OLA S SVOBODE,
SLOVEN SKI TEDNIK
Za Koristi Drlatnkoa Ljudstva.
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
• GLAS SVOBODE
SLOVENIO WEEKLY
Devoted To Thk Intehfbts Or
Thh Laboblno Glassbo.
“OD BOJA DO ZMAGE”! ^		^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 43.	"Entered as Second-Class Matter July 8. 03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 23. oktobra 1908. Leto VII.
1902—23. Oktobra 23.—1908.
Razgled po svetu..
VELIKANSKI PREKOP.
IZ URADA S. N. P. ‘ZVEZE’ V CHICAGO, ILL.
Danes 23. oktobra je šest let minulo od kar je izšla prva številka “Glas Svobode” v Pueblo, Colo.; tedaj nastopamo z današnjo številko sedmo leto izdaje lista.
Štejemo si v dolžnost, da pregledamo preteklo dobo, ter obelodanimo površni izid tega pregleda.
Kaj je doba šestih let? Nič! Šest let, to ni niti atom v vesolno-sti; šest let mine, kot bi trenil in ni jih več. Toda ta brza minljivost velja samo za brezskrbne lahkoživce. kojim je trud in skrb neznana stvar, a vse kaj drui^^a pa pomeni doba šestih let za tistega, ko se mora neprestano boriti proti očitnim in zavratnim sovragom; temu je doba šest let malone — večnost. Toda začnimo od kraja.
Kakor rečeno 23. oktobra 1902 je prva številka “Glas Svobode” v Pueblo. Colo. beli dan zagledala. Njen klic se je glasil “Slovenci — bratje, združite se! V slogi je moč! Pripomniti moramo. da v tistem času je izhajalo v Zedinjenih državah 5 v slovenskem jeziku tiskanih časopisov in pa humoristični list “Moskito”. kateri je pa — liki “Komarja” kmalu in mirno v “gospodu zaspal.”— Toda v svobodomiselnem in.naprednem duhu ni bil niti e-den omenjenih listov pisan, torej je bila, tako rekoč, življenska potreba, da se list vstanovi, kateri bo branik slovenskemu ljudstvu; da se ono v sre Injoveških nazorih ne utopi, da bo branik, da se slovensko ljudstvo ne izmozga do zadnje kaplje krvi. da služi vsebina lista slovenskem; ljudstvu v nrosveto. in rv> da ima po svobodi in nanrodku hrepeneče slovensko ljudstvo nekako osredje, katerega se more poslužiti, da vsojemu mnenju duška da. in da se na taki način z enako mislečim bratom širne Amerike duševno spojiti zamore.
To je bil plemeniti- namen listu “Glas Svobode”,, in od tod klic: “Slovenci — bratje združite se! V slogi je moč!”
Koj prva številka “Glas Svobode”, v koji je bil program lista tiskan, je bila zadela, kot strela iz jasnega, v one sloje koji so si brezskrbno in breztrudno ob delavskih žuljih smradl.jivi život redili. Le ti parasiti so takoj spregledali, da se jim je sovražnik porodil, kteri jitn bo lenonbno in čez vse mere udobno življene grenil. Skleo nasprotnikov i-il takoj storjen, kateri se je glasil: “Proč z “Glas Svobode”, on nam “zgago” dela; vničiti ga moramo!” In gonja proti listu se je pričela; toda. nasprotnik je bil očiten, in boj se je pričel na planem, oko v oko. prav po “viteški”. (Zavratni nasprotniki pridejo pozneje na vrsto.) Razni tehnični razlogi so bili za to. da se list v Chicago, 111. preseli, ter je v Pueblo, Colo. zadnja številka 22. in v Chieagi, 111. št. 23. dne 3. julija 1003, kot prva izšla.
List Glas ¡Svobode se je tedaj v Chieagi naselil in s tem se je pričel še le pravi ‘križev pot’. Nadel si je gesla: “Od boja do zmage!” in pa :“Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!’, kar je do sedaj zvesto izpolnjeval in tudi prihodnje izpolnoval bode
Za obstoj vsakega lista jo predpogoj, da ima naročnike, naročnike pridobiti pa ni kar tako; treba je imeti priporočila, treba je imeti naslove, da se list na ogled pošlje in še več drugih stvari, katere niti našteti ne moremo. Vsega tega “Glas Svobode” ni imel; takratni listi, eden je na kapitalistično stran “cikal”, ostali štirje pa so bili klerikalni preko ušes. in da taki listi ne bodo svobodomiseln in napreden list priporočali, je jasno kot beli dan. Tedaj, kaj storiti, da se list razširi in obstoj zagotovi? Nič ni preo-stajalo. kot pot pod noge ubrati, denar pa v roko vzeti in hajd na agitacijo 1
Cenjeni naročniki, to je stalo veliko denarja, truda, požrtvovalnosti in vstrajnosti! To zamore zapopasti le. kdor izskusi.—
No, list je čim dalje več naročnikov in oglasov dobil, toraj je bilo mogoče ga, sicer v obsežnosti za eno kolono skrčiti, a od štiri na osem strani razširiti. To je izdaten napredek; ob enem pa smo. tudi bili prepričani, da se Slovenec prohuja, da mu je za napredek in prosveto, in to nam je bila nekaka uteha v naši brezprimer-ni borbi. —
Kakor smo omenili, pričel se je boj proti nam iz klerikalnega tabora, koj v začetku izdajanja lista, a nasprotniki so bili uverje-ni, da jim bo boj lahek, da bojo nekoliko zaropotali in pihnili, pa bo list “Glas Svobode” izginil iz površja, in lahko noč “trubel za svobodo in napredek!” Toda gospodje so se zmotili in račun brez naprednega ¡Slovenca delali. Nada, da vsi Slovenci po naduti rimski komandi še vedno plešejo, jih je presenečeno durnilo, ko so iz-nrevideli, da temu ni tako, temveč da ravno Slovenci so tisti narod, koii se v orimeri z drugimi narodi in v primeri kratke dobe časa, z neznansko hitrostjo razvija,osvetli in z naglico se rimske teme, suž-n j osti in brezmejne neumnosti otresa, da rimske cape kar na o-krog frče!
No, pa resnici na ljubo moramo ---Poznati, da so bili naši nasprotniki do tja še zrnc—nekoliko odkriti bojevniki, a ko so videli, da “Glas Svobodi" v “poštenem” boju do živega ne pridejo, nastopili so drugo, rimskim mešetar jem običajno taktiko, to je: nastopila je era laži. obrekovanja, natolcevanja ter rabilo se je samo tako orožje, kakoršno ¡plemenit značaj nikdar in nikoli rabil ne bo. Parola je bila izdana: “Uničimo M. V. Kondo, potem se list sam ob sebi zruši.” Ta nakana je bila zopet za nič. Niti, KAR NA DEBELO ZLAGANA OVADBA zaradi “Žrtev razmer”, ni mogla “Glas Svobode” uničiti! In to je hudo, to je grenko, da se taki listič, kot “Glas Svobode” ne da s sveta spraviti, posebno ko imajo nasprotniki razno orožje, akoravno niti enega poštenega ne, v porabi.
Nastopil je preobrat, kateri bi bil le za trenutek, našim klevetnikom k izpolnitvi želje pripomogel, kar sami doseči niso mogli. M. V. Konda je bil list “Glas Svobode” prodal in kupci so znali — ali namenoma ali brez namena — tako gospodariti, da, ko ne bi M. V. Konda v zadnjem trenutku list sodnim potoni nazaj dobil, ne bi več izhajal. Ta ugodnost je nasprotnikom na pragu stala, toda zopet se je izkazala kot “fata morsrana.” To je smola!
c bet	-sy-‘*?rp-	,
Avstrija.
Dunaj, 19. okt. Avstrija je včeraj pri srbski vladi protestirala zaradi protiavstrijski demostrSbiji in zahtevala odškodnino, vsled de-mostracij avstrijskim državljanom v Belemgradu, prizadete kvare.
Trdi se, da bi Avstrija vse drugače proti Srbiji postopala, ko ne bi doma homatije imela, katere vso pozornost nase obračajo.
V Pragi in v drugih mestih na Cešk em, je do hudih spopadov med Čehi in Nemci prišlo, pri katerih je na obeh straneh kri tekla Uradniki so bili najbolj vznemirjeni, ko so baje Čehi upili: “Živijo naši srbski bratje!” — “Nevarnost slavjanskega vprašanja stopa s tem na plan.” dostavljajo Nemški časopisi. —
—	Dunaj, 20. okt. Nentštvu sovražne rabuke, (?) katere so se pretečeni mesec v Ljubljani dogodile imajo še zmerom svoje posledice. Sedaj je tudi usoda kranjskega deželnega predsednika, Th. Schvvaza, sklenjena. Deželni predsednik je zaradi svojega stališča, katerega je pri rabukah zavzemal, pri osrednji vladi v nemilost prh šel (?!) ter ho odpoklican.
—	Dunaj, 20. okt. 'Grof' Veit h kateri je svojo lTletno pastorko prisilil, da se je moškim proti plačilu vdajala, in potem v Donave skočila in utonila, je samo na eno leto ječe obsojen. Njegova žena “grofica” oziroma mati nesrečne žrtve je oproščena!!! (Tudi v Avstriji je pravosodnost — doma! Op. ur.).
Nemčija.
Berolin. 20. okt. Praski deželni zbor je danes Nemški cesar otvo-ril. V prestolnem govoru je cesar naglašal, da se volilni red času primerno predela, ter srednjeveški trirazredni sistem opusti. (Tu je cesar vedoma neresnico govoril, kajti akp v Nemčiji ne hi bila soc. dem. stranka tako močna, bi srednjeveški 'sistem še naprej obstal. kateri delavstvo zatira, toda vlada se je morala stranki udati, in Vilček št. 2. naj žabam pri poveduje svoje budalosti. Op. ur.)
Anglija.
London. 20. okt. Iz Dunaja se brzojavno poroča, da se je Avstrija napram Turčiji izrazila, da ju pripravljena se neposredno s Tur* čijo pogajati zaradi Bosne-Ilerce-govine in pa Navibazar, ter da s« zadeva mednarodnem sodišču ne predloži.
Italija.
Turin, 20. okt. Delavci v tu-kajšnih jeklarnah so v štrajk stopili. Delodajalci in uradniki so štrajkujoče izzivali ter je prišlo med delavci in vojaštvom do spopada. nakar so bili trije delavci u-streljeni.
OBVESTILO.
Matija Erklauc, slovenski krojač 624 So. Centre Ave., Chicago, 111. naznanja, da je sv j obrt rojaku Gabriel Vouk-u prodal, ter sra rojakom in znancem najtopleje priporoča.
POZOR!
Vsi tisti, koji meni dolgujejo bodi si na hrani, slanovanju, pija ei ali na posojilu v gotovini, so vljudno prošeni, da poravnajo svoj dolg v najkrajšem času in naj si bode svota še tako neznatna Tiste, koji se temu opominu odzvali ne bojo. jih bom objavil v časopisu z polnim imenom.
Joe Debevc.
4645 Franklin St. Denver, Colo.
Trgovinska zbornica v Chieagi je sklicala zborovanje na ktero pride do 4000 delegatov iz vseh delov Zjedinjenih držav.
Posvetovalo se bo o velikanskem prekopu, kateri bo vezal michigansko jezero iz Chieage, preko vsih v črti ležečih držav, s zalivom Meksike. To velikansko podjetje je bilo že pred več leti sproženo, a zopet zaspalo; sedaj so se pa vsi intereziranci za to s vso vnemo zavezali in je stvar toliko kot gotova. Vsi so za to raz-ven železnice, ter se opirajo, — že vedo zakaj, — a jim nič ne pomaga.
Prekop bo baje toliko globok in širok, da bojo največji trgovski parniki nemoteno v njemu pluli.
Mestno starešinstvo se z centralno železnico za ob jezeru pri Chieagi ležeči svet. zaradi nakupa pogaja; železnica zahteva za svet okroglo $100.000.000. kar pa mesto ne ustraši.
Gradnja prekopa je toliko, kot zagotovljena stvar in z delom se bo prej ko mogoče pričelo.
Gozdni požari.
Bav Citv. Midi. 19. okt. V severnem delu države je dokazano, da je 41 oseb v gozdnih požarih smrt našlo, a pogreša se jih veliko več.
Nič se ne ve za osodo vasi Grace Harbor: odkar ip na novo požar izbruhnil, se od prebivalcev ta vasi še ni nič culo.
Površno računjeno. je od sedaj 1800 ljudi brez strehe.
POZIV!*)
Opozarjam gl. zapisnikarja S N. P. J. g. Fr. Bostiča, kateri je na izvanredni konvenciji S. N. P J. govoril o meni, da sem ničvrednež in lopov, da svoje trditve z dokazi podpre ali pa prekliče; najrajši pa vidim, da pride v javnost z mojimi lopovščinami. Na dan toraj! Ako ne, pridem jaz na plan, kajti pregovor pravi: “Kar se ne zgodi, se ne zve.”
Moje življenje je vse skozi pošteno, in kaj tacega se meni ne more očitati, kot ravno tistim, katere je hvalil in predstavljal po štenjakom. Ako to ne bi zadostovalo, povedal bodem kaj bolj teč nega; obžaljujem pa take ljudi, ki svoje možgane trgajo iz lastne glave, a ne vedo zakaj.
