero« naša inteligenca ob meji. Naj še pripomnimo, da smo dopis glede izrazov precej omilili, ker noče« mo pasti v »Jutrov« žargon.
Gagišardijeva brošura
Dr. Marko Gagliardi, član hrvat-skega revolucionarnega odbora le izdal v Gradcu te dni brošuro, v kateri tež4 ko obtožuje svoje bivše tovariše Vj omenjenem odboru kakor tudi StjepanS Radiča in dr. Ivana Šušteršiča. Kratka vsebina, brošure je sledeča:
Leta 1919 je Gagliardi skupno z biv* šim načelnikom avstrijske špionažne službe v Beogradu Stipetičem in urad-, nikom pri istem špionažnem uradu Klobučaričem osnoval na Dunaju »lir* vatski emigrantski komite«, ki naj M pripravil umik srbske vojske iz hrvat4 skega ozemlja Nato naj bi se razpisale volitve za hrvatsko konstituanto, ki bi določila ustavno obliko hrvatske drža-, ve in njen odnošaj napram Srbom in Slovencem. Da bi se ta načrt realiziral, je stopil Gagliardi v stik z češki« poslanikom na Dunaju je g. Fliedrom, ki ga je priporočil g. Hajšmanu, 5dtl novinarskega oddelka v Pragi. Gagi** ardi je imel pozneje ponovne konferen* ce s Hajšmanom v Pragi, kjer mu 1« ta tudi obljubil, da se bodo Čehi zav4 zeli za takrat zaprtega Radiča. V Pragi je stopil z Gagliardijem v stik tudi neki Marinšek, ki mu je izjavil da deluje za cesarja Karla in da je v zvezi z dr. Šušterščem. Ponujal mu je tudi večjo svoto denarja, katero pa Gagli4 ardi ni hotel sprejeti.
Po povratku iz Prage ie Gagliardi stopil na Dunaju v stik z madžarskim politikom Szmrecsanyjem, ki je obljubil »Hrvatskemu emigrantskemu komite« ju* denarno podporo. Ko so prišli madžarski emigranti — takrat so bili na Madžarskem na krmilu komunisti *“* pri oplenitvi madžarskega komuni" stičnega zastopstva na Dunaju do l2u milijonov kron, je Szmrecsany dobil od te svote 40 milijonov in je odšel v O ra4 dec, da odtanf organizira vpad na .Madžarsko in v Jugoslavijo. V to svrhOi je dobil dr. Brodman 5 milijonov, Klo-bučarič pa za »Hrvatski emigrantski komite« 2 milijona. Tiste dni je prišel v Gradec tudi dr. Ivica Frank, ki je Z izrecnim privoljenjem Radiča stopil na čelo vsej akciji hrvatskih emigrantov, V Gradcu se je konstituiral revolucio-* nami hrvatski odbor: dr. Frank pred4 sednik, Slavik tajnik, Klobučarič MaW gajnik, Stipetič, Gagliardi in Duic d-, borniki. Ta odbor je stopil kmalu vj
i	.................—
koč, da mora pregledati oder, ali je dovolj trden in ravan za nastop. Šele pozneje — prepozno, kakor se je izkazalo! — so Rusi Izjavili, da ne poznajo tega človeka. Očividnoj se je bil vrinil na mesto nekoga, kt je bil res naročen. Želel je videti go-j spo Heronovo, češ, da je večkratj' občudoval v časopisih njeno sliko; v ta namen so mu dovolili, da je smel stati blizu glavnega vhpda vi plesno dvorano. Nihče ni več mislil nanj, ko se je zdajci vrgel z isto-, časnim krikom in strelom proti go« spe Heronovl in njenemu spremijo« valcu.
»Umri, tiran!« je zavpil po an« glešlto in ustrelil gospoda Hammer-sley-Flsherja, ki ga je imel pomotoma za Johna Herona, naravnost tj prsa.
V zmedi, ki je nastala, je atentator ušel. Toda policija je kmalu našla njegovo sled; poznala je zločinsko družbo, I* katere je blL Rana gospoda Hanunersleya-Fisherja na srečo ni bila smrtna; zdravniki soj ‘«razili upanje, da bo kmalu okrevaL Ko »e je vzdramil iz nezavesti, je izjavil da je vesel, ker mu je bilo dano rešiti dragocene življenja Johna Herona.
Časopisni poročevalci niso prodrli tako daleč, da bi bili zasledi« v ozadju te istorije 0’Reiliyjevo nevesto; mala Kk> je bila modra miška in se je skrila v luknjico, kakor hitro ie .vrnila svoii levinji prostosti
*vezo z podpolkovnikom Fiozijem, Setom italijanskima izveščevalnega urada v Trstu, ki je vodil (in menda §e vodi) vso Spionažno in propagandno akcijo Proti Jugoslaviji. Finti je poslal v Za-goreb svojega zaupnika prof. Morpur-Sa, ki je stopil v stik z Radičevimi za« opniki dr. Mačkom in kaplanom Kež-manom, katerima je tudi izročil 3000 funtov Sterlingov in pozneje še 10.000 dolarjev. Pozneje je prinesel Morpurgo y Zagreb od Finzija tudi pismo za Radiča, katerega je leta tudi prejel. Medtem Je dr. Frank od Madžarov zopet 'dobil 1 milijon kron, katerega pa ni iz-toČH »Hrv. rev. odb.«, temveč je za ta denar nakupil 20.000 dolarjev, katere je spravil v svoj žep. Istočasno se ja vrnil !z Trsta Duič z 1000 hm tov šterlingov ta dr. Franka, katerega je ob enem obvestil, da se bo v kratkem vršila v Rimu konferenca »Hrv. rev. odbora« z predstavltelji italijanskega zunanjega ministrstva, katere da se bo v imenu Slovencev udeležil tudi dr. Ivan 5u-Steršič. Priprave za to konferenco je Vodil Duič, ki se je takoj odpeljal v Švico, kjer je stopil v stik z dr. Šušteršičem in črnogorskimi emigranti. Dr. Šu-Iteršič je predstavil Duica Karlu Habsburškemu, kateremu je Duič v imenu Hrvatov podal udanostno Izjavo, Po tem posetu sta se Duič in dr. Šušteršič dogovorila vse podrobno glede pred-stoječe rimske konference, nakar sta •kupno odpotovala v Rim.
