enjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim Je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" naleta 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tijsniti dati, piaèa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za eprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Ameriàïa kornza, konjski zob imenoTana. PomanjkaDje krme za goveda obřntí Bkorej slehrni dolenjski gospodar vsako leto — to zaradi pomanjkanja zadostnih travnikov. Pomagati si skušajo gospodarji s pridelovanjem krme na igivah. V ta namen sejejo zgodnjo mdečo turško ali inkamatno deteljo, Štajersko in nemško deteljo ali lucerno. Sem ter tje vidi se v ta namen tuđi navadfia koruza na gosto vsejana. Navadna koruza daje v poletnem Času, ako ni ua preizmolženo njivo vsejana, res dosti in dobre krme za goveda. Živina žre zeleno koruzo kaj rada, đa sme se skorej reči, da med vsemi zele-Dimi krmami uajrajŠe. Po zeleni korazi krave kaj dobro molzejo, le žkoda, da je mleko občutno vodeno. Zelena koiuza posušena najprej nekoliko na polju, potem pa do dobrega v kozolcu, je kaj fina krma tudi za ziiuski čas. Škoda le, da se koruze v ta namen po Dolenjskem še veliko premalo seje. Posebno Škoda je pa še, da Be ne seje namesto navadne koruze, ameriška, tako zvani konjski zob. Konjski zob se zove ta koruza zaradi tega, ker je belega, štiriogljatega^ kaj dolzega zrnja, katero spominja prar živo n& podobo pravega konjskega zoba — to tembolj, ker niso zrna na vrhu okrogla, ampak z neko jačko previđena. Konjski zob raste kaj hitro in daje neverjetno visoka stebla. Ako se redko naseje, da hi se pridobilo zrnje, na gnojen svét, doseže gotovo visokost treh metrov pa tudi čez, Emeti^ka šola na Grmu sejala jo je prošli dve leti zaporedoma, in memogredoči se niso mogli njeni vehkosti zadosti načuditi. Nekaterim se je dozdt;valo še celo nemogoče, da bi zamogla koruza tako visokost doseči in približali so se jej, da se prepričajo, je res koruza ali kaka druga trsnata rastlina. Ilazun oijaškega stebla, napravi konjski zob tudi v resnici oijaško listje, posebno pa klasje. Vsako steblo nastavi gotovo dva klasa, pa tudi tri, ali kakošne? Vsak je prav gotovo Čez 20 centimetrov dolg in na spodnjem koncu 6 do 7 centimetrov debel. Zrnje preseže dolgost jednega centimetra, Široko je na zgornjem koncu za zelo tudi en centimeter. V Ameriki pridelujejo to koruzo za Člo- Poňlístet. p. Ladislav Hrovat, Btaroeta profesorjev KoTomeSke gimiiazije. Dola Hlavnili mož ûaatili so predniki nasi; Staviti njim r spomin Btelire, svetiSfa povsod; Tedeli ho, da na veko jim morajo biti hvaleini, Da omikani ^ud jim je lo hvale doHan! T'tna bi krila um, epôle bi zmožnosti daSne, Ako ne bi njili Bvitlost prognftla noèi. Kar pa je Grk in Eijnîjan nekdaj čutil v aron, čuti tudi Staven, — in hvale dolino serce. Moli v prahn može, ki žertujojo svoje življenje Sarodn v hoTÎat in v povzdigo duha. Zvezda si, Lacko, na neba slavstvenega polja, Ëlave zlati kinč, biela, marljivosti zgled; TrudiĚ se, delaS, ker seree blago Ti klije ljubezni Do DiaterinSSine, x duKo, telesom glaven. Naj Te toraj blagodovi Oče aebt^Ski, Da boš še mnogo let «inom Slavonskim steber, Da bol še dolgu niil nevedne, — spodbnjal lenuhe^ 8i zaslnge množil, čistil in pilil joiik! Bodi poterpežljiv, in ne sluSsj jezikov hudobnih. Zopet napoči dan, Slavi v slavo odbran. Tiàcrat se bo^ sveti), kot slata zgodnja danica; Venčan