Oregon Citv. Gre. 15. — 10. 1908 Peter Kurnik.
*) Za gorenji poziv ne prevzamemo nikako odgovornost.- Uredništvo “Glas Svobode.”
— Clayton. N. Mex. 20. okt. Tukaj in v okolici je divjajoči vihar štiri človeške žrtve zahteval, več ko 20 oseb je pa ranjenih. Novi “Courthouse” je porušen, kateri je stal $40.000. in veliko drugih poslopji je poškodovanih.
Z ozirom, da nam je zvezino poročilo prepozno došlo in zaradi po manjkanja prostora, smo morali poročilo do prihodnje številke od ložiti, ter za danes le objavimo, da se je zopet eno novo društvo prijavilo in da je zdravniška spričevala. pristopnino in mesečni donesek na “Zvezo” donoslalo.
“Zveza” se nepričakovano dobro razvija o čem smo se pri glav* nem tajniku osebno prepričali. Tudi nam je gl. tajnik povedal, da pričakuje pravila vsaki dan iz tiskarne, nakar jih ho takoj razposlal.
Uredništvo “Glas Svobode”
Listnica uredništva.
G. F. Gram, posredovalec pre-kupovanju zemljišč v Naylor, Mo. Ko je list zgotovljen smo morali Vaši dve “Poslani” do prihodnje številke odložiti, a danes samo toliko naznanjamo, da ste, kakor trdite, $500 v Naylor State Bank v svrho naložili, da se omenjena svota dopisniku v št. 43 “Ameri-kanskega Slovenca”, J. Šušteršiču v Bridgeport, Ohio, izplača ako Vam dokaže, da je sploh v od Vas označenem kraju bil.
Iz omenjenega vzroka in na zaradi pomanjkanje prostora, smo morali vse donise do prihodnjič odložiti. Prosimo cenjene dopisovalce, da to upoštevajo.
Gp. Cleveland, O. toisto velja, a pripomnimo, da še enmalo živi« mo, toda zdravja pa res manjka Zdravstvu j!
KNJIŽEVNOST.
Dobili smo podvojen snopič “Svobodna Misel”, to je za mesec september in oktober. Vsebi na razpravlja o prvem zaupnem sestanka “Svobodne Misli” v Ljubljani.
Ako bi kteri naročnikov “Svobodne Misli” sedanji zvezek ne dobil, naj nam niše ter poštno znamko za 2c. priloži da mu ga pošljemo.
Da omogočimo, da Slovenci pre-koristno čtivo po ceni dobijo, sme se odločili, da kdor nam nošljc $2.00 dobi eno leto redno “Glas Svobode” in velezauimivo “Svobodno Misel”.
Samo “Svobodna Misel” pri nas naročena stane na leto $0.65.; neposredno pri upravništvu — Praga_ —- Vinogradi —■ Češko — Avstrija, stane na leto Kr. 2.50; v vseh slučajih proti predplači.
Pripomnimo le, da ™ nriporo-čljivejše se pri nas naročiti, ker je manj pisarenja.
Upravništvo “Glas Svobode”.
IŠČE SE!
Ignac Malovašič, bivajoč v San Francisco. Calif.; Charles Cerk, North Chicago. Box 246, mu ima ražne žadeve poročati.

t Calumetski Slovenci in Hrvatje pomrl
zabavo
?
Vsi na javni shod in
Ktero priredi
slovenski socialistični kluti št. 14 Jugoslovanske socialistične Zveze
V AMERIKI
31. Oktobra 19o8 ob 7. nrl zvečer
v Wilmersovi dvorani na 6. cesti.
PROGRAM: Politični govori v sovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, Slovensko bo govoril L,. Junko, hrvaško F. JapiČ in angleško A. M. Stirton. Urednik , ‘Wage Slave“ iz Hancoka, in V.
H. King, kateri kandidira za podgovernerja države Michigan. Iva dnlje je petje in ples. Igral bo Red Jacket orkester.
Slovenski in hrvatski delavci, obrtniki in trgavci, pridite vsi. Pridite zlasti oni, ko še miste seznanjeni s socijalistični stranko in socialističnimi zahtevami.
Vstop«!«* z» moške 20 c., dame proste.	___
ODBOR. -
1
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
TRETJI DEL.
II.
Kačur je dosegel štirideseto leto, pa je Lil zgrbljen in upognjen starec. Podoben je bil tistim učiteljem iz starodavne dobe, ki so služili za cerkovnike in ki hodijo po svetu kakor vešče, izgubljeni, poluslepi, neprestano zlovoljni in godrnjajoči. Zdavnaj so že vsi pod zemljo — le tu pa tam se prikaže sporni» iz preteklosti, pol strahoten duh iz teme, pol klavrna karikatura: z drobnimi opletajočimi koraki stopica v mraku preko ceste, suh, upognjen, z iz tisnjenimi koleni in tresočimi rokami; ogoljena suknja se sveti na hrbtu in komolcih, rokavi so pre. kratki, hlače predolge, ozke in gubaste; iz suknje mu visi rdeč robec, v desnici drži tenko palico, v levici tabakiro; iz obritega, zgrbljenega obraza ogledajo zlovoljne oči, nos je dolg in rdeč, na zgornji ustnici leži tobak; gre mimo, njuhajoč, godrnjajoč, ozre se po strani in ošvrkne človeka z jeznim pogledom, vzdigne palico, če ugleda, paglavca; toda nemudoma švigne ogenj v staro, zgrbijo* no telo, kadar se prikaže na ovinku imenitnik, župan, župnik, u radnik: prožno in mladeniško je telo. zvije se, priklanja do pasu. visoki klobuk se dotika tal in vesel. srečen, uslužen smehljaj trepeče v mnogoštevilnih gubah o-koli ustnic in sije iz oči . . .
Zdaj leže v zemlji ... Le časih, opolnoči, pride suhljat človek v dolgi, ogoljeni, staromodni suknji, ustavi se pred belo, enonadstropno šolo. zmaje z glavo, ponjuha ter utone v noč . . .
‘Kačur si je bil izbral za kvartin skrito krčmo, ki je 'bila hkrati štacuna. Tam so se shajali drvarji. zadolženi kmetje in pijanci po poklicu. Dokler ni bil pijan, se Kačur ni brigal za goste; sedel je v najtemnejšem kotu in je pil žganje. Prijetno mu je bilo, čudno hladno, kakor da bi čutil v lice sence iz Blatnega dola. In ljudje, ki jih je videl, so bili vsi ka* kor iz teme porojeni. Grobo obtesani, brezizrazni, pijani obrazi.; zakrvavele oči, hripavi, sirovi gla* sovi . . . Kadar mu je seglo žganje v glavo ter mu leglo na jezik, se je ozrl po družbi. Tam so bili: župan iz Blatnega dola. in tajnik, ki je govoril po nemško, in oberbajtar Samotorec, vsi tisti zdavnaj znani obrazi; in zdavnaj znane so 'bile- zgodbe, ki so jih pripovedovali. njih prepiri so bili stari, nikoli poravnani, vse je bilo kakor nekoč . . . Kočur se je raz-govarjal z njimi, se je prepiral z, njimi, razlagal jim je učene stvari in je govoril po nemško in v mnogoterih drugih, zelo čudnih jezikih. Poslušali so ga. spoštljivo, ker so čutili, da je njihov. Kadar je bil pijan i.n se je opotekal, ga je vlekel domov tisti Andrejaž, ki n; imel nosa, ker si ga je bil nekoč v veliki pijanosti sam odrezal.
Solnoa ni maral, ne žarka svetlobe. Čutil se je nemirnega, oči niso videle razločno, zibalo se mu je pred njim in pod nogami se mu je zibalo; dramilo se'mu je v srcu kakor težak, bolesten spomin.
Ob lenem jutru se je napotil v holme, v samotne laze, da bi se razgledal po okolici. Tiho je bilo tam, toda solnce je sijalo, svetila se je vsaka bilka in na grmovju, na samotnem drevju se je listje narahlo stresalo, treneta je je uživalo luč. Ozrl se je po ravni: vse v solncu; še megla, ki je v dolgih pajčolanih silila uroti nebu ter se topila, se ™ 1n=ketala kakor pretkana z biserjem. Zlato je oblivalovisoke hiše v Lazih, okna so gorela. In mir, velik. r> ra zn iški ; v daljavi je zažvrgolel škrjanec iz polja . . . Kačur ie stal s povešeno glavo, luč mu je slepila oči srce se mu je dvigalo z’ veliko bolečino, kakor da bi se trgalo iz prsi . . . Nejasne, polurazumljive misli so se dramile, so se oorajale
iz rodovitne svetlobe; jecljajoče misli, še vse plahe in nezaupne “Tudi jaz sem nekoč . . . tako ... v taki svetlobi ... Ni še dolgo tega . . . kdaj je bilo? . . . . Kaj ne bi mogel? . . . Kaj ne bi mogel v luč nazaj?’' . . . Trepetal je; zdelo se mu je. da se vzdi-ga vsa prostrana, svetla pokrajina više, k njemu, in da se vzdigajo holmi, samotni vroči lazi proti ne bu, k solncu samemu; in on sam se vzdiga s poljem, s holmi in lazi in vsa svetloba neba in zemlje j« v njegovih očeh, v njegovem srcu
Legel je doma a posteljo, obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli več ni šel v laze, kadar je bilo lepo solnčno jutro . . .
Najbolj srečen je bil, kadar je bil doma sam z najmlajšim sinom. Pestoval ga je. igral se je z njim kakor otrok, prekopicaval se je po tleh, podil sc je po izbi, razis-kaval z njim skrivnosti kuhinje in shrambe.
Čudno pa je bilo. da sta «e smejala obadva redkokdaj in takrat za hip. sunkoma; obraza sta ostala zmerom resna, oči so bile motne in nevesele, igrala in podila sta se z neokretnimi, težkimi, opletajočimi kretnjami, kakor dva starca, ki sta se bila pootročila in u-ganjata puste šale.
Lojze je bil slaboten, bolehav o-trok; trebušasto, napihnjeno telesce na tankih, krivenčastih, nerodnih nogah; lica sivkaste, vodene polti in pod visokim, izboče» nim čelom velike, mirne, plahe oči. Bal se ie hrupnih glasov, šum nega življenja, svetlobe: v cerkvi se ie tresel, stiskal se je k zidu in se je oziral preplašen po ljudeh. Šest let mu je bilo, pa je bil komaj shodil in govoril ie nerazločno, jecljaje in težko sopeč.
Kadar sta se igrala in je stopila nenadoma mati v izbo, sta utihnila kakor hudodelca; Lojze je pobegnil in se je skril.
“ Le tiščita se .skupaj, le rad ga imej! Že na obrazu mu je zapisano, da je sin pijanca in da se je rodil v Blatnem dolu!”
Rad ga je imel, ker je bil otrok Blatnega dola; bil mu je kakor živa senca bolna, skrivnostna, ki jo je še rešil s seboj, ko so ga bili šiloma pahnili v luč.
Tone in Francka sta se ogibala očeta. Kadar se je ozrl Kačur v velike, jasne sinove oči, ga je iz-preletelo čudno in povesil je glavo. kakor pred nadučiteljem; nekaj očitajočega, prezirnega je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na ulicah, je stekel Tone hitro naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z očetom.
“Sedi, Tone. se bova učila!” mu je rekel nekoč.
“Se bom že sam učil!” je odgovoril Tone uporno.
Kačur je hotel zakričati nad njim in je vzdignil roko; toda o-brniKse je v stran, roka mu je o* mahnila in ni izpregovoril niti besede. Tisto leto ga je poslal v mesto, v latinske šole. —
Ženo, ki mu je bila prej samo tujka, je sovražil z vso tiho, bolno silo onemoglega srca. Ponižen je bil pred njo, tih in teman; toda kadar se je okrenila in je šla skozi duri ali preko izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe".
Toliko večje je bilo sovraštvo in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil njeno bujno telo bolj nego prej. In zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo lepoto s prezirno, škodoželjno, vsiljivo prešerno st j o, kakor da bi slutila njegovo sovraštvo in njegovo ljubezen . .*
Kako se mi poda ta bluza?” je vprašala pred ogledalom, vzdignila je prsi in se je zasmejala naglas z živim, hudobnim pogledom ;, nato se je okrenila koketno ter se ozrla nanj preko rame. da je na-| tanko ujela njegov topi, zlobni in pohlepni pogled; in zasmejala se je še glasneje.
“Ti, veš, Kačur, jaz pojdem tudi v čitalnico! Ali pojdeš ti?”
“Kaj boš hodila sama?”
“Zakaj pa bi ne šla sama? Kaj misliš, dd nikogar ne bo, ki bi plesal z menoj in me spremil domov ? ’ ’
Kačurju so vztrepetale ustnice “Tudi jaz pojdem!”
“Pa pojdi! Lep boš v tisti suknji!”
“Lep! Ker je šlo vse za tvojo cape i za tiste otroke, ki so tvoji!”
.“Tvoji ne?” je prašala z zlobnim nasmehom.
“>Če so bili, zda-j niso več!” Pomolčal je, nato je vstal in govoril trepetaje, sunkoma.