Konference v Rimu se Je udeležil ** Črnogorce Plamenac, za Hrvate dr. 9achs in Duič, za Slovence dr. Sušter-«2» ta italijansko zunanje ministrstvo Pa dva njegova visoka uradnika. Sele Po pričetku konference se je z Dunaja Pripeljal tudi dr. Frank. Italijani so zahtevali takojšnji pričetek revolucionarne akcije in so ponujali v to svrho 30 milijonov lir. Duič pa je nasprotno za-nteval popreje točno pismeno pogodbo * Italijani o bodoči državopravni obliki HrVatske. O tem pa Italijani niso hoteli ničesar vedeti. Dr. Sachs se je pote-£oval za italijanski predlog, Duič, kot rečeno je bil proti, dr. Šušteršič pa Je ostal nevtralen. Ker se člani »Hrv. rev. odbora* niso mogli zediniti, so Italijani pretrgali pogajanja.
Po odhodu iz Italije se Je vršila v Gradcu seja »Hrv. rev. odbora«, kjer Je Duič poročal o nadaljnih Finzijevih podporah v znezku 120.000 lir. Denar Je dobil dr. Frank. Kmalu nato se je odbor preselil v Pešto, kjer je prejel od Krofa Jankoviča 3 do 4 milijone kron.
dr. Frank v zvezo z D Anunziem, razpustil »Hrv. rev. odbor« in se preselil na Reko, kjer je bil osnovan centralni revolucionarni komite na Reki. D’.Anunzio je ta revolucionarni komite zalagal z denarjem_______
“dal ie zanj okoli 4 milijone lir, Id pa #o po veliki večini izginili v žepih posameznih revolucionarjev predvsem dr. Franka in dr. Sachsa
V koliko so navedbe v Gagliardije-vi brošuri točne, tega danes še ne moremo ugotoviti Zasledovali pa bomo razvoj te afere in o njem poročali.
Politične vesti.
Kongres francoske soc. stranke.
Pariz, 6. junija. Izv.) Kongres francoske socialistične stranke je imel včeraj svojo zaključno sejo, na kateri je Poročal generalni tajnik Paul Faure o notranjem političnem položaju in o zu-nanjih političnih vprašanjih s stališča levičarskih strank in je navajal celo vr-!i?«arg^ent0v proti združitvi s komu-
fhLJ * *ovoril 0 Pogajanjih 2 inozemskimi delavskimi organizacijami v Frankfurtu, Parizu, Bruslu in Berlinu, pn katerih se je poskušalo vzpostaviti enotno socijalistično fronto. O tem predmetu je govoril Longvet, ki Je omenil, da bo hkrati s Haaško konferenco zboroval mednarodni socijali-. stični kongres. Marcel Sembart je predlagal, naj se skupno z anglešikimi in belgijskimi socijalisti vrše konference v veCjih mestih Franclje, na katerih naj *® pripravlja podlaga za mednarodno zedinjenje socialističnega delavstva.
Državne volitve v Budimpešti.
Budimpešta, 7. junija. (Izv.) V prvem volilnem okraju v Budimpešti so bile danes preštete glasovnice, Oddanih Je bilo 57232 veljavnih glasov. Od teh Je odpadlo 21.921 glasov na listo soci-al-demokratske stranke, 18.376 na listo vladi prijazne krščansko-nacionalne Wolffove stranke, 8.645 glasov na An-drasjrjevo stranko in 7.562 glasov na Hberalno-demokratsko listo. Ostali glasovi so bili razcepljeni. Izvoljena sta torej socialna demokrata JuliJ Peidl in JuIU Battiz, krščansko socialca Karol von Wolff in dr. Avgust Benard ter demokrata Ivan Btnedek in grof Julij Andrassy. Ker je Peidl že Izvoljen za poslanca v Segedimt, bo svoj budimpe-Itansld mandat najbrže odstopil prihodnjemu kandidata na Usti, gospej Ani Kethly]evJ, ki bo edina poslanka v ®Wlt8tSki	skuDičlnL
Dnevne vesti.
— P. T. uredništvu »Jutra«. »Slov. Narod« je objavil sledečo notico; »V zadnjem času si je »Jutro« v zadevi Jadranske banke dovolilo razna namigovanja in opetovana očitanja, da se Je »Slov. Narod« prodal, da je bil podkupljen za 70.000 K Itd. Kot upravni odbornik in gospodar »Narodne tiskarne« lastnice »Slov. Naroda« smatram za svojo dolžnost izjaviti, da je »Jadranska banka svoje letno poročilo naročila in plačala kakor vsak drug naš klljent In naročnik. Omenjam, da je bil račun zanjo sestavljen na podlaga splošnega tarifa. Da pa se cela zadeva razjasni in ugotovi pred sodiščem, pozivam gospode avtorje teh »Jutrovih« poročil, da blagovolijo čimpreje izjaviti povsem jasno, kdo in kdaj je podkupoval »Sov. Narod«. Pričakujem, da pozvani gospodje pod-pro to izjavo s svojim podpisi. — Dr. Ivan Tavčar ml. — Radovedni smo, kaj bo sedaj storilo »Jutro«. Pod klop bo zlezlo.
— Tujski promet v Dalmaciji. Še nobeno leto ni bilo v Dalmaciji toliko tujcev kot letos. V Dubrovniku, Splitu in Kaštelju so prenapolnjeni vsi hoteli, penzijoni in privatna stanovanja. Večina tujcev je iz Cehoslova-ške.
— Samomor hajduka Kampla. Pred tedni je iz mariborske kaznilnice ubegli Jos. Kampi ustrelil orožnika Škerleca, nato pa pobegnil na Pohorje. Dne 7. t. m. sta v žitu skrita orožnika pričakala Kampla, ko se je približal ženskam na njivi, da bi dobil jesti. Kampi je oddal strel proti prvmu orož-Jiiiku, ne da bi ga bil zadel. Ko pa se je dvignil v bližini drugi orožnik z naperjeno puško iz žita, si je Kampi nastavil revolver na sence ter se ustrelil.
. — »Slov. Narod« se ie zmotil. No, saj smo vedeli, da se bo. Pred mesecem je namreč »Slov. Narod« v svojem uvodnem članku izrazil trdno nado, da bo s kraljevo poroko došla sestradanim državnim uradnikom toliko zaželi ena službena pragmatika. Kraljeva poroka je že minula, pragmatike pa še ni — in je ne bo.
