OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je na skupnem zaseda-nju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora januarja 1979 sprejela smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979.
Kot eno izmed nalog si je skupščina občine zadala pospe-ševanje zadružno stanovanjske gradnje na območju Šmartna, Tacna, Gameljn, Podutika in Medvod. Z usmerjeno gradnjo bi tako prišlo v celoti do realizacije zazidalnega načrta za območje SŠ 12 Podutik I. faza, ki ga je skupščina že sprejela z odlokom v letu 1978.
V I. fazi je predvidena organizirana gradnja 198 objektov-stanovanjskih hiš (individualnih, vrstnih, obrtniških) in 132 objektov kot dopolnilna gradnja med obstoječimi objekti.
Za uresničitev tega programa ja kot prvo potrebno prido-biti ves zemljiški kornpleks, ob uporabi določil zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemlji-ščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni llst SRS št. 19/76), ker so določbe VII. poglavja zakona o razlasiitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72, 29/72), ki so urejale kompleksno razlastltev za stano-vanjsko graditev z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pra-vice uporabe (Uradni list SRS št. 19/76) prenehale veljati. O tem je podal mnenje tudi Republiški sekretariat za pravoso-dje v dopisu z dne 4. 2. 1979.
V ta namen mora skupščina občine sprejeti odlok s kate-rim določi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. S tetn odlokom preide zemljišče \z privatne v družbeno lastnino, prejšnji lastnik pa ima pravico še naprej uporabljati to zemljišče vse dotlej, dokler v posebnem postopku z odlcčbo premoženjskopravni organ skupščine občine ne odloči, da ga mora proti plačilu odškodnine seveda, izročiti občini. Zoper vsako tako od-ločbo je dovoljena pritožba na Republiški sekretariat za pravosodje, občo upravo in proračun v Ljubljani.
Pred izdajo navedene odiočbe o odvzemu zemljišča je upravni organ dolžan pismeno obvestiti prejšnjega lastnika zemljišča, ki je zazidljivo s stanovanjsko hišo ali poslovno stavbo, da lahko uveljavlja prednostno pravico do gradnje takega objekta, v koiikor seveda s tako novo gradnjo ne bi presegel stavbnega maksimuma. Prejšnji lastnik mora tako zahtevo vložiti v 60 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo. Uveljavlja jo lahko samo na eni parceli, nastali po veljavno sprejetem zazidalnem načrtu in to tedaj, če novo nastala parcela leži vsaj s površino 2/3 na zemljišču, ki je v njegovi uporabi. Če je bilo zemljišče v solasti več oseb, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe do gradnje vsak so-lastnik, čigar sotastninski delež ustreza gornjemu pogoju.
Prejšnji lastnik zemljlšča, ki je prešlo v družbeno lastnino,
tega zemljišča ne more prodati, lahko pa pravico uporabe ali tudi prednostno pravico do gradnje prenese s pravnim poslom na zakonca, potomca, posvojence, starše in posvo-jitelje, ti pa te pravice lahko nadatje prenesejo na svojega zakonca, potomce, posvojence in njihove zakonce. Tako zemljišče je možno tudi dedovati.
Odlok o prenehanju lastninske pravice oziroma Odlok o določitvi katero zemljišče je namenjeno za f tanovanjsko in drugačno kompleksno graditev pa ne tangira stavb, ki že stojijo na zemljišču, ki je prešlo v družbeno lastnino. Te še naprej ostanejo v lasti krajanov, na zemijižču, ki je pod stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe in sicer vse dotlej, dokler stavba stoji. Torej lahko lasinik stavbe to proda in hkrati prenese na kupca tudi pravico uporabe na zemljišču, ki leži pod njo in ki je namenjeno za njeno normalno upo-rabo.
Osnutek odloka o določitvi katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompieksno gradiiev SŠ 12 -Podutik I. faza je bil dan v razpravo vsem zainteresiranim, med drugim tudi KS Podutik, ki ga je prejela z dcpisom z dne 20. 11. 1979, v katerem je bila zaprošena, da do 17.12.1979 posreduje vse pripombe, ki bi jih imela, izvrinemu svetu SOb Ljubljana-Siška. Do navedenega datuma in niti kasneje pa s strani Krajevne skupnosti niso bile prejete pismene pripombe.
Pripombe k citiranemu osnutku odloka je podala le Komu-nalna skupnost občine Ljubljana-Šiška, ki pa so se nana-šale na novo nastalo parcelacijo zemljišč v zemEjiški knjigi, ki se sicer dogaja vsakodnevno in v svojem bistvu ne tan-gira samo vsebino odioka.
Na območju obravnavanega zazidalnega otoka se naha-jajo tudi takoimenovane zaščitene kmetije, vendar sta bila pri tem prizadeta v glavnem le dva lastnika - kmeta, kate-rima pa se bo v okviru možnosti nudilo ob odvzemu zemlji-šča drugo nadomestno zemljišče v bližini Podutika. Kmetij-ska zemljiška skupnost občin« Ljubljana-Šiška je bila o zadevi že seznanjena v mesecu janusrju t. I. in je tudi sporočila, s katerimi zemljišč v k. o. Dravlje razpolaga. Hkrati je navedla, da zemljišča zajeta v obravnavanem zazi-dalnem otoku tvorijo le zemljišča, ki so že načeta z gradnjo. Skupščina Kmetijske zemljiške skupnostl je že pred leti načelno soglašala s pozidavo Podutika iz razloga, ker na tem območju ni kvalitstnih zeml]\ii za obdelovanje, sam zazidalni načrt pa da je ohranil neokmjen tisti del zemljišč, ki je kvaliteten.
V mesecu januarju je bil sklican tudi zbor krajanov KS Podutik, sklicana je bila seja članov skupščin« KS Podutik in vodij družbenopolitičniih organizaci] ter članov temeljne de-legacije KS Podutik, kjerje bila pojasnjena vsebina in bistvo odloka o določitvi, katero zemljiščs je namenjeno za stano-vanjsko in drugačno kompleksno graditev.
Za zaključek je treba še navesti, da tudi ustava SR Slove-
nije v 98. členu določa, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogcji in po postopku, kot to odloča zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Nadalje v 99. členu pa določa, da ie mogoče nepremičnine, na katerih
ima kdo lastninsko pravico, proti pravični odškodnini razla-stiti a!i to pravico omejiti, če to zahteva splošni interes.
Izvršni svet je o predlogu odloka razpravijal na 114. seji dne 19. 2. 1980 ter pradiog odloka poapira in predlaga delegatom Skupščine občine Ljubljana-Siška, da predlog odloka sprejmejo.