“«Nič več! e otroke si mi vzela! ... Ki ne vedo, kaj sem jaz in kaj si ti! . . . Ti, ti si mi vzela več nego vsi drugi skupaj . . . Dušo si mi ukradla . . .ti! . . .” Gledala ga je osupla.
“Kaj si znorel? Kaj pa imam jaz od tebe? Kaj pa si ti meni dal?”
Oblekel si je suknjo, pomeknil klobuk na čelo ter pobegnil na u-lice bled in trepetajoč.
“Kam pa. stari?” ga je ustavil veseli učitelj.
“Nikamor!” je pogledal Kačur. kakor bi se bil zdramil. “Nadučitelja že imamo!” “Res?”
“Ferjan se piše.”
“Kako?” je ostrmel Kačur. “Ferjan! Iz Zapolja pride sem! Jutri že pride!”
“Ferjan iz Zapolja?"’
“Korenit, človek! Steber naprednega učiteljstva!”
“Naprednega . . .? Ferjan?” “Kaj ste gluhi?”
Kačur si je pomeknil klobuk še niže na čelo in je hitel v krčmo.
S tresočo roko je zgrabil steklenico ter jo izpraznil na dušek “Čuda se gode na svetu! Božja čuda in velika znamenja.! . . . Kako pa je bilo nekoč? Pomislimo počasi . . . no, sezimo nazaj . . . sezimo, če se da, počasi nazaj in pomislimo, kako je bilo!” Naslonil se je globoko na mizo ter uprl čelo v dlani. Žganje mu je bilo bušilo v glavo in pisane podobe, preveč svetle, preveč nemirne in migljajoče, so se prikazale pred njegovimi očmi . . .
“Nocoj vam ua tekne!” se je zasmejal okrogli štacunar.
“Pa še prinesite!”
“To je bil tisti Ferjan . . . tisti pijanec . . . klečeplazec; sam je dejal, da je klečeplazec . . . Pokloni se! — je dejal. Pusti, je dejal. racmanu kričke in petelinu greben ! In bodi, je- dejal, rajši pijanec nego idealist! ... In zdaj je . . . kako je rekla vrtavka?
. . . Zdaj je ste-ber na-pred-ne-ga . . . o!”
Vzdignil je glavo, nasmejal se je široko, z vsem obrazom, čisto otroško, in se je okrenil k štacuna rju.
“Kaj pravite, Miha? Če bi jaz bil takrat pijanec in zdaj idealist? Kako bi bilo? Kaj bi ne bil danes nadučitelj?”
Štacunar se je smejal dobrodušno. kakor se je smejal pijancem, ki so govorili s težkim jezikom modre besede.
“Seveda bi bili!”
Kačur je naslonil glavo, gledal je štacunarja s topim pogledom in ga je videl, kako se je zibal smehljajoč daleč v megli.
“'Seveda! Morda že nadzornik!
. . . To je . . . človek nikoli ne ve, kako je treba začeti in kdaj . . . Ferjan pa je vedel ... čakal je na uro, kakor mačka na miš . . . Mačka je tiho . . . tiho, ne gane se, ne prede . . . ampak kadar se prikaže -miš . . . No, prinesite. Miha!”
Nagnil je steklenico, da bi vn del, če je prazna; toda uozabil je, čemu jo je bil vzdignil in padla mu je na mizo.
“Ali je še treba?” je vprašal štacunar.
Kačur je odprl oči široko, da bi ga videl in ga je ugledal za mizo.
“Še!”
Pijan je bil, njegove misli pa so bile čudno jasne in svetle in so se menjale tako hitro, da jih ni dohajal; kakor da bi se vozil z urnim vlakom mimo pisanih, beže. čih pokrajin.	^
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni / JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	i FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
“Vse ob pravem času . . . tako je! Biti cunja, kadar je veter . . sem in tja in kamorkoli ... nekam jo bo že prineslo; ne biti samovoljen natič; če je v rahli zemlji, ga veter izruje in zaluči v ra zor: če je globoko zasajen, ga pre lomi ... To kakor drugo! . . Kadar ni vetra, leži cunja v blatu, uatič pa se spenja visoko . . zato je takrat bolje biti natič . . . bolj je spoštovan, bolj eeščen . . In tako . . . natič — cunja, cunja — natič ... to je življenje...”
Začel je prepevati natihoma po dolgočasni melodiji.
“Cunja — natič . . . natič — cunja ...”
Breznosi Andrejaž ga je prijel pod pazduho in ge je spravil do doma . . .
(Dalje prih.)
Gospa: A.: “Gospodična Faniea Treova. pa ima popolnoma rdeče lase, ali ni tako?”
Gospa B.: “Da. je tako; toda njen oče premore tri milijone, zato jo neumno ljudstvo nazivlje “zlatolasko”.”
Zgodna bolezen.
Mogoče da ni, kar mi zovemo, bolezen, vender pa je to velika slabost. kateri je veliko ljudi podvn Ženih. Ko taki ljudi» - hitro vsta-nejo dela se jim nekaka omotica, občutijo slabosti, ter morajo velikokrat bljuvati, kar jim povzroči trudapolno napenjanje. Mr John Simon e k v Edwardsville, 111. priporoča vsakteremu rabiti v takem slučaju Trinerjevo zdravilno grenko vino rekoč: “Trpel sem leta in leta na takih slabostih in bljuval sem vsako jutro, že v stari domovini in ;> let tukaj. Šest steklenic Trinerjevega zdravilne ga grenkega vina me je ozdravilo na kar nisem imel več nobenih že-lodečnih neprilik. ” To je dobro sredstvo in želimo le dodati, da to zdravilo je najboljši pripomoček v vsih želodeenih boleznih. Rabite ga vedno kadar je vaš želodec v neredu.
Na prodlaj v Lekarnah, dobrih gostilnah ih pri izdelovalcu Jos Triner, 616—*622 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
The Collins N. Y. Medical Institute.
Dragi moj zdravnik: —
Z veseljem sem sprejela Vaše pismo ter se Vam srčno zahvaljujem za Vaš trud in uspešno zdrav ljenje ter potrjujem, da se počutim popolnoma zdravo in ne potrebujem več zdrav i. Zatora.j se Vam še enkrat zahvalim in kličem: “Bog Vam plati”. Priporočati Vas hočem našemu narodu v slučaju zastarelih iu težkih bolez-
•'•i j- —
Vam ostanem vedno hvaležna.
Marija Puhek
Box 72	Mohawk, Mich.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga saia producira.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163 Reed St., Milwaukee, Wls.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE fn DVORANA
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč, uri poroči ga prijateljem in znancem; ako Ti pa ni Dovolji, povej nam!
Upraništvo “Glas. Svo.”
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago. Telefon: 3219 Canal.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7041
IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kalkor sport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111,
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612	S. Centre Ave., Chicago, 111.
LEPA GOSTILNA,
domača kuha. Selil it z piva. Dvorane za društvene seje. Moderno kegliščo za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
Raznovrstne
• GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik.
Trgovina s novodobnim obuvalom
V sta n ovije na leta 1883
Velika zaloga oblival najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
J. C. HERMANEE,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso. kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
»»£ t «jr
WISCONSIN
,o's.
Ro,
PHONE 413
LO° * >,loo* 'S El_
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union
S KENOSHA,
Street.
WISC.
%
m'
*
4«
*
»
m'
m
*
m
*
*
i»
♦
*444444449444499444944«*
Kake pomoći zamore delavec pričakovati
od TAFTA ALI BRYAN A?
KAJ ZAMORE DELAVEC PRIČAKOVATI OD BRYANA?
Bryan!
Miljone delavstva brezdvomno misli, da ako bi bil Bryan prezident, bi on lahko, ozir. bi odstranil trnjevo krono, katera se zmi-raj globje Vjeda v delavske glave.
Odkar je preminul Henry Clay, ni bilo nikdar veS~političnega voditelja, da bi imel skoz toliko časa toliko privržencev, kot jih ima ravno Mr. Bryan. Oni mu popolnoma zaupajo; verujejo mu, da on ve kaj in kako pomagati.
Tako močno ukoreninjeno zau-nanje bodi si v enega ali druzega se more tem temeljiteje vse stransko pretresti, sosebno v tem letu, ko nepravične postave vzbujajo vse sloje. Radi tega se pa še ober-nimo na demokratsko platformo, katero je skrpal Mr. Bryan, in v kateri obljubuje, kaj bi storil on, ako bi bit prezident.
Ako se obrnemo k oni točki, ki je namenjena trustom, najdemo v njej zahtevo močne postave proti kriminalnim trustom in nje u-radnikom, ki bi se naj sestavila in uveljavila tako. da bi bilo privatnim1 monopolom nemogoče eksistirati v Zedinjenih državah.
To je torej Mr. Bryanov, problem o razpustitvi trustov, — za-i preli uradnike in uničiti truste. In vender, li je kateri treznomisleč človek, ki veruje, da ako pride Bryan v “Relo-hišo”, da bi on uničil en sam trust — razven na papirju — ter samo enega njegovih uradnikov zaprl? In vzemimo, ako Theodore Roosevelt, n: zamogel izterjati globe $20.000.000 od John D. Roekefellerja, koko bi potem mogoče bilo Brvanu, vtakniti Rockefellerja v ječo ’ Pa recimo, da bi se djalo tega kralja olja v ječo, ali bi bilo stem pomagano današji industrijelni krizi, in ali bi se stem odvrnile jednake homatijrc v bodoče? Pinaneijelne krize smo tukaj imeli dolgo po-pred, ko smo poznali Rockefellerja.
Bryanove domišljave zmožnosti, kako vrniti dobre čase:
Ako je Bryan boljši boritelj, kot si je Theodore Roosevelt, ke-daj domišljal biti, tem boljše. Sedanji vrhovni vladar se nam zdi le nekak blebetač. — on nabi ne enega trusta uničil, in ne enega nje uradnika zaprl.
Ako bi vsi trusti uničeni in njega magnati in uradniki zaprti bili. bi ne imeli mi nobene pravice za pričakovati v olajšanje današnje krize, niti nobene svobode v prihodnje, zato se ne sme nič storiti razven, da se zopet povrne industrija v deželo, kot je bila pred tridesetimi leti. Tudi takrat je bilo v deželi več kriz in veliko pomanjkanja.
In kaj druzega bi še Mr. Bryan storil? Oglejmo si njegovo platformo. “Presodimo tarifo”, pravi on, “in odprimo vrata vsem zunanjim1 izdelkom brez colnine, z eno besedo vse, kar konkurira pridelkom trustov.”
Pa vzemimo, da Bryan bi in bo predelal, popravil ali zboljšal tarifo po svojem priporočljivem prepričanju. In kaj potem? Časi so slabi, tako se tovarnarji pritožujejo, ker smo vse prehitro proizvajali in smo sedaj z vsem preobloženi. Kako bi se potem situacija zboljšala, ako bi znižali tarifo in že na domače kupičili še evropejsko blago? Presodimo dobro !
Kaj druzega bi še Mr. Bryan storil?
On bi poskušal podržaviti in u-rejevati železnice. Ko se je vrnil iz popotovanja okolu sveta pred par leti, izrekel se je strogo za skupno ljudsko lastnino.a ta njegova izjava, katero je bil priobčil v “Chicago American” je med demokratskimi plutokrati naredila tak huronski krik, kateri ga je prestrašil, dia jo je opustil.
Toda uprašamo lahko, kako bi se današnja financijelna kr^za od-
stranila in kako bi se teh v bodoče obvarovali, ako bi Mr. Bryan vspešno urejeval železnice?
Železnice sedaj slabo poslujejo, ker je toliko delavcev brez dela, ki bi, ako bi delo imeli, marsikaj kupili, kar bi jim železnice pripeljale. Železniške cene so pa ravno v tem času deset, dvajset, trideset in clo štiridesetkrat večje, kot navadno, tako da breznqselni delavci še tisto malo, kar kupijo dia se vzdržijo, je najceneje blago na trgu.
Ako Mr. Roosevelt ni prišel do tega, da bi vlada urejevala železnice, kot ljudsko last, tudi Mr. Bryan nebo. ker mu hojo, ako bo prezident, sodniki zvezali njegove roke, kakor so to storili sedanjemu prezidentu, v post&vodojal-stvu pa bi “ljudski zastopniki” zabranili vsaki taki postavi se u-veljaviti. Tako so vedno delali. Tako dolgo pa. dokler bojo lasto-vali železnice, tvornice, tovarne, premogo in rudokope itd. itd. posamezniki. ki delajo velikanske dobičke, in kojih orodje je kongres. ki postave dela sam sebi v korist, a ljudstvu, katero jih voli pa figo pod nos moli, tako dolgo ni govora o skupnem lastovanju. In to je torej drugi Mr. Bryanov fakt.
Ali Mr. Bryan ne zna toliko, da bi sestavil sam dobro protiingunc-tion platformo, ali je pa noče sestaviti sam? in sicer tako, da bi sodnike primorala njih roke držati stran od delavstva, kadar b: bil štrajk.