— Ubo/ v BelikrajinL Na cesti Iz Črnomlja proti Tribučam so našli dne 1. t. m. ubitega premožnega posestnika Petra Siko-pia iz Tribuč. Kot osumljenega so zaprli nekega Rusa, s katerim sta se poprej v neki čraomeljski gostilni Spopadla.
— Nesreča na lovu. Posestniku Ant Jurci iz Cerknice se je na lovu sprožila puška tako nesrečno, da mu Je Sel strel v hrbet
— Morilec svojih staršev. V SenH je malopridni Petar Novak umoril očeta, mater in malo nečakinjo Jullško, da bi se polastil posestva'.
— Direktna automobilna zveza Ljubljana • Bled, Automobilna prometna ( d. v Ljubljani otvorl v soboto dne 10. junija au-tomobilno zvezo iz Ljubljane na Bled In sicer vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane pred Jadransko banko. Au-tomobil se vme vsak pondeljek In dan po prašnikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luksuriozni auto-omnibus za 16 oseb v katerem Ima vsak potnik svoj lastni totelj. Vozna cena Je iz Ljubljane na Bled Din 60, za tja in nazaj Din 110. Ročna prtljaga prosta. \ predprodaji se dobivajo vozni listki v pisarni automobilne prometne d. d. Jadranska banka drugo nadstropje soba št. 44 ali pa po telefonu telionska štev. Jadranske banke Automobilna.
— Prisilne initve na Francoskem. V francoskem senatu je bil podan načrt zakona za prisilne ženitve. Po tem zakonu bi smela država v bodoče sprejemati v državno službo samo oženjene ali takšne, kateri *.« “vežejo, da se bodo do 25 leta oženili. Vsi tisti, kateri Imajo tri ali več otrok Imajo pri napredovanju prednost in dobe večjo plačo ln pokojnino. Samci (neoženjenl) morajo dvakrat tako dolgo služiti v armadi, a kdor se ne ožnl do 45. leta, ostane v vojaški obveznosti še nadalje.
— Umiranje od lakote na Ruskem. Ljud-
Js, kateri so pribežali iz Odese na Bolgarko, pripovedujejo, da v Odesi ljudje od lakote tako strašno mrjo, da vseh mrtvecev niti ne registrirajo. Vsak dan umrje več kot 100 ljudi. Mrtvih ne pokopujejo sproti, ampak jih po več skupaj enkrat na teden, in sicer v pondeljek, ko je vse moško prebivalstvo primorano grobe kopati. Pogrebi se vrše brez vseh ceremonij. Parnike, kateri priplujejo v Odeso, trume stradajočih kar oblegajo. Po veliki večini so to ženske in pa otroci, ki se za skorjo kruha stepo med seboj! Nekoč se je pripetilo, da so nekoga pri tem ubili, ne da bi se bili sami kaj poškodovali. — Kakor poročajo »Izvestija«, je zbolelo v Odesi 11. maja 32 oseb za kolero, 750 pa za legarjem. Tudi piše imenovani list, da Je umrlo na Krimu v prvih mesecih t. 1. 60.000 oseb od lakote. Med temi Je bilo 24.000 odraslih ljudi, 36.000 pa nedoraslih ali boljše rečeno otrok.
— Surovost. Janez Remic iz Zagorice je na cesti med Rovom in Radomljami s toporiščem sekire pretepel posestnika Antona Kemperla in njegovega sina Josipa Iz Nožič. Sin Josip je ranjen na roki, oče Anton Ima pa zlomljeno podlehtnico leve roke.
— Samomor dveh zaljubljencev. V zagrebškem izprehajališču Maksimiru so našli pred kratkim trupli mladega para, mladeniča in mladenke. Pri njih so našli pisma, naslovljena na starše, v katerih povdarjata, da sta šla prostovoljno v smrt in sicer radi tega, da Ohranita obojestransko ljubezen čisto in nepokvarjeno tudi na onem svetu.
— V Bohinjl Na najlepšem kraju ob 'Boh. Jezeru se nahaja hotel »Sv. Duh«. Ima lastno kopališče in čolne. Kuhinja izvrstna. Postrežba točna in solidna. Qorka in mrzla Jedila vedno na razpolago. Cene zmerne. Dijaki imajo znaten popust. — Feliks Seljak, hotelir.
— Velika nesreča v Lvovu. V noči na blnkoštno nedeljo sta se v Krakovski ulici v Lvovu zrušili dve stari hiši ter podsuli okrog 200 prebivalcev. Iz razvalin so izvlekli 40 mrtvih in 20 težko ranjenih.
—• Razpisana poštna urada. Razpisana je odpravnlška služba pri pošti pri Sv. Bol-fenku pri Središču (111/3) in pri Sv. Križu pri Kostanjevici (III/l). Prošnje je vložiti v štirinajstih dneh.
— Razne tatvine. V noči od 4. na 5, t m. Je spal na Viču št. 48 v hlevu Erik Blaž. Prišel Je v hlev neki predrzen tat, ki Je Blažu sezul čevlje in mu vzel iz notranjega žepa listnico in legitimacijo. Tat je Blaža oškodoval za 1500 kron. — Vlomljeno le bU lo ponoči v trgovino Frana Pusteka v Šmarju. Tatovi so odnesli raznega blaga za 104 tisoč kron. — Posestniku Marku Bohorču v Velikem Kamnu Je bilo ukradeno iz zaklenjene omare obleke v vrednosti 6330 K.
— Obsojena služkinja. 2e večkrat pred-kaznovana služkinja Poldlka žargl je svojemu gospodarju Janezu Cerarju ukradla 1200 lcron. Deželno sodišče Jo. te otoaodflgi
— Državne obiasti ne smejo rabiti službenih spremnin. Poštno in brzojavno ministrstvo je odredilo, da državne oblasti pri pošiljanju poštnih pošiljk ne smejo rabiti službenih spremnic, temveč navadne kakor zasebne osebe. — Službene spremnice smejo torej rabiti samo poštni uradi in oblasti poštne uprave.
— Vesne in dečva. Na brezštevilna vprašanja, kje se nahaja v prodaji »Vesna« s podobami dečve, izjavljamo, da »Vesna žal ne Izhaja več, pač pa Je še nekaj lan« skih izvodov na razpolago, v katerih se nahaja dečva. Pripomniti moramo, da Je pojav zahteve po pristni dečvi nad vse razveseljiv dokaz, da se naše občinstvo vendar zafienja oklepati pristne slovenske noše nad vse ljubke dečve, katera sčasoma itak mora Izpodriniti zoprni nemški »dimdl«. »Vesno« z de-čvo ima v prodaji tvrdka Magdič, Šelen-burgova ulica in knjigama Bamberg, Miklošičeva cesta.