gledal boš v prahu sovražno drhal, Hvalo Tt bodo vedli sinovi matere Slave Unuka hvaležno srce atav'Io Ti bode «pomiu. Tako je častital nek sodelovalec g. profesorju 1863. leta. In res! Vremena so se spremenilaî Po hudih bojih je zadobil naš jezik. Če ne pravo^ vsaj primemo mesto v šoli in uradu. Kedo naj bi se s ponosom in hvaležnostjo ne oziral na one móže, ki so ga likali in navduševali mládenče, naj delajo na to, da si materinščina prisvoji, kar jej gré po natomih postavah? Pač bi moral biti nehvaležni sin matere! Mej pervake, ki so orali ledino materinemu jeziku, smemo ponosno prištevati tudi starosto profesorjev tukajšne c, kr. gimnazije, preČ. g. P. Ladislava. Kojen je bil v Gornjem Tuhina doe 30. mar-cija 1825.; zveršil normalne šole v Kamoiku, 6 latinskih v Ljubljani in stopil dné 3. septemb. 1845 v red sv. Frančiška. Ko je zveràil bogo-slovske in vseučiliške Šole, poslali so ga predstojniki na tnkajšno gimnazijo za učitelja latinskega Teško brano in marsikje tudi v Evropî, na primer na spodnjem Ogrskem. Toda ona daje ťeliko pn-stejšo moko memo naradne koruze, posebno jo je pa tudi težko semljeti. Zaradi plosnatosti zrnja «e med kamni gojzdi in prar na drobno semljeti se skoraj ne more. Da bi se je pri nas sejalo za napravo moke, to nikakor ne priporočamo — to tím manj, ker kaj pozno dozori, ia le ako je prav ua redko se-jana (na vsakih 45 do 50 centimetrov v Čvetero-ogla smé šele eno steblo raati) in to v prav prek-holnÈni légi. Da bi se pridobilo zrnje, sejalo níy ti se je pri nas le toliko, kolikor se je vsako leto za seme potrebuje. Ali da se pridobi zelena krma, nasejal naj bi jo pa vsak boljši gospodar na Dolenjskem vsako leto vsaj eno veliko njivo. Posebno koristna bila bi setev po štajaraki detelji, potem ko se je ta v tretjem letu (z vštetem letom aetve) pred ko mogoče pokosila. Tako sejana, storila bode brez gnojitve gotovo Že prav povolno. Sicer se zamore pa kakor navadna koruza na gnojeno njivo sejati, le da dosti redkejSe. Da živina stebalja v jaslih ne pnSža ter le listje obira, mora se listje zrezali. To stori se najhitrejše v slamo-rezni trugi ali pa na slamoreznem stroju. Dolenjci, kateci imate premalo krme, sezite po ameriški koruzi, konjski zob imenovani, in ne hote se kesali. Prodaja jo g. Fr. Kastelic v Kan-diji pri Novem mestu. (Glej naznanilo na predzadnjoj strani.) —c. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Slovenskem ni posebnih novic, vsaj veselih ne moremo zaznamovati. Med slovenskima dnevnikoma je nastal majhen prepir radi kdo je vežje žalovanje po nesrečni smrti pokojne^^^ cesarjevima razodeval, ali duhovniètvo ali posvetni Slovenci. Mi mislimo, da je to vprašanje čisto odveč; gíedé zvestobe in vdanosti do cesarske hiše smo vsi Slovenci enaki. Bodimo torej v teh in vseh druzih zadevah edini. Vsaj se nam Slovencem še ne godi tako dobro, da bi se lahko brez škode razdvojili! Ali smo se mar že ponemfe-vanje otresli? Ali je slovenščina že vpeljana povsod v urade, Šole in javno življenje? Ali smo dobili uže vse potrebne slovenske šole? Vsaj še ene čisto slovenske srednje Šole nimamo? Vsaj po vseh realkah le nemštMna gospoduje! In če bi te skrbi odložili, ali ni dolžnost vseh omikanih slovenskih domoljubov, brigati se za to, da nam naše kmetsko in delavno ljudstvo lakote in uboštva ne bode začelo umirati. Zato trdimo smelo, da tisti dnevnik ne dela rodoljubno, ki je prvi napal za slovenstvo