Mr. Bryan pravi, kaj vse bi on naredil za ljudstvo, ako bi imel proste roke. toda prezident nima nikdar prostih rok kot prezident. da bi delal, kakor se mu bi zljubilo. On je eden izmed trejih vladarjev v naši republiki in sicer so to: prezident, kongres in sodnije
Ako bode Mr. Bryan, izvoljen predsednikom, smo radovedni, ko-liko svojega programa ozir. platforme bo on spravil skoz kongres, ter uveljavil. Brvanovi prijatelji med delavstvom n. pr. Oompers. in drugi, pričakujejo od njega, ako bode izvoljen, da pridobi postave v prid delavstvu. Osebno pa bo on, brez moči kaj tacega doseči. Sicer bo lahko poskušal, skoz demokratične zastopnike v kongresu sosebno iz južnih držav, ker v zapadnih jih nima.
Nato se nam pa vsiljuje sledeče vprašanje:	Kakšen postaven
red je v južnih državah, kjer mladoletni otroci v tvomicah delajo, namesto da bi v šole hodili? —
Stradajoča plača za delo otrok.
Najslabše šole za otroke delavcev v deželi. Naj slabše razmere za delavca in življenje sploh, so južne države, nad vsemi v Zedinjenih drž. Sodnijske prepovedi itd.
Zapomnite si delavci to, da Mr. Bryan, ne bo spravil skoz kongres nobene zahteve, da si pridobi večino zato svojih demokratičnih, “ljudskih zastopnikov” iz južnih držav. Delavstvo iz zapadnih držav, tudi pričakuje od njega takih postav s pomočjo teh zastopnikov. kakoršnih še svojemu ljudstvu ne dajo.
Je li to pametno?
Večina demokratičnih glasov je na jugu, kjer je ta stranka vedno na površju vlade, in katera je pripustila do takih delavskih razmer, kakoršnih ni nikjer v celi A-rneriki.
Kaj pa naj rečemo o Mr. Brvanu samem?
Mr. Bryan, je mož živega delovanja,in pravičen državljan v vseh privatnih zadevah njegovega življenja, in kar ga še najbolj poveličuje je pa to, da jč skoz in skoz poštenjak ter visoko izobražen. Toda, ako ga pretehtamo kot politikarja. se on tukaj poganja z poštenostjo, in takrat sname on jadra, ako vidi in sliši upitje, ki se mu bliža z namenom mu škodovati; obratno pa natakne takrat neznane jadra, s katerimi lovi prihajajoče in odhajajoče vetrove. In tako je s Mr. Bryan o m tudi danes.
Drugače nemoremo opisati moža, ki je vrgel med staro šaro toliko navdušeno idejo za podržaviti vse proizvode, o srebru pa raje molčimo, ker kakor se je sam izrazil, da ne pripoznava več eol-ninske vrednosti o srebrni valuti, ker da si je s produkcijo zlata, država pridobila toliko denarja, da se za srebrni denar nihče več ne zmeni.
Leta 18% se je pa Mr. Bryan izrekel, da zlata valuta ropa ljudi na miljone, in da to ropstvo bo vstrajalo dokler ne pride zopet srebrni denar v veljavo. Njegova pritožba je takrat bila, da ni dovolj denarja v cirkulaciji, in da srebrni denar bode temu odpomo-
gel-
■ Sedaj pa pridemo do dveh vprašanj, in sicer: Ali se je Mr Bryan.motil leta 18% in leta 1900 ko je rekel da farinerji in delavstvo nemorejo priti do prave prosperitete dokler se vrednost de-t narja ne pomnoži, to se pa zamore zgoditi le s vpeljavo srebrnega de-narja. Danes pa temu v> — —tujo rkoč, da je tek časa odstranil srebrno vprašanje.
Vprašamo se: Ali govori mož resnico? Ne! Mr. Bryanovo diplo-matstvo razpada, katero si je pred leti, ne le doma ampak svetovno priboril, in vidi se nam, da Mr. Bryan ni več sposoben korakati s časom naprej.
Mr. Bryan, se opira v svojih govorih na čase izza prezidenta Jefferson in Jacksona, da si dobro ve, da nobeden imenovanih gentlemenov ni poznal modeme industrije, ker je takrat še ni bilo. Ako pa hočemo posegati nazaj, posezimo v Kristove čase in poprimimo se njegovega reka: “Ne kra-di,” ter uveljavimo to platformo. “Ne kradi”, je lepa zapoved, in ako bi se mogla uveljaviti bi z njo odstranil velike napak in požrešnosti po tujem imetju; toda tega tudi ne moremo doseči, dokler so v nostavoda-jalstvu taki možje, ki postave delajo in — —	—	— —.
Tako bi izraz “ne kradi”, tudi dosti ne pomagal. Izza Kristove-ga časa so tudi merodajni faktorji kradli, ravno tako je bilo za časa Jeffersona in Jacksona, na katere se sedaj Bryan sklicuje, da sta ta dva prezidenta že takrat delala na to, da se podržavijo vsi proizvodi, da si teh takrat še bilo ni, ali pa še to jako malo. Mr Bryan, to tudi dobro ve. ko sedaj prinoroča na odstranitev colnine podržavljenje in urejevanje vsili železnic. To so bili namreč glavni principi Jeffersona in Jacksona. Sedaj se nas polastuje pa neke vrste dvom, se li teh dveh gospodov iz 18. in 19. stoletja ne muči s željo, da bi prišla na svet nazaj ter vspodbudila Mr. Bryana “to wake up.”
Mr. Bryan je pričel svojo politično karijero leta 18% s tako finim duhom, kot ga človek le more imeti, a le nekoliko časa — in danes je Mr. Bryan zmetal vse principe čez ograjo.
Najprvo in sicer leta 1900. je opustil misel na upeljavo srebrnega denarja, potem se je. boril proti nominaciji Parkerja s tako navdušenostjo, da se mu je vse čudilo, najnazadne je pa za njega — govoril in volil. Roger Sullivana iz Illinoisa, je proglasil za železniškega roparja in nameraval ga baeniti iz demokratske stranke, a danes je vodja iste. menda zato, ko je Bryan kandidat. Torej 'letos, leta i908, je Mr. Bryan, pri-eapljal zopet v ospredje z vsemi starimi “bosi” in “grafterji” te stranke, kateri mu, kot kužeki sle. dijo, sebe pa je posadil na plati formo, ki je vseskozi nasprotna radikalizmu njegovih prejšnjih let, tako, da se je še plutokratično časopisje zjedinilo ter ga pripoz-nalo, kot zanesljivega.
Premagan biti je šola, pravi New York World. Današnja platforma kaže, da si je Mr. Bryan nalogo, po izgubi izza zadnjih dvanajst let le srečno priučil,^in torej ni še popolnoma za demokratsko stranko zgubljen. Zakaj pa bi se plutokratično časopisje, katero ga je še pred kratkem ča-
som radi njegovega radikalizma grozno preganjalo, sedai ne veselilo, ko vidi, kolika žeja goni Bryana do predsedniškega stola, kar ga je tudi prisililo, da je obesil svoj prejšnji radikalizem v sušilnico.
Leta 1896 je Mr. Bryan, kar norel proti zveznem državnem sodišču, in ga hotel pomnožiti na več oseb: misleč, da ako bo izvoljen, bo dotično vrsto ljudi, za to sam 'imenoval. Letos pa. ko se ta sodišča bolj razločujejo, kot ke-daj popred, nasproti produktivnim slojem, pa ne najdemo v njegovi platformi niti črtice.
Leta 1806 je demokratska platforma napadala vlado in direktno zahtevala odstranitev sodnijske prepovedi (Injunction), letos pa nima njih platforma ne tega ne onega: pač pa. da se ista le modificira. Dejstvo pa kaže. da niso kapitalisti popolnoma nič vznemirjeni.
Nadalje je Bryanova platforma leta 1896 direktno zahtevala, da more kongres uveljaviti postavo za dohodninski davek. Letos toliko da omenja Mr. Bryan to v svoji platformi, ker dobro ve, da popravljati državno konstitucijo se ne da z lepa, mogoče še na sto
let enkrat ne, razven vspehov ali izgube v vojnem času. Tudi o srebru ne najdemo letos v njegovi platformi — nič.
Mr. Bryan je v letu 1896 zaslužil da bi bil izvoljen nad McKin-leyero,, ne radi tega, ker je predstavljal vso politično in ekonomično modrost, pač pa zaradi tega ker je bil slaven in odkritosrčen radikalec. Zaslužil je. da bi bil zmagal tudi leta 1900, da si je takrat že pričel obrezovati svoja slavna jadra. Leta 1908 pa tega ne zasluži več. Njegove prejšnje modrosti, slave in odkritosrčnosti ne najdemo več nikjer, in nikjer ne vidimo in ne slišimo veo onega navdušenega radikalca, kot takrat.
To ni več oni Bryan; kot je nekdaj bil. Bryan prejšnjih let, bi nikdar ne privolil stopiti v politično areno z ljudmi, kot je Kern, Taggart, Murphy, Sullivan, Has kell itd.
Ne. ne! Bryan, kakoršnega poznamo letos ni oni Bryan iz leta 1896. Bryan izza 12 let nazaj. Radi tega vprašamo? Ali se bojo glasovi radikalnih delavcev, kateri žele radikalnega predsednika, oddali leta 1908 temu pohlevnemu
Bryanu?! !
s
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
»
578 Blue Island Ave.
Šivanje oblek je naša posebnost.
CHICAGO, ILL.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, zenskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fonček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav zp nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiijamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
V.«»WWWI miin.il mi in.»m —ii. — «min«. i»»iw«yiiiw»<«
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.— 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolndue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
’B
0;
■m
I Pijte najboljše pivo g
»
^ Peter Sclioenlioffen Brewing Go. |
^	PHONE: CANAL 9

CHICAGO ILL.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
____WEEKLY________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Ptvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------in velja-----------
ZA
AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
$1.50 .. 75c
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
.kron 10 kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue Island Ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
naznanilo.
S. D. P. Zveza v Conemaugh, Pa
Kakor smo poročali že v listu “Glas Svobode” o naši novi organizaciji iS. D. P. Zveze, hočemo danes cenj. občinstvu razjasniti o vspehu in napredku na društvenem polju.
Pri zadnji redni seji dne 10. oktobra, se je ukrenilo, da se plačajo pri naši organizaciji od sedaj za naprej tudi poškodbe, kot izgube noge, roke ali očesa in sicer po '$50.00 za navedene poškodbe S tem upamo, da sitno ugodili zopet eni zahtevi, kot v pri četnem času.
To, dragi čitatelji, ostane le do prve konvencije, kakor hitro pa pride do nje, bodo delegatje uganili večje podpore v vseh tikočih zadevah.
Iz tega se vidi, da nova “Delavska Zveza” nudi dovolj ugod ne pogoje v pričetku, in gotovo bodo s tem zadovolna vsa društva in posamesniki. Pri tem je bil pri zadnji seji .postavljen glavni odbor pod varščino, in sicer: Predsednik pod $500, tajnik $500 in blagajnik $1000. Varščina se ima predložiti nadzornemu odboru pri prvi seji.
Ta varščina je veljavna zopet do prve konvencije, pri kateri se bo potrebno ukrenilo. Rešili smo tudi vse glavne točke pravil, ter jih dali v tisk in kakor hitro bojo tiskane jih razpošljemo na krajevna društva.
S tenu so se rešile vse glavne točke, tikajoče se Zveznih pravil, ter smo pričeli z marljivim delovanjem.
Želeti bi bilo, dragi rojaki, da nam: sledite, ter po možnosti podpirate, še do sedaj mladiko, da se vkorenini ter postane mogočno “Slovansko drevo” iz kojega debla najpožene mladike v ponos dičnemu -Slovanskemu narodu tu in onstran širokega -morja.
Društvo, kakor že zadnjič omenjeno, se povsem -lahko ustanovi, z 8—10 člani; pišejo naj na gl. tajnika, koji odgovarja točno in razločno na vsako najmanjše vprašanje; pošlje Vam vse potrebne listine, in daje navodila koje imate izpolniti, ter zopet njemu vrniti in — društvo je ustanovljeno, 'S. D. P. Zvezi pa z-opetna pomoč -in zopetni korak do pravega cilja.
Vsak razsodni rojak bode iz-previdel iz naših oglasov, da pri naši novi organizaciji se ne gleda za dobiček samim -sebi, kakor se
dogaja to marši kje------, pač pa
povdarjamo nastopno:
Z dušo in telom korakamo po pravi poti, ter se borimo že skozi cela dva meseca za povzdig-o Slovanskega naroda. Geslo naše je: Naprej po isti poti po koji nas vodi naš um in lastno nrer»ribanje ; tega gesla se -držimo in se ga bodemo, kajti rojaki nam sledij-o in se ne motijo. Nikdo nam nemo-re oporekati, da nismo na pravi, poti, pač pa ko sprevidi vsakteri, ter se seznani z našimi oglasi v listu “Glas Svobode” se bode gotovo pridružil k našemu krdelu, ter deloval z nami vred roka v roko.
Se dandanes se dogajajo slučaji, da.se rojaki opri jemljejo tujih Jed-n-ot. Posledice tujih Jednot pa so, da v slučaju zboliš in da se pri. javiš za svojo opravičeno podpo-
ro, Ti navedejo vse prestopke njih pravil, koje še citati ne znaš, ter te napravijo popolnoma za neopravičenega do vsake podpore. Ni pa bilo neopravičeno prispevanje Tvojega denarja v korist tujim 'Jednotanu, zelo radi so redno vsaki mesec pobirali mesečnino, samo 'da je bila bolj polna bisaga. — -Sedaj pa umri gladu, se ozdravi 'ako si v slučaju brez centa da plačaš potrebnega zdravnika, ali pa 'pojdi ‘živ v zemljo. Tudi se pri-'peti, da kar čez noč tuja Jednota zgine iz mesta bog si ga vedi kam Sedaj pa, kam nam- je iti po podporo? Treba poseči zopet z nova V žep, ter malo bolj pomisliti, kakšne organizacije in kakšnega naroda se pa zdaj okleniti.