— Sprejem učencev v prvi razred ljub-Ijanskih srednjih šol za šolsko leto 1922 23. Na I. državni gimnaziji, drž. realki, drž. realni gimnaziji (Poljanska cesta) in drž. realni gimnaziji (Beethovnova ulica) bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo dne 25. junija 1922 od 8. do pol 12. ure. Učenci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno; Sprejemna preizkušnja prične v torek 27. junija točno ob 8. uri zjutraj.
— Spalni vozovi. Pisarna Wagons-Llts Ljubljana, Dunajska cesta 31. tel. št 106. nam javlja, da vozijo spalni vozovi redno vsaki dan i. s. Ljubljana—Dunaj brzovlak štev. 10. odhod Iz Ljubljane 0.32 uri ima spalni voz prvega in drugega razreda. Ljubljana—Zagreb—Beograd brzovlak štev. 10. odhod iz Ljubljane 0.32 uri, ter Ima spalni voz prvega razreda. Ljubljana—Trst brzovlak štev. 13. odhod Iz Ljubljane ob 24. url ima spalni voz prvega razreda. Ljubljana preko Trsta v Pariz S. O. E. vlak odhaja vsaki dan Iz Ljubljane ob 15.50 uri. Vsa pojasnila, kakor tudi predprodaja železniških kart v gornji pisarni.
— l*£on. Iz naše države je izgnan v Ri-henberg pri Gorici pristojni Alojzij Jazbec, ker je bil radi goljufije pri sodišču v Ljubljani obsojen.
, ^ “ Stan/šega se je naredil. Osemnajstletni zidar V. K. ki je zaposlen pri neki ljubljanski stavbni tvrdki, Je vedel, da dobivajo nad 20 let stari delavci 3 krone več na uro kakor pa mlajši delavci. In zato je fant pre-naredil v delavski knjižici svoje rojstno leto iz 1904 v 1902 In s tem res dosegel večjo plačo. Zato pa bo moral sede.tl 14 dni,
Ljubljana.
*= Proslava kraljeve poroke Je v
Ljubljani izpadla nad vse sijajno. Ob pol 6- le priredila vojaška godba budnico, ki je privabila na ulico sicer precej zaspano ljubljansko prebivalstvo. Slavnostne službe so se vršile v pravoslavni kapeli, protestantski cerkvi in katoliški stolnici. Povsod so bila svetišča polna zastopnikov raznih korporacij in drugega občinstva. Ob 11. dopoldne se je vršila v Zvezdi defilacija vse ljubljanske garnizije. Po defilacljl je namestnik pokrajinskega namestnika g. dr. Baltič prejemal v vladni palači čestitke raznih korporacij. Ljubljana Je Iskreno pokazala svoje veselje nad kraljevo poroto.
=» V ambolatorju Okrajne bolniške blagajne, uradlSče 2, vrše se odslhdob ordinacije za kožne In spolne bolezni od 8. do 9. zjutraj In sicer ob pondeljkih in petkih ta moške, ob sredah za ženske.
— Poroka. V sredo sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani trgovec Iz Semiča g. Fr. Strumbelj z gdč. Pavlo Geržina. Na gostovanju pri užitninskem nadzorniku g. Zupanu se je nabralo za Sokolsko društvo v Semiču 320 K. Novoporočen-cema vso srečo!
=• Vsled zastrupljanja rane Je umrl v
ljubljanski bolnici 19 letni tesarski vajenec AL CvenkelJ iz Brezij na Gorenjskem. Pri delu se je bil vsekal v noto, a Je rano zanemaril.
= Smola kolesarskega tatu. Alojzij Sever je pustil pred bolniško blagajno svoje kolo. Kmalu pa se Je približal kolesu neki neznan uzmovič in naenkrat se Je vsedel nanj ter zdirjal proti Rimski cesti. To pa je k sreči še pravočasno opazil in skočil za tatom. Severja sta se pfidružila tudi dva policijska organa in začel se je pravzati lov. Tat, ki Je zavil proti Rožniku, je uvidel, da ie ne bo popihal in vrgel je kolo v jarek, sam pa je izginil v gozdu. Ker » si »lovci« tatu dobro ogledali, Je upati, da bo kmalu zasačen.
.	= Nesreča z avtomobilom. V Spodnji
»iški Je neki avtomobil podrl na tla delavko Marijo Šuštar In njenega spremljevalca. Možaku je raztrgalo suknjič, Šuštarjeva pa le poškodovana na glavi.
= Policijske ves«. Pirc Karel iz 2lg-marce je pred glavnim kolodvorom tako neprevidno nosil v ovoju več kos, da je kosa zadela levo roko notarske uradnice ide Linčič, Jo ranila In raztrgala rokav. — Učiteljici Ljudmili Gabršek v Mostah je oila iz »be ukradena usnjata bosanska ročna torbica, v kateri Je bilo nekaj denarja in več zdravniških receptov. — Kolesar Ivan S. Ie v Kolodvorski ulici zavozil v avtomobil S. L. 313. Kolesar je padel m poškodoval kolo. — Obleke v vrednosti 1400 kron je bilo ukradeno hlapcu Martinu Ogorevcu.
«r Damski površalk se Je Izgubil v soboto od glavnega kolodvora do Ambroževega trga. Pošten najditelj se prosi, da Istega odda proti primerni nagradi na Poljanskem nasipu — cukrarna — pri hišniku Brodou.
— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo oktobra 1921 zastavljenih predmetov v torek, dne 13. Junija popoldne.
Maribor.
FRANCOSKA MISIJA V BEOGRADU.