Čitatelj, ali Te-"ne zaboli v dnu srca že sama misel, da se oprimeš tujcev? Rešimo narodne organizacije pogube, iztrebimo iz njih diktatorstvo in plevel: dvignimo in zberimo dragocene bisere kjer koli se še nahajajo in ohranimo uh našim potomcem, naslednikom, da sc bodo tudi oni še ogrevali in navdu sevali ob delu'svojih prednikov.
Dobili smo prvo pomoč od naših vrlih rojakov iz bližnjih sosednih. mest. ki bo gotovo pripomoglo do zaželjenega cilja - v Zve zinem zapisniku pa ostane ta /po moč v neizbrisljivemu spominu Živeli!
In ravno tem potom obračamo se zopet danes do. v-seh cenj. rojakov, da se zberejo skupaj Vsi oni, ko se z ponosom zovete Slovenci, in ko imate srce in razum za narodni napredek, ter ne ližite palice, s katero vas strahujejo, zavedajte se in stopite v naš delokrog.
Gledite, Vaša imena ostanejo -oolek vseh drugih naprednjakov, in še pozni rodovi se Vas bojo spominjali.
Pri tem, dragi rojaki ostanemo ter si sezimo v roke z bratsko ljubeznijo in delujmo na začrtanim ■polju, da bodemo naposled z veseljem vskliknili: “Vse smo storili za narod, kar je bilo v naših močeh, in nikdar ne sme in no more narodna stvar propasti! ’ Za trdno upamo, da naše besede ne bod.o zaman marveč da bodo padle na nlodovitna tla. 'rr'~ ehro dile obilen sad.
Naj bi ne bilo nobenega Slovenca ne Slovana, ki ne bi po svojih močeh tako ali tako podpiral in povspeševal naša ve-levažna dela, Ko bomo zbrali večje število moči iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, z kakoršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem vcleva-■žen korak v napretku narodne prosvete; da se pa to doseže, kličemo zopet. Organizirajte za mlado ¡Slovansko Delavsko Podporne. Zvezo!
Na koncu vsem rojakom iskreni pozdrav in krepki: Nazdar!
Ivan Pajk, gl. tajnik.
P. O. ¡Box 828. Conennaugh, Pa.
Iz Ljubljane.
Dogodki 20. septembra so tudi med pristaši socijalnodemokratič-ne stranke vzbudile vihar. Saj veste. kako se v naši stranki propa gira sicer ne več narodno izdajstvo, kakor svoje dni ali vsaj narodna mlačnost in brezbrižnost. “Razredni boj” to je tisti “šlager”. ki "a čujemo neprestano in da se delavstvo ne bi preveč zanimalo za narodne stvari, se vodi prava gonja zoper narodnostna stranke, naj zastopajo v socijalnom in političnem ožim katero stališče koli. Dne ‘20. septembra in pozneje se je pokazalo, da glasu narave, glasu srca ni mogoče zatreti niti v socijalno demokratičnem srcu. Vse, kar smo čuli in čitali toliko let, je bilo v tronotku pozabljeno in zmagala jo zavest, da teče v naših žilah slovenska kri da smo Slov'-"-1 ' - da imamo kot taki tudi narodne dolžnosti. Ta misel je zmagala med nami. 0-gromna večina slovanskih socijalnih demokratov stoji na stališču, da se moramo skupno z drugimi Slovani bojevati za slovenske pra-vice. Ne bomo *•« - 1 -"dali svojim strankarskim težnjam in socijalnim ter političnim zahtevam. Bojevali se bomo zanje slej ka-
kor prej. A tudi svoje narodne dolžnosti hočemo izpolnjevati dosledno in nevsfpo^"" ”"^fn-o socijalni demokratje, a biti hočemo slovenski socijalni demokratje. Svoj čas je Bebel rekel, da pojde zadnji socijalni demokrat v boj, če bo v nevarnosti nemška domovina. Danes je v nevarnosti slovenska domovina, ona nas kliče in slovenski socijalni demokratje bomo pokazali, da smo dobri sinovi svoje domovine.
POSLANO.*
Pravi mož, na pravem mestu.
Vj vedeževalnim vidom, kateri je nepresegljiv v svetovni zgodovini. so naši predniki neko vladno obliko zapustili, eksekutivno, le-gislativno in postavno, katera daje vladi pravico, krajevne zadeve v pojedinih državah samostojno uredovati.
Blizo poldrugo stoletje ie ta vladna oblika obstojala, in se je v vsaki dobi potrdila, v spremembi razmer, v politični, gospodarstveni indust-rijelni smeri; in pod to vladno obliko smo mi rastli od malih, raztresenih naselbin do največje svetovne moči.
Imperalistična uprava naše narodne vlade v republikanskih rokah, je ljudstvo k neki točki privedla. katera vladni obliki naše dežele preti.
«Uprava naše države za časa zadnje štiri leta. je bila zmes ootrat-nosti, ugodna za posebne zanimanje in osebne ljubljence, a v škodo občnemu blagru in brezsrčnosti brez priglihe za oskrbo ljudstva v javnih zavodih države.
Naša državna vlada mora prisiljena biti. z ljudstvom natančneje -obračunati. Mi mislimo da imamo nravieo. da se vsakemu pravo zgodi, brez razločka na osebo, enakopravnost pred sodnijami, in samovlado.
Demokratska, platforma obstoja na samovladi: proti vtikanju v državno pravo, proti vposeg v pravice ljudstva na korist nekte-rih ljubljencev, v prospeh demokratske ideje, varstvo bančnih vlog, in obljubu j e reformo razdrapanih državnih naprav in zopetno utemljevanje tistih na podlagi humanitete in poslovnega du ha.
V boju za governerjev urad v Illinoisu vzame -gospod Stevenson, kateri je narodu v raznih častnih uradih služil, soglasje ljudstva proti zmoti in preziranja javne dolžnosti o izpeljavi uprave raznih uradov.
On misli, da urejene razmerja, ktere se že dolgo časa obnašajo, se ne smejo z versko prenapetostjo škodovati, in mi tukaj izjavljamo v prilog temeljne ideje demokrata in samovlado, ktera vsaki osebi pravico daje, dokler se ne vtika v osebne zadeve drugih.
Ako on zmaga, je slavje ljudstva — ako podleže — tako bo izguba nadomeščena po edino živečemu podpredsedniku in štiri le. ta več zlorabe in potratnosti na račun javnosti. V tem boju ne stoji samo čast Adlaj E. Stevenson v igri, temveč tudi uprava državne institucije na pravnem in poštenem načinu.
Gospod Adlaj E. Stevenson, demokratski kandidat za governerja se je za to upravo zavezal.
Gospod Stevenson ni mož, da bi kaj obliubil. samo da bi bil iz volen in notem pozabil, kar je o-bljubil ko je izvoljen. On ne smatra platformo kot posvečenje za namen, slavje platforme mn je važnejše, kot lastna kandidatura : on je čast imel, drugo najvišje službo dobiti, kar zamore ljudstvo podeliti, podpredsedništvo Zedinjenih držav.
Kdor za gosp. Stevenson glasuje. glasuje za tako upravo, in kdor proti njega glasuje, glasuje proti urineipu. katere on popolnoma zastopa.
. Ni verojetno, da bojo volilei toliko slepi, da bi proti lastni ‘koristi in koristi ljudstva glasovali.
*Ne uredništvo, ne upravništvo neprevzame nikake odgovornosti, za zgorajno poslano.


J
t
PRESELITEV!!
Frank Sakser Co.
i
in
t«
Glas Naroda
99
i? se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLÀNDT ST.
i
t
.To je tik Pennsylvania železnice, V postaja Cortlandt St. Station ali v dober blok od Baltimore & Ohio železnice........................
t
0
na Dr. R. Mie!ke=ja, vrhovnega zdravnika naj“ starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y, MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali bozjast, nemočnost v spolnem občevanju, polueijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh Pennsylvania.
MIHAEL ROVANŠEK, predsednik; R. E. P. i.
IVAN BREZOVEC, podpredsednik.
/OSIP DREMELJ, podtajnik.
I ERANK ŠEGA, predsednik.
Nadzorni ' /OSIP CUL/KAR, nadzornik.	•
odbor I IVAN GLAVIC, nadzornik.
) ERANK PAVLOVČIČ, zapisnikar.
I i. MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa. Porotni i' n ¡VAN SPEND AL, Box 381, Conemaugh, Pa. odbor i iu MARTIN PETRIČ, R. E. D. No. 1, M. R. Conemaugh. pa
Vsa pisma in. vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
(Nadaljevanje iz 1. strani.)
Nastopili so na gledališčnem odru popolno novi elementi, vrgli so se v prsa, češ: “Sedaj bost« vidli, kako se stvar naredi; akc
M.	V. Konda list “Glas Svobode” z lepa iz rok ne da, ga laputne-mo z loparjem!” Osnoval se je nekaki socijalistični klub; raznesla se je vest, da ta klub od Konda list “Glas Svobode” kopuje, ter da — $700.00 za njega daje. Vse to se je slišalo govoriti, toda Konde ni nihče vprašal za list, ne kaj zanj ponudil. To je bila predigra k celoti: Neki širokoustni “OBERSOCIJALIST” se je z rimski mi mešetarji zjedinil, da on v roko vzame gonjo proti Kondu in pa ___ kar je glavna stvar bila — proti “Glas Svobodi.” —
Na nastopno, opozarjamo posebno naše cenjene naročnike, da si zamorejo podlost nekterih ljudi predočiti.
Naj prvo so huronski krik zagnali. da“Glas Svobode” ni so-cijalističen list! — Da je zasebna lastnina in da se mu odreka lastnost kot sodjalistično glasilo in pa, — kar je še naj lepši — da Konda si pod krinko socijalizma “ŽEPE POLNI” (!!) To je bil bojni klie obersocijalistov. Šli so za korak dalje, in ustanovili so “strankarski” list, češ sedaj pa je po “Glas Svobodi”. Napenjali so svoje “slušne inštrumente”, kedaj bo “Glas Svobodi” zvonček zadnjo uro zapel, ali vrag se ga vedi, “Glas Svobode” noče in noče biti konec. Nasprotno! Grobokopi “Glas Svobode” so sami sebi grob kopali! Delničarji v PennsyIvanin zahtevajo denar nazaj, kojega so za delnice vplačali, a kje uzeti??!!
Ako imamo vse napake nasebi. to gotovo nimamo, da bi bili komu škodazeljni, toda pripomniti moramo, da list “Proletarec” je bil edino z namenom vstanovljen, DA SE “GLAS SVOBODE” — UNIČI!
Tako, sedaj smo na onim mestu, koji nam nudi dokaz, da taki zavratni hinavci so nevarnejši nasprotniki, kot pa prvi. Toda mi se samo čudimo, kako so mogli taki “PATENT SOCIJALISTI,” le e-nega na svoje limanice vjeti, ko prav za prav tem “patentirov-cem”, še veliko, prav veliko manjka, da bodo socijalizem v praksi in v teoretiki umeli, tar med svetovnim socijalizmom in LOKALNEM TERORIZMOM le v toliko razločiti znali, da belo ni črno!
Ali, kakor ima vsaka slaba stran- tudi dobre lastnosti, tako je tudi v tem slučaju. Slabo je to, da so se svojim terorističnem in podlem obrekovanjem med nerazsodnimi Slovenci, tedaj med lastnimi rojaki, razpor sejali; nakana je bila očividna in premišljena toda na pesek zgrajena. Dobro pa je to, da so nehote svetu pokazali, kako da si Konda “žepe polni”!
Da bi bil ‘‘Glas Svobode” socijalistični list, tega nismo nikoli trdili, obljubili pa smo koj v začetku, da bomo socjalistično stran, ko podpirali, kar mislimo, da smo vsigdar obljubo tudi izpolnili. In vprašamo tiste, do cela poznane širokoustneže, kateri se v svoji brezmejni domišljavosti kažejo, kot bi bili socijalizem v najem u-zeli: — Kateri v Ameriki izhaja ječi slovenski list je za socijalizem tisto storil, kot kar je storil “Glas Svobode”?! Ali so tisti, “paten-tirovci” s svojim gromom, kaj dosegli koristnega za splošnost slovenskega naroda, — in to naj si bo tukai v Ameriki ali v STARI DOMOVINI?? Račun se glasi: Nič od nič, ostane nič! Namen teh ljudi je: vse terorizirati, drugega pa nič. “Glas Svobode” je svobodomiseln in napreden list ter kot tak je bil, je in bo v naprej! I11 s tem mislimo, da je dovolj rečeno.