Beograd, 7. junija, (zv.) Francoski maršal Franchet d’Esperay Je včeraj posetil v spremstvu admirala Vendryja in francoskega poslanika Clemenc Simona grob svojega bivšega vojnega tovariša pokojnega vojvode Mišiča. Kasneje Je šel tudi na grob francoskih vojakov, ki so padli v bojih za obrambo Beograda y svetovni vojni
Kaj naj M vam danes poročal Iz Maribora? Pustimo že vse novosti, vse senzacije, vse intrige, vse oderuške cene, vse demagoštvo — ker v vseh srcih Je ena sama misel in želja :da bi dostojno proslavili proslavo poroke našega ljubljenega junaka, našega narodnega kralja Aleksandra z našo kraljico Marijo. Vsak se mrzlično pripravlja, da ne bi zaostal za drugim v le-potičju oken, vsak komaj čaka bakljade ln drugih prireditev, da bo iz vsega srca dal duška svojim čustvom, da bo zaklical iz vsega grla klic, kateremu se pridružujemo tudi mi: Živel kralj Aleksander In kraljica Marija.
Društvo za stavbo porodnišnice v Mariboru. Pravila društva so odobrena. Protektorat društva je prevzel gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Sklicujem ustanovni občni zbor društva na pondeljek 12. t. m. ob 19. uri v magistratni posvetovalnici. Predsednik pripravljalnega odbora: Viktor Grčar, župan.
Celie.
Maturanti letnika 1897, ki so maturirali na celjski gimnaziji ali so sicer saj del višje gimnazije dovršili v Celju, maturo pa leta 1897 napravili na katerikoli drugi gimnaziji, se prosijo, da takoj po tej objavi naznanijo svoj natančni sedanji naslov podpisanemu. Obrtnozadružnl komisar Nace Založnik, Celje, Prešernova ulica 3.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 11. junija 1922 dopoldne ob 9. uri v restavracijo Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu je razun rednih poročil tudi sklepanje o proslavi društvene 30-letnice, poročilo delegata o glavni skupščini Saveza brvatskih obrtnika ln razprava o volitvah v. oblastno skupščino. Občni zbor Je ob določeni uri sklepčen neglede na število navzočih članov. Popoldne istega dne priredi društvo domačo zabavo pri »Grenadirju« za svoje člane in prijatelje društva.
Nagrada. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša: Za onega, ki tatove ali v noči od 31. maja na 1. Junija tl. v Hrastniku ukradeni dinamit Izsedi, kakor za onega, kf bi kakorkoli pripomogel k Izsleditvi, razpisuje pokr. uprava za Slovenijo nagrado v znesku 10.000 kron.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V torek 6. tm. se Je vršilo na našem Ljudskem vseučilišču Izredno predavanje. Predaval Je glavni urednik »Napreja« g. Zv. Bemot iz Ljubljane. Tolmačil Je v rdzumljlvi obliki pomen besed: država, absolutizem, demokratizem, centralizem, avtonomizem. Priporočal je centralizem in enotnost pri zakonodaji, a avtonomizem pri upravi. Po predavanju se je razvila po želji in predlogu g. predavatelja kratka diskusija. Predavanje je bilo dobro obiskano.
Avtomobilski osebni promet Je zopet
otvorjen na progi Celje—Dobrna.
Koncert ljubljanskih slepcev se vrši
34. Junija zvečer v Celju. Več še poročamo.
S košnjo so že pričeli v celjski okolici. Seno je lepo. Za sušenje so zelo ugodni solnčni dnevi.
Dežja je pričelo primanjkovati. Polja so že precej suha in zaostaja rast. Posebno koruza in krompir zaostajata vsled pomanjkanja dežja.
Ptui.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Prijave za sprejemni izpit v I. razred dne 29. junija od 9. do 11. ure. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi rojstni list in šolsko izpričevalo, ki mora Imeti opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit dne 30. ju-mja pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa po-P?!;11®,p0 Potrebi. Za začetek šolskega leta ve la sledečl spored, (ki se po morebitnih drugačnih odredbah Izpremenl): Une 11. septembra od 8. ure naprej spre-j?1?1! Izpiti za II. do VIII. razred, ponavljalni in naknadni izpiti. Dne 12. septembra od 8. ure naprej sprejemni izpiti za I. razred; od 10. do 11. ure sprejem novih učen-drugih zavodov. Dne 13. septembra oa 10. do 11. ure sprejem starih učencev.
Ravnateljstvo.
Pokrajina.
„ lz LJftomera nam pišejo: Vinogradi so v cvetjU- m ako bo ugodno vreme, se nam tudi letošnjo Jesen obeta obfla vinska letina. Pred vojno Je šel velik del vinskega pridelka v Gradec in na Dunaj, danes ga pa
™ LPi°£UpiJo K,ranLci* ker ^ na5a kapljica vse kaj druzega ko dolenjski cviček, dasl ga ne držimo dražje ko Svetokrižcl, Metličanje in dr. Komaj čakamo železniške zveze z Ormožem. Doslej je traslrano približno pol proge. Nova proga bo vsekako ugodno vplivala na tesnejše trgovske stike z ostalo alleYino' ~ Travniki so zeleni, ko pršljin,, rž In pšenica ste kakor gozd, vr-tove Je pa tudi veselje pogledati, tako lepo
m '°x, ?,amo dežla bo kmalu treba, dežja. — Naši Nemci in nemškutarji so se sprijaz-W.z n°v? državo Jugoslavijo, saj Imajo vendar lepše življenje, kakor oni tam preko Mure. Slovenskega rodoljuba veseli, da Ljutomer od leta do leta bolj kaže slovensko lice.