Se ve, da se dobijo redki slučaji, in to. le tu pa tam. da se ? našo pisavo ne strinjajo in da noročbo odpovedo, a take “Culu-kafre” poznamo in vemo kam pes taco moli. Ali hočemo morebiti za odpuščanje prositi, ako v pravo zadenemo 1 NE! Mi nimamo ničesar za odpuščanje prositi, pač pa svet dati:	POBOLJŠAJTE SE
DA NE BOSTE ZADETI! Nemec pravi: “Dem sehuldigen Mann. geht- Grausen an”. in tako je v takih slučajih. Tisti pes zacvili ko. jemu na rep stopiš. Da so pa cenjeni naročniki in čitatelji z našo pot in pisavo na splošno zadovoljni, nam »pričujejo pisma, katere dobimo in pa novi naročniki ko se oglašajo: ter z veseljem konstatiramo, da je kriza tudi list “Glas Svobode” občutno zadela, toda novi naročniki bojo rano kmali zacelili.
U tisti meri, ko nobenega za odpuščanje ne prosimo, z tako mero vsako priznanje odklanja mo.
, Mi ne pišemo za nas, temveč mi pišemo za naše naročnike. Oni pošteno naročnino plačajo, torej so opravičeni tudi od nas zahtevati, da jim “Glas Svobode” prinose čtivo, katero je v splošno korist. Nesmisel bi bilo od nas terjati, da, bi pisali vsakemu na ljubo. To ni mogočo, in pa tuđini namen listu ‘ GlasSvobode”. “Glas Svobode” je svobodomiseln in napreden list, tedaj, ako hoče svojemu načelu zvest ostati, ne more poročati, kedaj se bo papež oženil ali pa take malenkosti, pač na bo v bodoče nekoliko ostreje postopal, da dokaže, da si ne pusti od nikogar predpisati, kaj da sme, in kaj da ne sme pisati. Mi radovoljno nasvete sprejemamo in jih tudi u-poštevamo v kolikor so v občno korist in da z našem načelom nav-skriž ne pridemo, toda diktatoričen nastop napram naši malenkosti pa moramo hvaležno in odločno zavračati in na.j si bo to, tisti ko hoče; z enoletno naročnino si damo ravno toliko usta zamašiti, kot da postanemo čez noč pristni klerikalci.
Rekli smo. da borno tudi v bodoče po začrtani poti hodili, toda to bo od Vas cenjeni naročniki in čitatelji odvisno. Očitalo se nam je že. da imamo preveč oglasov v 1 i stil, ali prosimo, da vzamete na znanje, da ako oglasov no bi imeli, sploh list ne bi mogel izhajati. In ravno to je obžalovanja vredno, da Slovenci v slovenskem listu ne oglašajo! Da list “Glas Svobode” naprej rine, se imamo zahvaliti bratom Čehom in Hrvatom koji si svojimi oglasi list podpirajo!
“Glas Svobode” se tiska v 3000 izvodih in tiskarna, papir in razpošiljenje lista stane vsakokrat po $40.00, poštnina, ter poštne znamke v uredništvu, upravništvu in za- v stari kraj stane mesečno povprečno $15.00, uredništvo, upravništvo, svetljava in kurjava.
(Dalje na 8. strani.)
Strome P. O. Alberta (C-anada), j 12. oktobra 1908.
Cenjeni “Glas Svobode”:	Že
-delj časa sem se pripravljal, da Vam poročam o tuika.jšnilh razmerah, a zmerom sem odlašal, ko prav za prav mi časa primanjkuje; toda danes sem se odločil, da rojakom nekoliko opišem tuka jšine mizerije.
Razmere so tukaj v severnoza-hodnem teritoriji Can-ade veliko slabejše -kakor so v Zjedinjeni-h državah, kar v svarilo onim rojakom, kateri bi nameravali semkaj priditi, posebno poudarjam.
Tukaj so samo zasdbni premo-gokoipi in družbe naredijo z de-lavcom kar hočejo. Unije so prav slabo zastopane. Predsednik zveze iz Bethbridge, 400 milj južno od EGmonta, pride pač tuda semkaj in si naredi mnogo truda in posla, da bi ljudi organiziral. Toliko časa, da je on tukaj gre vse v zvezo, toda kp odide nastopi takoj pre.j-šma mlačnost in brezbrižnost in vse zopet gre vse po starem tiru. To pride od' tod, ko so tukaj raiz-ni narodi zastopani, kot Ogri, Čehi. Slovaki in drugi koji iz zaostalih -krajev prihajajo ter niso
angleščine zmožni in samo ža-ži vež delajo, medtem, ko Avstrijce in Nemce za tukajšno plačo ni dobiti. Ako pride kaki r.nijski delavec, -dobi delo, a plače ne, ka-koršno je vajen, pusti delo in gre, medtem, ko prišli in ne v dni novinci si pomagati ne vedo in ne -znajo; to je vzrok -ničevem plačam.
Se ve, da so posestnikom jam take cene delavske moči dobrodošli, ko jih lahko proti organiziranem delavstvu porabljajo. Riu-dokopači dobijo po dogovoru (ge-ding) za voz premoga (7—10 stotov vsebine) 25—30 centov, tona premoga (20 stotov) se prodaja po $4.50. Smodnik, užigalo in ne-tilno mit si morajo delavci sami kupovati in sicer po sledečih cenah : Stmodtaik 20 funtov $3.00, notilna nit 50 čevljev 50c„ užigalo 100 komadov 15e. Zadelavei (ver-bauer) dobi na “šilit" $2.25; polagatelji v odlil dolbi n a “šiiht” $2. in “treiberji” na “šilit” po $2. — 2.40
Povečini se še lesene vodila “šine” nahajajo po jamah. Pre-zračenje je prav slabo, za- to. ko so vodila največ pokvarjene, skladi (flotzi) -ležijo vodoravno. Dela se po S. 9 in 10 ur. ‘ ‘ Šili tar j i morajo delavni čas izpolniti. Ru-idokopaiči (hauerji) zaslužijo pe 3. 4 in 5 dolarjev, to je povprečno po 4.00. Učencov tukaj ni: vozovi se z konji od kraja odvažajo. Premogovi skladi (flbtzi) so 5—-18 čevljev debeli in se ponaj-več z -rovi (stolna).dela. a vendar so v nekterih krajih že “šahti 70—130 čevljev globoki. Prerno-goikopi se nahajajo okoli Edrnon-tom ob Saska.tščau-reki in v hribih. Edmonton je glavno mčsto province Alberta, in se datikati dve železnici iz vzhoda in juga.
Tolikd za danes, ter pozdravljam vse čitatelje “Glas Svobode” kojim ostajam zvesti
Frank Žagar.
Denver, Colo. 20. okt. Minulo soboto po noči, je bil po Coloradi tak vihar in snežni metež, da je šest ljudi življenje zgsirilo.
Che.venne. Wyo., 20. okt. Vihar je z delavci napolnjeno žele/nieno karo. Union Pacific železnice, raz železnice v prekop vr<™i » ~ delavca sta bila takoj mrtva. 28 pa več ali manj poškodovani.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................. 50	kron,
za	$ 20.50 ................ 100	kron
za	$ 41.00 ................ 200	kron,
za	$ 102.50 ................ 500	kron,
za	S 204.50 .s.............. 1000	kron,
za	$1018.50 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.post-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Cl»ir Ave., N. E., Cleveland. Ohio
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.................
$7.50 do $25.00
se dobi
najboljše. Kupite pri nas si prihranite
577-579 BLUE ISLAND AVE
denar.
Čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine , vasi trge, mesta—, pomagajo si medsebojno. postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski du seli ine. lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je industrija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK,
708 So. IO. St., MINNEAPOLIS, MINN.
Zaloga
pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V.KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Sincerity
Clothes
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
r

Rodovitna zemljišča v državi Mičnem Ogemaw County pc $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aief.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18tli St., Chicago, 111.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste-
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
IZ STARE DOMOVINE
Cesarska zastava je bila v Kamniku 5. t. m. zažgana. Zastavo ja razobesilo okrajno glavarstvo.
Zaradi hudodelstva posilstva je
obsojen na 2 leti težke ječe lTlet-ni Jožef Hebar iz Sejane pri Ormožu, ker je dne 19. avgusta t. 1. zvečer' posilil neko loletno dekle iz Cvetkove.
Iz drugega nadstropja nadel je zidar Nace 'Košir v Trbovljah. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Velik požar. V Črnem vrhu nad Idrijo je pogorelo 13 hiš in gospodarskih poslopij. — Škode je 100.000 K.
Strašna nesreča se je pripetila v Prvačini 29. sept, ob S1/-». Vlak je prijel železniškega delavca, 25-letnega I. Vodopivca ter ga raz» maščil. Nesrečni Vodopivec je doma iz Prvačine.
Uboj. V 'Beljaku je mladi hrvaški delavec pri gradnji železnice zabodel z nožem delovodja Mile Orenoviča. Morilec je hotel zbežati z vlakom proti Ljubljani, a. to ga orožniki v Jerebicah potegnili iz vlaka.
Kaplan Kovačič iz Šmartna v Rožni dol. je bil dne 24. sept. zopet obsojen na 6 dni zapora odnosno 60 K kazni za razne nesramne in lažnjive napade zoper nadučitelja na okrajni šolski svgt. To je v teku dveh let že četrta obsodba
Brez denarja ni maše. — Pred kratkem je umrlo v Bistrici ¡pri G ra d e en neko dete. Oče mu je reven hlapec in je prosil župnika, naj mn bere mašo. Župnikovo prvo vprašanje pa je bilo: “Ali imati1 denar?” Hm. to je čudna stvar s tem krščanstvom in s to ljubeznijo do bližnega . . .
O morilcu Mayerju je razširjena po Ljubljani vest. da je Ljubljančan. To pa ni resnica! Rihard Mayor jo rojen 20. septembra 1882. v Olomuca. Torej je obha-
Lju-
jal dne 20. septembra 1908 v bi jan i svojo 26Letaico.
Grozna sirovost. Pred mariborskimi porotniki se je vršila nedavno obravnava proti posestniku Val. Bresnerju iz Rad o zija v mariborski okolici, ker je strašno trpinčil svojo ženo in otroke)ter u-moril svojega nad leto dni starega otroka. Obravnava, ki je spravila na dan pretresljiva grozodejstva, se je odgodu«, da se preišče duševno stanje uboge žene.
Napačni duhovnik pred sodiščem. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil dne 2. t. m. 211etni bivši jezuitski gojenec iz Ogrske Oskar Szegh, ki je sleparil in kradel po župniščih v brežiškem oi kraju se izdajal za duhovnika ter tudi maševal. Obšoji n je bil v štiriletno ječo.
Zavedni slovenski fantje. V vojake potrjeni fantje iz Poljansko doline so prišli 6. t. m. v Ljubljano, da nastopijo vojaško službo. Vsi so si pripeli slovenske troboj» niee na suknjič. Oni iz Zirov so imeli na trobojnici napis Žiri. Obnašali so se skozinskoz dostojno kot omikanci; nihče izmed njih ni bil pijan. Tako je prav. to je lepo !
Samomor huzarja. V Radgoni se je neki huzarski četovodja za» bodel s sabljo v trebuh in umrl za strašno rano. Bil je na sumu. da je umoril huzarskega stražmeštra. Ko so ga -gnali kot aretiranca je ušel. iztrgal nekemu vojaku sabljo ‘n zbežal. Patrulja sisje zapodila za njim in ko s: četovodja ni mogel nikamor več pomagati, se je usmrtil.
Smrtna obsodba nad slepcem
Mariborski porotniki so obsodili na smrt 251etnega Fr. Scliuperja, ki je 21. avgusta v Mariboru v gostilni Lacheinerja ustrelil natakarico Terezo Vogrinec, ki je bila njegova ljubica. Nato se je iSehu-por hotel tudi ustreliti, a se je zadel le tako v glavo, da je na o-boh očeh oslepel. Schuiper se je skušal izgovarjati, da je ljubico ustrelil z njenimi privoljenjem, kar pa se je izkazalo za neresnično.
Run na “Kranjsko hranilnico”,
Naval dvigateljev hranilnih vlog na “Kranjsko hranilnico’ je na-
ravnost velikanski. Samo 1. t. m. je bilo dvignenega denrja nad 1 milijon. Ves ta denar se je naložil deloma pri “Mestni hranilnici ljubljanski”, deloma pri “Vzajemnem podpornem društvu” in “Kmetski posojilnici ljubljanske okolice”. V celem je bilo dosedaj iz Kranjske hranilnice” dvignenega denarja nad 6 milijonov kron.
Slovenska noblesa. Ljubljanski občinski svet je 6. t. m. na predlog dr. Tavčarja ^"--u c-Vlep, ki kaže vsemu svetu slovensko no bleso. Občinski svet je izrekel, da je pripravljen poplačati škodo, k: je nastala vsled demonstracij v Ljubljani, če tudi mesta Celje, Maribor in Ptuj plačajo škodo, ki so jo tamkaj nemški demonstrant je storili Slovencem. Kakor znati'1 so Nemci v Celju, v Mariboru in Ptuju že neštetokrat pobili Slo vencem okna. pa se niso še nikdar zmenili, da bi dotične občine škodo poravnale. Bomo videli, kaj store zdaj na ta izraz izred-1'1 no-blese. ki jo je pokazal občinski svet ljubljanski.
Krvave demostracije v Zagrebu. Zaradi neprestanih zaplemb soci-alno-demokratičnega glasila “Slobodna riječ”, je par sto delavcev priredilo 4. okt. demonstracijo po ulicah. Demonstrant j e so hoteli izročiti protest podbanu Czernko-vichu. toda policija jim je zaprla pot ter navalila na demonstrante z golimi zabljami. Policaji na kon jih so tudi streljali. Dva delavca sta dobila hude rane. Organizacija socialnih demokratov je vsled tega sporočila vladi, da odgovori delavstvo na neopravičen napad policije s splošnim štrajku*" ako ne dobe popolnega zadoščenja Nato je dobila delavska zveza ta koj odgovor policijskega ravnateljstva, da je uvedlo proti od-go vornim policijskim organom disciplinarno in sodno postopanje ter sta dva policijska uradnika kakor tudi dva policaja suspendi rana.
Kako misli c. kr. častnik inf reg. 27. o Slovencih. V ponedei jek 28. septembra je srečal c. kr poročnik ljubljanske garnizije pešpelka 27. Müller nekega gos poda, s katerim je preje prijatelj sko občeval. Ker ga je pa ta gos pod sedaj le toliko pozdravil, ko likor zahteva olika, je to gospoda Miillerja speklo tako. da je rekel dotičnenmi gospodu: “Fühlen sie sieh auch solidarisch mit dem slo venischen Mob?” Nagovorjeni gospod se je na te besede zasukal in šel nau-rej. C. kr. častniku se je pa le posvetilo v glavi, kaj je iz ustil, zato jo je urnih krač nobral za odšlim ter "a prav Ionu da naj tega dogodka ne "-'obči
£ Opozorjano Vas na naslednje cene ^ fr izgtovljenih oblek in čevljev,
rJT A TEDEN
Prodajalna je odprta ob sobotah zvečer do 10 ure.
Biaja t n j :i) p :i ms p).:nvi no brizplaino, Ob nedeljah za prta ce dan.
33C
181
Posebnosti ženskih spodnjih o. blek, jopee in hlače, sive, bele ali eream barve, nektere iz pol volno in pol bombaževe preje; vredne do 75c. Vaša izbira, doki er jih je kaj po.....
Možke fine Kašimer no’avice, —
brez roba. stalne barve velikost 9i/o do 11 '/o vredne po 25e. sedaj par samo ....
Možke črne čisto volnene Kersey suknje, 46 palcev dolge, .podložene s trpežnim blagom, linijsko delo v vseh velikostih, samo skoz to razprodajo......
Možke črne “worsted” obleke, —
linijsko delo. prikladne za kar se jamčijo, podšite s dobrim blagom velikost do 44.	(pil Pil
samo za.................(Dli.dU
Obleke za dečke s hlačami do ko-len, double breasted suknje, vse iz trpežnega blaga velikost od 8 do 15 letne, obleka	(hi Pf)
po ........................M.Db
Boljše vrste po $1.98, $2.25 in višje.
Ženske modne črne Kersey suknje, lepo obšite s baržunom in ple tenino. velikost 32 do 42 samo po ................
Boljše vrste po $8.98, $9.98 in $10.98.
OGLEJTE SI LEPE KLOBUKE V TEM ODDELKU. OPOZARJAMO.
Zaloga otročjih gorkih zimskih sukenj, velikost od 10 do 14 letne, izbira raznih krojev in barv, suknje vredne do $8.00 za časa raz prodaje, Vaša iz-	(JJQ QP
bira ...................- U)Ü,üU
Zaloga ženskih dress kril, turistični vzorci, vsaka druzega kroja in blaga, krilo vredno do $5.50 dokler jih je kaj v zalogi $1.95
Boljše vrste po $3.98, $4.98, $5.98 in $6.98.
Ženske Dressing Saque, lepo in trpežno delane iz flanelete, v vseh velikostih do 44	JQn
samo po .....................■•4uu
Zaloga ženskih spodnih kril iz flenelete in satina, izvan- in« redna cena, izbira .......... TuU
Ženske fine pletene volnene bluze,
lepe in tople. bele. črne..rujave ali modre barve, vseh velikosten PQ po ........................ tDüidü
Ženski topli hišni šliperji, iz klobučevine. v tej razprodaji par po .....................
Šliperji iz klobučevine za 'OP« otroke in dekleta par po .... uuu
Možki hišni šliperji iz klobučevine
vseh velikosti, v tej razprodaji par po.................
OBIŠČITE NAS ODDELEK ZA ŽENSKE KLOBUKE. PO. SEBNO OPOZARJAMO.
fr — 555,561,563^565 ßWE ISLAND ÂVE. fr
v ljubljanskih dnevnikih. Gospod mu je prošnjo uslišal. “Gorenjec’ pa je zvedel za ta dogodek in ker ni ljubljanski dnevnik, ga je na tančno pribil, da je izvedel slo venski svet- kako misli o njem kr. častnik.
V goriškem deželnem zboru so se zvezali slovenski klerikalci laškimi liberalci proti laškim kit rikalcem in slovenskim napred njakom ter agrareem. Lope zve ze!
Češki shod o ljubljanskih do godkih. Dunajski Čehi so priredili 30 pr. m. velik ljudski shod, na katerem je Etbin Kristan v češkem jeziku govoril o ljubljanskih dogodkih. Kristan jo vehementno napadal barona Schwarza, ki je edini provzročil s svojo nerodnostjo in nesposobnostjo demonstracije in izgredeiOstro je nadalje obsojal nostopan-.' vol«**—- ki je s svojo okrutnostjo zakrivilo prelivanje krvi. O tiskom-"1'11 '^merah je rekel Kristan .- Ce danes piše kak list v Ljubljani resnico, se ga konfiscira, na Dunaju, v Grad cu in Pragi pa se lahko listi lažejc kolikor hočejo, ne da bi se jih za plenilo. Ce se v Ljubljani na primim piše: Poročnik Mayer je dal brez vzroka streljati na ljudi, se v Ljubljani dotični list takoj zapleni. Toda naj se baron Schwarz trudi, kolikor hoče. resnica o gro zovitih dogodkih v Ljubljani bo le prišla na dan. Dogodki v Ljubljani dokazujejo, da ne živimo v pravni, marveč v policijski državi
,m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensse l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne delavcem na železnicah. _ AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot se tu reprežetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš on domačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in privezek daruiemo z Vsako uro. «*.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUNI B’LD’G, Chicago
Slovenci !
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let. v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
Emil Bachman,
H r Ave., Chicago
^zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.

John O. Hruby
TEGOVEO
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
mm
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.

FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
RVI DOLAH
P
vaden
$
Industriol Savings Bask
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
I
Izkušen fotograf, -v^odisc
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883
CHICAGO
Phone Canal 287
J
Nekatera so dobra! Druga morda boljša!
Severova zdravila so najbolša!
je jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot taka jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabuhlost obraza in otekle noge, bolečine v členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda.
rfektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstra-e vedno nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, n začnite preč rabiti to zdravilo in okoristite se.
Cena 75 centov in $1.25
Gosp. Emanuel Hrbek, R št. 1, Box 48, Phillips, Wis. piše
“Prav zadovoljen sem z Vašimi zdraviti. Posebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode. Porabil sem samo dve steklenite istega in od tistega časa več ne trpim.' ’
Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo zastonj.	
Neprebavnost je najnavadnejša bolezen v tej deželi ki kaže neprebavnost. Povzročena je po napačnem rabljenju jedil, hitrem uživanju, preveč jedi, nerednem uživanju nerednem pitju in prenapetost pri Jelu. Severov	Ponesrečenje sa lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki dobro mazilo za odrge, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odstranijo in normalna kondicija se kmalu namosti, ako se že v začetku začne rabiti So VITOV O
Življenski balsam	OLJE SV. GOTHARDA.
odstrani narnevarnjše vrste nepre-bavnosti. Daje tudi dober okus. Cena 75 centov.	Storilo bode vse kar se od njega pričakuje—morda še veliko več. To je nojbolše mazilo. Cena 50 centov
Prodajejo se v vseh lekarnah.	Ne jemljite ponaredkov.
RAZNO IN DRUGO.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajee, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
=P<he
j. najnovejši modi in nizki ceni. j,
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A v«.
blizo 18. nlice Chicago, lil.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNI- ____ KOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke. t&r Oglejte si našo zalogo OBUČE. “©8
TEL. CANAL 1198
«do
te
umimcLODtmi
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicajri in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vodno sveže "Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in "poor miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-doviro in mineralna todo.
756 W, 19 St, Tel, Canal 0296
Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnÿm
ZAKAZKOVE prao veruje se * ZVLAŠTRI POZORNOST
598-600
BLUE ISU AND AVENUE
Kasparjeva državna banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, lil.
plačuje od vlog L jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Strahovlada na Ruskem. — V
Iskutsku so za.prli in izročili vojnemu sodišču 53 elanov socialistične zveze.
Prijeten nočni čuvaj. V Libavi na Češkem so zaprli nočnega čuvaja Zirmmerja, ker je sam priznal, da je enajstkrat zažgal, da je dobil nagrado.
Krvavi boj s teroristi. V Dom-rovi na Ruskem je hotelo pet policajev aretovati voditelja teroristov v njegovi hiši. V hiši jih je sprejelo pet strelov. Trije policaj-so padli mrtvi, ostala dva pa sta nevarno ranjena.
Duhovniki špiritisti. Na prošnjo Vatikana je rimska policija dvema duhovnikoma s silo zabranila maševanje, ker sta tako strastna špiritista, da trdita, da je njun medij — neka 301etna dama — vteleseni sv. duh.
Rothschild v ječi. Porotniki v Frankfurtu so obsodili bankirja dvornega svetnika Rothschilda zaradi poneverbe in sleparskega | bankerota v 131etno ječo.
Za naseljevanje v Sibiriji. Ruska naselbinska komisija naseli prihodnje leto 100.000 rodbin v Sibirijo, za kar je proračunjemh 24 milijonov rubljev.
Roparski napad na vlak. Na varšavski progi je 30 roparjev napadlo poštni vlak. Vrgli so bombe 1 od vlak. na kar se je razvila pravcata bitka med roparji in že-iezniškiin osobjem. Pri tem so roparji ubili orožnika, ranili štiri .ojdke. ujeli pa dva vojaka. Nato so roparji izropali vlak ter odnesli 400.000 rubljev gotovine.
Strahovita nesreča se je zgodila na visoki električni železnici v Berolinu. Dva vlaka sta trčila skupaj, vsled česar je padel s potniki napolnjen voz z viadukta. U-bitih jo bilo 20 oseb ih ravno toliko ranjenih, ki najbrže ne prebole hudih ran. Lahko ranjenih je nad 50 oseb.	1
Delavski dom v Podljubelju pri Borovljah hoče postaviti slov, kršč. soc. zveza za Koroško, češ da hoče s tem ubijati upliv in naraščanje soe. demokracije. Stavba bo stala 20.000 K. Ne vemo, če nimajo koroški Slovenci ravno več nujnejšega narodnega dela, kakor zidati tako drage stavbe!
Madžari in cesarska pesem. Po slovesni maši. ki se je vršila na cesarjev rojstni dan v garnizijski cerkvi v Budimpešti, je izstrelilo vojaštvo pred cerkvijo salve, a godba je zaigrala eesarsko pe-
sem.	Na to so čakali pred cerkvijo zbrani dijaki, ki so takoj zapeli Kossuthovo himno ter klicali vojakom-:	“Abeug! Sramota!”
Občinstvo je seveda dijakom viharno ploskalo.
Kako se je hotel rešiti dekleta.
Mate Zebie v Dalmaciji je imel ljubavno razmerje z dekletom Jako Beškerovo. Kar se je je naveličal in jo pustil. Izbral si je drugo in jo hotel oženiti. Njegovim staršem to ni bilo všeč in zahtevali so. da vzame za ženo Jako. Ker prigovarjanja ni bilo konec, jc Mate šel k prvi ljubci in ji zadel tri rane, eno v vrat, d »m go v usta in tretjo pod oči. Zaprli so ga.
Poskusen umor iz ljubosumnosti. V Brežicah se je žena ondot nega lectarja. Veronika Hierlan-der oborožila z revolverjem in je šla “obiskat” imeteljieo loterije omoženo Hermino IToIec. Ustrelila je nanjo prav iz bližine in ko je napadenka zbežala, je ustrelila nanjo še trikrat in potem skozi okno še dvakrat. Napadenka je težko ranjena. Napadalko so žanri: Storila je ta atentat iz ljubosumnosti.
Dekoriran svinjar. V Labrzeh-Xord so zaprli katoliškega župnika Neumanna, ker je zlorabljal učenke, ki jih je pripravljal za prvo obhajalo. Aretiran je bil pred svojo 251etnico. Vse je že bilo pripravljeno za proslavo župnikovega jubileja, ker mož je zelo bogat, da ga cenijo na par mili jonov. Ko so ga peljali v ječo, sc se pred župniščem zbrane terci jalke glasno jokale. Župnik Neumann je bil predlanskim povodom dozidave, ondotne cerkve odlikovan z rdečim orlovim redom,
Anarhistična smrtna obsodba.
Celska ‘Deutsche Wacht’ si je naročila anarhistično smrtno obsodbo proti samemu sebi in jo zdaj priobčuje v obskurnem lističu z velikimi črkami. Človeka mora bi ti res kar strah. Urednika bo raztrgala 18 em močna in 30 cm dolga dinamitna patrona. Kdo bi mi slil, da imajo Nemci res tako hude sovražnike! Pravi anarhizem' Ubogi Nemci. Čuva jih na tisoče bajonetov in sabelj, na tisoče vojakov in orožnikov, pa se jim šc hlače tresejo!