Iz DoL Logatca. Pred nedavnim ča-som se je naselil v naši vasi trgovec, ki prodala prav dobro vino in sicer na debelo liter po 24 kron na drobno pa po 28 kron liter. To pa seveda ni bilo po volji tukajšnjim gostilničarjem ln trgovcem In takoi so denuncirall moža, češ, da nima dovoljenja za nadrobno prodajo. Imenovani Je vložil na okrajno glavarstvo prošnjo za nadrobno prodajo vina, ki pa mu je bila odbita, a poleg tega so mu naložili še kazen 15.000
£n°™es ČUi"a pTrav,ca *>ri nas. Italijan sme vse, a pošten Jugoslovan dobiva same brce. Sedaj je naš gostilničar na novo vlo-zu prošnjo za nadrobno prodajo na pokra-«nsko vlado v Ljubljani in upamo? da m bo leta vendar ugodila, ker na ta način bo tudi marslkak revež lahko izpil kozarec dobrega vina, dočlm se sedaj povsod prodaja za drag denar le pobarvana voda
Aljažev dom v Vratih bo otvorjen v nedeljo dne 11. t. m. Preskrbljeno Je za gorko in mrzlo kuhinjo ter dobro pijačo. V domu lahko Istočasno prenoči 60 turistov. Pričakuje se, da bosta flora, ki se v dolenjlh le-gah krasno prebuja ln znani slap Peričnik privabila obilo obiskovalcev. Tura se lahv« naredi v enem dnevu. Priporočljiv je vlak,
Id odhaja ob 7. zjutraj Iz Ljubljane. Ob nedeljah ln praznikih se naj za povratek porabi izletniški .vlak, ki prihaja v Ljubljano
Sokolstvo pri proslavi kraljeve poroke
Sokolstvo se udeleži po svojih zastopnikih slavnosti o priliki kraljeve poroke v Beogradu. V to svrho so odpotovali zastopniki starešinstva v Beograd, kjer Izroče na merodajnem mestu v lično Izdelani spomenici čestitke kralju ln kraljlcL Besedilo spomenic ce je sledeče: Jugoslovenski Sokolski Save* spajajoč v nerazrušno celoto sinove in hčere matere domovine v neugasni ljubezni do nje, se radostno uvršča v kolo njih, ki se Jim vžigajo duše v Iskreni vdanosti ln Id s« zbirajo ob kraljevem prestolu t odkritosrčnimi čestitkami! Naš kralji ln naš ljubljenj sokolski brat Aleksander ln nevesta, mila naša kraljica Marija, Vama je dom in prestol vsa velika naša zemlja, koder dviga ponos svobodnega državljana zmagovita misel sokolska, koder diha jaka naša sokolska volja, koder sokolsko ustvarjajoče delo in sokolske kreposti razvijajo In utrjujejo naše telesne In duševne moči v brambo In ščit naše lasti In slave 1 Vse brate, vše sestre, nai naraščaj in našo deco — vso ogromno našo sokolsko rodovino druži danes en vzklik, kakor iz enega srca kipi ta glasi To je nai bratski sokolski pozdrav. — Zdravo! Starešinstvo Jug. Sokolskega Saveza.
Sokolstvo.
Sv. Pavel pri Preboldu. Sokolsko društvo Sv. Pavel pri Preboldu priredi v nedeljo dne 11. t m. po vojni svojo prvo Javno telovadbo združeno z veliko vrtno veselico. Sodelujejo tudi društva Iz okolice. Naše društvo je nameravalo že lansko leto tako prireditev, ki pa je morala vsled kraljeve smrti odpasti. Bilo bi odveč omenjati veliki pomen te prireditve za razširjenje ln poglobitev sokolske ideje in napredne misli ter se nadejamo obilnega poseta od blizu in daleč, In to tem bolj, ker se občinstvu obeta mnogo zabave; prireditev je zamišljena velikopotezno ter sodeluje polnoštevilna rudniška godba lz Trbovelj.
Razvitje prapora jezdnega odseka So* kola v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 11. junija s sledečim sporedom: 1. Zbirališče članstva pred Nušakovo vojašnico v Trnovem. Odhod ob 9. url dopoldne. 2. Ob pol 10. uri dopoldne slavnostno razvitje prapora pred Narodnim domom. 3. Od 1030 do 12, ure opoldne koncert na vrtu Narodnega doma. Vstop prost. 4. Od 6. ure pop. naprej koncert orkestra Sokola L na vrtu Narodnega doma. Vstopnina 3 Din za osebo. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnost a istim sporedom v prostorih Narodnega doma. Zbirališče pred Nušakovo vojašnico ofe pade in se nadomesti z areno Narodnega do» ma.
Izlet naraščaja ljubi/. Sokola ter nanh. ščaja Sok. društev na Viču, Vrhniki bi ŠU ški (moška deca) v Horjul se vril ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 11. t m. ZbW rališče ob pol 12. uri dopoldne pred »Narod* nim domom«, povratek med 7. In 8. uro zv*» čer. Prijatelji sokolskega naraščaja, kateri se ne peljejo z vozovi, poslužljo se lnM»» vrhniškega vlaka, ki vozi lz Ljubljane obl 1. popoldne; od »Drenovega griča« do Hor*» Jula Je eno uro hoda po lepi gozdni poti. O® postaje »Drenov grič« odhaja vlak ob M® zvečer. V petek 9. t. m. točno ob 5. uri i] telovadnici Narodnega doma poslednja vaja za nedeljski nastop v Horjula. NarailaJnUH pridite vsi in točno. Zdravo/
Gledališče in glasba.
Svatba Krečinskega. V dramskem gle. dališču se vrši v petek, dne 9. t m. premfe Jera komedije ruskega dramaturga Suhovo-Kobilina »Svatba Krečinskega«. Dejanje sat godi v časih pred osvobojenjem ruskih kme-i tov in sicer pred letom 186L Komedija M spisana pod vplivom Gogoljevega »Revizork Ja« in je enako satira na ruske razmere, tt> če pa se drugih slojev nego »Revizor, nam. reč ruskih veleposestnikov. Igra se £e lest« deset let in Je še danes na repertoarju naj* večjih ruskih gledališč. Suhovo-KoblHn Je postal ž njo ruski klasik. Pri nas Igrajo glav* ne vloge g. Pntjata, Sest in Kralj. Reilr« g. Putjata.
Od danes naprej so v predprodaji v pt-sami Glasben* Matice vstopnice za koncert vokalnega kvarteta »Primorje«, ki se vrli v, ponedeljek dne 12. junija točno ob pol 9. url zvečer v dvorani Filharmonične druiba. Tflj! je pravzaprav I. javni koncertni nastop mo«; škega kvarteta »Primorje«, ki že danes VB* va tako v Ljubljani, kakor tudi širom Slov* nije najboljši glas. Kjerkoli je kvartet na-i stopil, je bil predmet pravega občudovanja! in največjega navdušenja. Za ta njihov koa.; cert vlada v Ljubljani največje zanimanja
Glasbena Matica v Ljubljani Odbor* »Glasbene Matice« v Ljubljani poziva vsa ohe, ki so st izposodili notni materija!, part!« ture ali knjige iz arhva »Glasbene Matice«; bodisi tekom tekoče sezone ali iz prejšnjih let, da vrnejo izposojene stvari do 30. t m. arhivarju »Glasbene Matice«, ker se sestav« lja natančen pregled vsega arhiva. V arhlvuj se posluje vsak dan ob 5. do 7. ure zvečer' lzvzemšl nedelj in praznikov. Da bi ne Imelt prizadeti neprilik, prosimo, da se pozivu točno odzovejo. — Odbor.
Leonid Andrejev: Plat zvona. Novele. Prevedel Josip Vidmar, založila Tiskovna zadruga kot 6. zv. Ljubljana 1922. Str. 133,
• , 12iJ, “ pošti 1 Dln več. Knjiga prinaša štiri novele Leonida Andrejeva, Andrejev, pesnik groze, Izbira v teh novelalk
Tflf« ux *iaterIh na^° njegovo po* glavitno občutje poln izraz. Prva: govor! o grozi požarov, druga: Izraža grozo strašna poteptane čiste ljubezni, tretja: grozo duha, “ se je razdvojil pod tlakom nravnega za-Kona, ki v morilcu protestira zoper zločin. Novela »V megli« pa slika notranje propa* aanje spolno bolnega mladeniča, ki ga v navalu obupa privede do umora ln samomora. Novell »Brezdno« in »V megli« sta v Rušili izzvali mnogo debat V literarne debate Ja posegla celo grofica Tolsta, ki je Andreja« va po krivici obsodila za pomograla. Poseben odziv pa ‘a našla v ruski publiki tla* sti prva teh dveh. ki je povzročila, da se Ja še dolgo po njenem Izidu javno ugibalo m pisalo o usodi posameznih oseb, ki nastopalo v nji. V splošnem je knjiga za predvojnon predrevolucijsko duševno stanje ruskega 8 roda značilna. Knjiga se naroča pri Tiskovni' zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica it M,
»Razkrinkani Habsburžani*. Spisala gro> nca Larischeva. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg a Cena ba. zvezku 6, Din.	^
Vabilo na subskripcllo novih delnic
etc. etc.
Pri večjem naročilo popust cene.
(Costa Novakovič in drug, vetetra.» start, matcrtjatom Ljubljana, Miklošičeva cesta St 13.
Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne - '..=	plašče,	perilo	itd.	priporoča	tvrdka
DRAGO SCHWAB
(prej Schwab & Bizjak)
Pod Ramdno baintrno Ljubljana Dvorni trg itev. I.
Gospodarstvo.
Vprašanje naših pristanišč.
"Cela naša država sc da po svojem Seografičnem položaju razdeliti na tri cone: gornje jadransko, srednjejadrac-isko in dolnjejadransko in vsaka od teh con mora imeti svoje pristanišče in svo* ijo železniško zvezo s tem pristaniščem. .Gornjejadranska cona že ima svojo luko na Sušaku in Bakru in tudi železniško svežo s tema lukama. Tudi druge dve coni imata svoja pristanišča v Splitu in Šibeniku ter v kotorskem zalivu, toda treba jih je še razširiti in zgraditi že-1 »zniško zvezo z zaledjem. Ce se ne bo delalo po tem zemljepisni legi najbolj odgovarjajočem načrtu, temveč šlo po poti, kot so jo nasvetovali gotovi naši krogi, ki so projicirali samo eno glavno pristanišče z eno glavno jadransko
železnico, bomo s časom vendar morali izpeljati prvi načrt, pri tem pa bo omenjena glavna luka in glavna železnioa za naše gospodarstvo vedno Veliko breme.
Iniciativo za pravilno rešitev tega vprašanja moralo prevzeti oni, ki »o za to najbolj poklicani in to so naši pomorski in trgovski krogi v Primorju in gospodarski krogi v njihovem zaledju. To vprašanje se ne sme namreč rešiti po lokalnih interesih posameznih naših pristanišč, temveč rešiti se mora tako, da bo rešitev odgovarjala prirodni legi naše države ter državnim in obče-narodnim interesom. In mislimo, da 9e ti poklicani krogi ne bodo pustili motiti po ozkosrčnosti, če bo eno pristanišče zahtevalo večjo pažnjo vsled večjih potreb svojega zaledja.
Po svoji legi mora postati naša največja jadranska luka Split. To pa ne morda vsled kake nasilne prometne po-
litike, temveč vsled tega, ker je njegova cona v zaledju tako velika in ekonomsko tako silna, kot nobena druga cona v zaledju drugih naših pristanišč. Na to dejstvo se je treba ozirati in iz tega vidika zadovoljiti tudi večje potrebe splitskega pristanišča, Mislimo, da bodo v tem vprašanju soglašali vsi prej omenjeni poklicani krogi V tem praša-nju morajo vsa naša pristaniška mesta sporazumno izdelati in predložiti vladi skupen program o vprašanju naših jadranskih pristanišč in izgradbi njihovih železniških zvez.
Kar se tiče gorniejadranskega pristanišča je morda še prezgodaj govoriti o podrobnostih z ozirom na nejasnost, ki po krivdi naše diplomacije še vlada v vprašanju italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma in s tem tudi v re-škem in baroškem vprašanju. Pred kratkim že smo se bavili na tem mestu obširneje s to stvarjo in zato puščamo
stvar sedaj na strani. Toda potrebno je, da že danes opozorimo na nekaj odločilnih. momentov z ozirom na sušačko luko in aa potrebne izpremembe in dograditve, da bo lahko Sušak, kot gomj&-jadransko pristanišče mogel zadovoljiti svoje zaledje. Sušak ima svoje gotovo zaledje v Hrvatski m Slavoniji in to zaledje je gospodarsko tako močno, da bo moral Sušak obvladati močan pri-staniško-železniški promet. Sušak ima svoja pristanišča, Baroš in Martinščico in ima tudi izgrajeno železniško zvezo s svojm zaledjem, to je ena najboljših v naši državi. Potrebno je edino, da se postavi velik potniški kolodvor, zgradi skladišča in dva kilometra dolgo železnico do Martinščice, kjer se mora istotako zgraditi pristanišče in skladišče. Poleg tega je treba temu pristaniškemu kpmpleksu priključiti še Bakar, ki bo moral prevzeti nase en del prometa in v to svrho razširiti pristanišče
In zgraditi železniško progo. Največja: in najnujnejša potreba pa je, da se takoj prične z graditvijo zveze slovenskega železniškega omrežja z zagrebško progo, da ne bodo slovenski kraji odrezani od morja in da ne bodo primorani posluževati se onih pristanišč, ki ne pripadajo njihovi coni.