Po nedolžnem obglavljen. Leta 1906 so v Giessenu obglavili nekega rokodelskega pomočnika, ke,' ca je sodišče obsodilo na smrt žara di 1-0 r>-irskega umora župniku Golla. Obsojeni je še na morišču zatrjeval, da so ga le pomotoma zamenjali z morilcem. Sedaj je neki na Nizozemske-” živeči Nemec na smrtni postelji nriznal, da je župnika umoril in oropal. Izročil je obenem izropane dragocenosti.
Svojo mater je umoril. Blizu Sobotice na Ogrskem so našli poleg upreženega voza grozovito razmesarjeno truplo kakih 40 let sta, re kmetice. Truplo so agnosciral: kot 391etno vdovo Schützenhofe 1 Drugi dan je prišel sin umorjene, Andraž Koncser. naznanit orožnikom, da pogrešajo mater. Ker pa je bil sin ves opraskan po o-brazu in rokah, so ga začeli trdo zasliševati ter je končno priznal, da je umoril mater, ker se je grozila. da se bo zopet omožila, vsled česar bi on prišel ob del ”"»može-n ja.
Strašna smrt vsled pasje stekline. Pred šestimi tedni je šla iz Prage s starši na izprehod v Zbii rov 91etna Josipina Podstranecka, hči pisarniškega sluge. V Zbirovu je deklico ugriznil v roko majhen psiček ter pobegnil. Nihče ni vedel. da je pes stekel. Neznatna rana se je kmalu zacelila, a tudi sicer ni bilo na otroku nobenega znaka o tem. s kako grozno boleznijo je okužen. Šele pretekli teden so se pojavili prvi znaki stekline. in oče je brž tekel no zdravnika. ki je tako! dal deklico pre* peljati v bolnišnico. Toda bilo ja že prepozno. V par dneh je steklina iz bruhnila z vso silo. tako da so morali nesrečno deklico privezati k postelji, ker je hotela vso opraskati in ogristi, kar ji je prišlo blizu. In dasi sicer slaboten o-trok. imel je v besnosti toliko moč, da so ga dva zdravnika in štiri močne usmiljenke komaj premagali. Deklica je namreč tako silno bila z rokami in nogami okoli sebe. Šele drugi dan je bil konee strahovitim bolečinam, ki so pretresale pri nogledu celo bolniško osobje, ki ni rahlega srca. Deklico je spopadel silen krč, in bila je rešena strašnega trpljenja.
Gospodarski razvoj Banskega Zastopnik francoske vlade na Danskem g. Tisserand primerja v ;:vojem poročilu o stanju poljedelstva danski izvoz s francoskim. Dansko, katero šteje samo 2 in pol milijona prebivalcev je ek-sportiralo 1905. leta 29.000 konj, 122.000 rogate drobnice (trikrat toliko kot Francija), 100 milijonov kg svežega soljenega mesa (18 krat toliko kot Francija) in povprek po 1 milijon jajc na dan. 80 milijonov kg masla (4 krat toliko kot Francija). Razume se, da imajo največjo zaslugo za ta prekrasen uspeh zadruge. Sedaj je na Danskem nad IOOO zadružnih mlekarn, v katere se oddaje vsak d-’) mleko od 900.000 krav. to je od S0% vseh danskih krav.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino. kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin . prodajam- skoro polovico ceneje. —• A. Horwat. Joliet, 111.
Edward Fauch
gostilničar
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
* — ■ ■ -ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 1 471 W. 19th Street Chicago, DL
(Nadaljevanje iz 5. strani.)
stane zopet denar, ko nobeden ne more in noče zastojn delati, so
pa še stroški neprevidoma. Dokler smo popotujoče kolektorje imeli. so vzeli polovico naročnine in mi smo morali železnico plačati, tako da naročnina se je ubila, mi nismo nič imeli naši kolektorji pa zopet nič. Tedaj si vsak lahko sam zračuna, koliko si zamore e-den ali drugi “žepe flikat!”
Mi vemo bolj. kot marskteri cenjenih naročnikov, kako koristno hi bilo, da bi se list po dvakrat na teden izdajal, toda s tem bi so tudi stroški malone podvojili, medtem, ko še sedaj komaj naprej rinemo.
Tiskarna nam je tisk in papir za polovico v nekaj letih poskočila, medtem, ko je cena naročnine tista ostala, a cena oglasov se pa zaradi konkurence izdatno znižala.
Vidite, to so resnični podatki, kateri sami govorijo, in naj kle vetniki rečejo kar hočejo.
Cenjeni naročniki in čitatelji! Na V as je ležeče, kako da bomo v sedmim letu obstoja “Glas Svobode” jadrali! Prosimo, da točno naročnino plačujete, kajti Vaša netočnost je za nas obilokrat za-dregna, ker mi moramo točno vse plačati SICER LIST NE TISKA» JO. Pošta mora biti strogo redno plačana, sicer zgubimo poštno u-godncst, kar bi pomenilo da bi list namesto $1.50 — $3.00 na leto stal. Kar se pa nas tiče, tako se nadjamo, da nam privoščite košček kruha, kojega obilokrat krvavo zaslužimo! Bati se Vam ni treba, da bi kapitalisti postali in se Vam izneverili, a toliko pa rečemo: Vsak .je svojega vreden; VI NAM POŠTEN DENAR, MI VAM POŠTENO DUŠNO HRANO!
Pridobite nove naročnike, da se naša zvesta armada podvoji, potem pa zopet spregovorimo na daljno besedo. —
Toraj, našim somišljenikom gromoviti: Na Zdar! in soc. pozdrav.
Uredništvo in npravnistvo “Glas Svobode”.
HUDODELEC.
Perzijska pripovedka.
(Konec.)
In poslal je celo vojsko tja, da obkoli gozd in ujame Sadra ja.
Pomotoma je bilo ujetih 37.) opic, 'ki so jih začetkoma imeli za (Sadraja,
in prestrašene papige so skakale od veje do veje in kričale na vse grlo.
"Veliki vezir je tat!”
To je vojake še bolj unelo. Nazadnje so dobili hudodelca. Sedel je na travniku, pital pa pige z orehi in jih učil puntarskih stvari, lu te so vpile, da so bile kar hripave:
“Veliki vezir je tat! Veliki vezir je tat!”
Vojaki zgrabijo hudodelca, zvežejo mu roke in noge in ga tirajo z velikim veseljem med godbo v Teheran k vezirju.
“A, malopridnež!” reče veliki vezir. “Premalo ti je bilo, da si nahujskal ljudi, učil si še ptice puntarstva. Ali. prijateljček, naletel si na pravega! Pref>-piil sem se prej nebom in zemljo s svojo | usmiljenostjo. Sedaj ti hočem za mašiti tvoje puntarsko grlo. Na kol ž njim!”
“Čuden način, zamašiti grlo,” je samo opomnil Sadraj.
Še tistega dne so ga nasadili na velikem trgu na železno okovan ■kol.
Ljudje ljubijo prizore.
Če nimajo dobrih, gledajo slabe.
Ves Teheran se je zbral, da vid; umoritev.
Sadraj je sedel na kolu in lezel vedno nižje.
“Zakaj ga kaznujejo?”so vpraševali ljudje.
“Zato, 'ker jo rekel: veliki vezir je tat!” odgovarjajo drugi. Pametni ljudje so -ga milovali: “Zakaj si to govoril?”
Kakor bi mu 'bilo od tega lažje, odgovarjal je Sadraj med vpitjem in stokanjem:
“Zakaj bi ne smel reči. če je res. Ze v madosti so me učili, govoriti resnico, in pozneje sem jaz isto učil druge. Če bi pravil o njem- kaj drugega — nihče bi mi ne bil verjel, ker bi bila laž”.
In gledajoč, kako umira med ■strašnimi mukami, reče množica: “To mora biti res. če trdi tako človek umirajoč na kolu. Kaj drugega res ne more nihče reči o velikem veziru, če si še človek na 'kol naboden ne more ničesa drugega izmisliti.”
Tako je spoznal ves Teheran in verjel in veroval, da je veliki vezir res tat.
Sedaj so govorili že vsi, starci in otroci, ženske in vojaki, bogati In modri, ubogi in neumni, učeni •in norci — vsi so govorili:
“ Veliki vezir je tat!”
Da bi bilo krajše, rekli so mesto veliki vezir kar “veliki tat”.
In vsakdo je razumel, o kom se Ogovori.
To je vznemirilo vezirja in mu ■ni dalo miru.
“Oho!” mislil je. “Ogenj se je tako razširil, da ga samo s svojo modrostjo ne morem- pogasiti. Kaj naj storim ? Če 'komu ne zadostuje njegov denar, izposodi si ga pri sosedu.” In zapove, naj se v vsi državi izvolijo najmodrejši možje in pošljejo v Teheran k posvetovanju.
V izvoljeni trumi so bili najmodrejši duhovniki in tako stari starčki, ki se niti niso spominjali, kdaj so se rodili; možje, ki so se rodili v revščini in bili sedaj boga ti — s čemur so neovrgljivo izkazali svojo modrost : uradniki, ki so se lahko obranili pod vsakim predpostavljenim, in naj je bil predpostavljeni še tako moder — oni so bili modrejši.
In ka'kor raste med . navadno travo tudi solata, niso pozabili niti kmetov.
Kmetje so izvolili starega Nued-zimio, o kateroga modrosti so bili prepričani kot o svoji lastni.
“Ta že ve! Ta bo že pravo svetoval!”
Yreliki vezir jih je slovesno pozdravil. prosil Alahovega blagoslova njihovimi glavam in rekel;
“Vsi veste, čemu sem vas sem kaj poklical. Lahko čujete po vseh ulicah, vseh trgih .na vsakem- o-glu: “veliki vezir je tat”. Nič druzega se ne čuje v vsej Perziji. Tako ne more iti dalje. Kam pridemo na ta način? Če se že o velikem vezirju tako govori — česa naj pričakuje potem navadni guverner ali k-aj šele kak tržni ali cestni nadzornik? Napnite toraj svoje možgane, premišljujte in nasvetujte, kako bi se ta puntarska nespoštljivost proti gosposki odpravila.”
Vsak je hitel sedaj, da'bi druge prekosil s kakim modrim nasvetom. Pa nič pravega ni hotelo priti.
Eb-n Kadil, ki je sam upravljal veliko provincijo, je predlagal, naj se vsakemu odseka glava, kdor bi se drznil reči: “Veliki vezir je tat!”
Veliki vezir zmaje z glavo.
“Potem moramo iztrebiti vse davkoplačevalce. Samo jaz in ti hi ostala. Pa tudi tebi bi morali odsekati glavo; ravno kar si tudi ti to izrekel”.
Nimb Edin. tudi zaslužen mož, je svetoval:
“Prepove naj se sploh vsako govorjenje, potem se tega tudi ne bo govorilo.”
Ali veliki vezir je zopet zmagal z glavo.
“Tega se ne bo,moglo nadzorovati.”
In zvesti Istagar je pritrdil s Solznim - očesom.
In nazadnje obmolknejo vsi.
“Kaj po men ja to?” zakliče veliki vezir osupnjen. .“Ali mi nihče ne zna svetovati? Ne ve nihče kakega pripomočka?”
Tu se vzdigne v zadnji vrsti iNuedzima; prikloni se plaho in
-pravi:
“Jaz!”
“Govori!” zakliče veliki vezir oveseljen.
“Ti hočeš, naj vsi prenehajo reči: veliki vezir je tat?”
“Da.”
“Jaz vem za sredstvo. Najboljše, nezmotljivo. In vrhutega tudi edino mogoče.”
“Katero pa? Ven ž njim!” zakriči veliki vezir.
“Nehaj krasti!”
Veliki vezir ukaže Nuedzimi na mestu -glavo odsekati.
“Izmed obeh zločincev,” reče, “je Sadraj manj nevarni. On mi je hotel le dobro ime vzeti, ta pa —• m-oje dohodke”.
V	ITALIJO
v Egipt in adrijaesko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujeje parniki
Cmiard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (posluje 69 let.) Velikanski novi parniki, novodobno opremljeni
CARMANIA (tr°jne turbine iu vijaki)
^ AIMTl/Vli IA , naj večji in najlepši parobrod sveta.
O A RAN TA (z dvojnim i vijaki) 666 čer* vnlM/n 1	ljevdolg, in z 20.000 ton vsov-
binske moči.
Dva na.jvećja parnika sveta;
P ARftN I A odpluje iz New Yorka. 28 no-
V	IA vunbra. 7. januarja in 18. fe-
bru arja.
CARMANIA <>dP,uia iz Yorka 21.
* ** januarja in 4. marca.
V	Ozore, Madera, Gibraltar, Genova,Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavotiia z 10.600 Potitiania z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CUN A RD pa-robrodno društvo, L. t. d.
F. G. WHITING, MKr. West, Dept.,
S. E. CORNER Dwarborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.

PAIN-EXPELLEE
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St.,
NEW YORK
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor piie naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku-
sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARN0 ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar De prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TRINER’S

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland A ve., Chicago, 111.