Susaško pristanišč« ima vse pogoje za našo gornjejadransko pristanišče, treba je izvršiti samo potrebne pre- in dograditve. V tej smeri leži pri vladi ž^ nekoliko projektov, celo projekt dal«* kovidnih Madžarov se nahaja v naših rokah. Vprašanje Je samo, če bo na odločujočem mestu dovolj razumeva* nja, da se to izvede. Dosedanji rezultati nas ne morejo zadovoljiti. Zato bi 2 veseljem pozdravili skupno akcijo vsen pomorsko-trgovskih krogov v zaledju, da se rešitev tega silno važnega vprašanja usmeri na pot, ki bo najbolje od* govarjala občenarodnim interesom.
Razile vesti.
FF Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne Borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. maja 1922 dela 198 možkih in 85 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 217 možkih In 105 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je Izvršilo 287. — Promet od 1. Januarja do 27. maja 1922 izkazuje 17.175 strank In sicer &298 delodajalcev in 8.877 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3.366. jDeta iščejo: strojni In stavbni ključavničarji, mehaniki, elektromotorji, kovači, peki mlinarji, natakarji, natakarice, strojniki, čevljarji, krojači, Šivilje, trj:. sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejme/o: rudarji, gozdni delavci, stavbni In strojni ključavničarji, kleparji, mizarji, vrtnarji, žagarli, čevljarji, slikarji, pleskarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
+ Podružnica Llubllansk* kreditne banke v Kočevja se ne sstanovi, ker ni mogla banka kupiti nobene primerne hlSe.
PRODAJA:
KANARČKI, samec Izvrsten pevec, samica s tremi zdravimi mladiči. Naslov v u-pravl lista.	993
DOBROIDOCA GOSTILNA z inventarjem in 9 sobami za tujce* v Slov. Bistrici ob kolodvoru. Cena K 1.100.000 Lepa vila z približno 3 orali travnika, sadnim In ze-lenjadnim vrtom. Stanovanje s 5 sobami in pritiklinami takoj na razpolago. Cena K 750,000. Lep vinograd, IH orala z lepim gospodarskim in stanovanjskim poslopjem v krasni krajevni legL Cena kron 650.000. Skupna cena vseh treh objektov je K 2,350.000. Vse prvovrstno l Resni kupci naj se pismeno obrnejo aH osebno zglasijo pri Stamcer, Maribor, Šolska ulica 5. Osebne Informacije dnevno od pol 9. do 11. ure.   1002
OTROŠKJ VOZIČEK, napol poniklan po ugodni ceni. Za gradom it 9.	1004
RESTAVRACIJA in mesarija, lep senčnat vrt, pripravno tudi za kako manjšo tovarno. Naslov: Restavracija Amerika, Ollnce pri Ljubljani._____985
KUPI:
IŠČE se za kupiti pianino, harmonij in šivalnt stroj. Ponudbe z navedbo cene na hotel Toplice. Bled 999 DAMSKA in MOŠKA PU-PA, dobro ohranjena, od 44 do 48 polovične prsne širine. Janko Mužan, krojač, Mlino, Bled L______994
SLUŽBE:
'ŠOFER in KLJUČAVNIČAR z dobrimi spričevali k luksus ali tovornemu avtu išče službe. Naslov v podružnici »Jugoslavije« v Celju.____________1003
Išče
IŠČE se samostojen kon-ditor in prvovrstna hišna. Ponudbe n« hotel Toplice,
Bled.___________________1000
PISARNIŠKA MOČ, zmo-
žen vseh pisarniških poslov išče z ev. takojšnjim vstopom primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. 990 IŠČE se šlužklnja v pomoč in nadomestilo gospodinj L Opravljala bi vsa hilna dela ih v kuhinji v prijaznem kraju. V poštev pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop takoj, oskrba in plača dobra. Nar slov v upravi lista.
RAZNO:
Nemeblovano sobo za takoj ali pozneje se išče. Posredovalec dobi primerno nagrado. Naslov v upravi 1001 222!
Blago
za prevleko divanov is Mm pohištva v veliki izberi m razli&o platno Id jote za tapet-olke, MelttLprMaMa
ttene.
Razpis pdbe.
Pokojninski zavod razpisuje za zgradbo svojega uradnega poslopja na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice oddajo težaških in zidarskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, kjučav-ničarskih, slikarskih, pleskarskih, steklarskih, pečarskih, instalacijskih in elektrotehničnih deL
Načrti, popis zgradbe in stavbeni pogoji so na vpogled ©d 9. do 14. junija od 8,—.12 ure predpoldne. Zavod pri oddaji del ni vezan na najnižjo ponudbo.
Nekolekovano skupno ponudbo ali ponudbe za posamezna
dela je vložiti do vštetega 17. t m. do 12. ure opoldan V zavodu, Šolski drevored St 2.
V Ljubljani, dne 6. junija 1922.
Poštni paketni promet v Dugosiavijo.
Mednarodno podjetje z« Špedicijo paketov
EM Lampo, Maribor, Aleksandrova c. 83.
Prevzema pošiljanje poštnih paketov iz vaega inozemstva pod najugodnejšimi In kulantnejšimi pogoji. Solidna raelna postreib* zajamčena. Pojasnila brezplačno.
Prva sionska Mia lesenih žaluzij
Heissbaciier
lesnoindustrijska dražba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66.
Izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema s-: vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. Brsolav: Wetesbacher>Uubl|ana.
Stavbeni materllal
imata v zalogi ter prodajata po najnižjih cenah: strežna lepenka ...... od K 205’— do K 290*—
izollr plošče...................................  70*—
vatproof  .....................................  12*50
karbolineum...............................  „	16'50
oklic.
KartmoV* ob 3 uri popo-
Na predlog Josipa Malin, posestnika iz ulica 5 se vrši v nedeljo, dne H. junija 19! ludne na licu mesta v Karunovi ulici 5
prostovoljna Savna dražba
zemljišča vložek 57 k. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz hlSe št. 5 v Karunovi ulici ter vrta pri niši.
Vzklicna cena znaša K 240.000. Pred pričetkom dražbe je treba položiti v roke sodnega komisarja kot vadij K 24,000.
Natančnejši podatki na razpolago v pisarni podpisanega, Sodna ulica 11. ob uradnih urah.
Ljubljana, dne 7. junija 1922.
Notar kot sodni komisar
Dr. Karol Schmidinger. u
.Glavpi la pdgoyorn,l urednik Zorko fakin.
Izdaja kouotdj dnevnika »Jugoslavija«.
Tlak« »Zvezna tiskarna« % iJubIJMd.