tako zasluzeni duhr)vski stan, M, da ne žaluje zarad cesarjevičeve smrti. Le tepimo se, vsaj se bode pri tem nekdo v pest smejal ! V tržaški okolici se pripravljajo Slovenci na novb volitve v mestni, ob euem deželni zbor v Trstu. Upamo, da bodo tu Slopenci volili kot eden mož prave rodoljube, ki bodo gledali lahoaom na prste in — pa na ušesa. Državni zbor je začel razpravljati proračun za to leto. Pri tem bode gotovo veliko potrebnih in nepotrebnih pritožeb. Poljaki bi radi na Dunaji poljsko šolo osnovali, kakor imajo čehi že svojo šolo v glavnem mesta. Sredstev za to Poljakom pač ne manjka ; ali dunajski liberalni Nemci jim bodo gotovo metali polena pod noge, bojé se Slovana kakor kaČe, če tudi zahteva le svojo natorno pravico. iu grškega jezika dné 19. oktobra 1854. leta, Dné 19. februvarija 1859 je bil imenovan za stalnega učitelja. Kmalo je jel priobčevati svoja trndapolna jezikoslovna dela v „Letnih poročilih gimnazije" in po leposlovnih časopisih, Spisal tudi pervo „ Slovensko-1 at i nsko slovnico", po kateri 80 se jeli BČiti slovenski učenci latinskega jezika na pravi podlagi materinega. Ni prostora tukaj omenjati neizmernih zaslug, ki si jih je pridobil kot učitelj mladine in slovenski pisatelj v dolgih letih svojega trudapolnega življenja. Vse svoje moči je posvetil v tO, da vzbuja v nadepolnih srcih ntladine ljubezen do materinega jezika, ki ga je učil v svojih spisih zgledno pisati. Sè svojim trudom si je veleučeni gospod pridobil tudi mnogo častivcev, prijateljev in hvaležnih učencev. To so mu hoteli izraziti ravno dné 19. feb. o tridesetletnici, kar je fatalni nSitelj na gimnaziji. Dijaki so izrazili svojo hvaležnost, da so zapeli predni večer nekaj pesmi; gospodje profesorji so jubilantu častitali skupno, enako tudi samostanska družina. Tudi od drugod je došlo zasluženemu pisa< telju in pedagogu mnogo voščil. Gostoljubni gvardijan preč. g. P. Inocenc je pa na čast jubilaatu priredil v primerno okrašeni obednici samostanski obed, katerega se je vdel«Žilo več naj odličnejših p. n. gospodov. Razume se, da se je napivalo po običaji jubilanta. Pa ne samo mej učenim svetom, tudi mej narodom po Dolenjskem na daleČ je zuan naš gospod, kot neutrudljiv spovednik. Vedno je bil pripravljen postreči onim, ki so ga klicali, bodi si v spovednico, bodi si k smrtni postelji bolnika. Bog ga ohrani še mnogo leti Na Ogrskem dela držaTui ztor reliko težave vladi. NaBpTotDÍki sedacjfga ogrelcpga minitterstTa se tako zaganjajo t ministerEkega predsednika Tíbo, ki je sicer veliko storil za Madžare, da se lode težko obdržala. Poved teimu je predložena nova vojařka postava, kttera vročekrvnim Mad-žaiom kar niČ ne vgaja — vBe jim je premalo madžarsko. Možje pozabijo, da je žsba počila, ko se je napihovala, da bi bila voln enaka. Kaj je novega po širokem svetu? Francoske republike predsednik je iskal dolgo novili mini&trov ; s težavo jih je naŠel; ali koliko fasa se bodo obdržali na svojih stoleh, je veliko vprašanje. V tej lepei deželi vpe nekako vre in kipi. Republika je preganjala menihe, iz šole spodila krščansiki nauk, izredila neveren narod — a kaže se, da jej bode ravno to storilo konec. Na Italijanskem po vež mestih delavci in rokodelci; zlasti zidarji rogovilijo ; zakaj lačni so in kruha íĚčejo, pa terjajo od vlade, naj jim ona dá. kruha in zasluřka. V tem kraljestvu, ki je nastalo po ropu in krivici, je tudi vedno bolj oblařno — grcnii in treska, težko če ne bode bila v kratkem řasu — tořa občne revolucije. Serbija ima tudi svoje križe z ministri. Ka-korène bi Želela vei'ina narodova, tacih kralj ne mara; kakoršne pa želi kralj, teh ne mara narod. Bolgarska cerkev iosa svojega najvišega škrfa, pravijo mu eksarçh, v Carigradu. Ta seje uprl kneza Fordinaridu, Češ, da je ravnal zoper pravice bcJgarske cerkve. Bolgarska vlada preti, da mu bode odvzela plařo, akc ne bede pokoren. Će ima mož prav, naj se ustavlja še dalje, vsaj katoliSk škof bi ravnal tako. Ruski kozak Ašinov je šel, lastnovoljno, ne vpraSavši vlade, z mnogimi tovariši v vročo Afiiko T Abesinijo Ustavil se je na franeoskem pos^atvu v Sagali ter tamo razobesil rusko zastavo. Ker je Busija rekla naravnost, da ni v zvezi z Aàîno-Tom, so Francozi njega i tovariše vjeli ter odveli v mesto Obok. Piše se nam : Iz Krškega. — (Naše posojilnice) občni zbor se je vršil v nedeljo, 17. febr. po naznanjenem dnevnem redu. Po aveti maši, katero je služil Č. g. vikar za cesarsko obitelj, začelo se je v šoli zborovanje, h kateremu se je bilo zbralo blizo 50 zadružnikov, ki so zastopali nad 100 deležev. Gr. ravnatelj Knavs je pozdravil navzo-čne spomnivŠi se 8 toplimi besedami nesre&ie smrti cesarjeviča Rudolfa ter znklical z zbranimi družabniki vred trikratno „živio* presvetlemu cesarju, kateremu hočejo Slovenci tudi v nesrečnih časih vedno zvesti OEtati. — Zapisnikarjem je bil izbran g. J. P fe i fer. Račun je prečital g. La-pajne. Odobril ga je zbor v v?eli točkah. Živahen razgovor je bil le o točki gledé porabljenja čistega dobička; tudi v tem je skupščina predlogu načelstva in dveh nrdzomikov pritrdila. Volitev načelstra se je vršila po listkih; izvoljeni so bili skoro vsi stari načelniki enoglasno, níírareč gg. : vikar Knavs, ravnatelj Lapajne, trgovec Pfei-fer, meščana Jugovic in Juriec. Volitev računskih pregledovalcev in nadzornikov vršila se Stari groboTi po Dolenjskem. Trda zima se nam je prikazala, katera nam je delo ustavila in nas napotila proti domu. Doma pa tudi ni postavati, hočemo torej s peresom malo deluti. Na Dolenjskem je vse poluo pred-zgodovii^kih spominov, zato hočem nekoliko popisati kraje, kje in kaki ljudje so stanovali po Dolenjskem davno pred Kristusom, ob Času Kristusa in ob času rimskega gospostva. Popisovanje bo bolj priprosto, nikakor ne vzeto iz kake zgodovine, ampak vse iz moje lastne skušnje, ki jo je uže precej veliko; zato lahko upam, da bom pisal čisto resnico. Prepričan sena, da tudi prosto ljudstvo rado kaj ališi, kaj je tukuj in tam bilo, posebno v tistera kraju, kjer se spomini še poznajo. Večin: i- kraji po Dolenjskem, kjer so stanovali nekdanji oivalci Dolenjski, so mi dobro znani. Po nekaterih krajih se stanovanje Se dobro pozna, v drngih čihto malo, a'« cel^) nič Navadno je to tudi tamošnjim seđarji." tiivalcem neznano; gotovo jih boik veselilo, ako jim kaj razjasnim j kdo je tukaj in tam kdaj bival, svoje umrle pokopaval, kaj BO djali t' ali drugi rodovi svojim umrlim v grobe, itd. To hočemo pregledati, jiko je všeč čast. bralcem „Dolenjskih Novic". Přetečeno leto spomladi smo prekopavali veliko keltsko pokopališče pri vasi Grm v fari Podzemelj blizo Kolpe. Našli smo lepih znamenitih starin, katere kinčajo Rudolfinum v Ljubljani. Res je bilo kopanje tam združeno z mnogimi sitnostmi , katere je napravil s svojimi pomagaëi, kustos C. kr. dvornega muzeja z Dunaja, g Jožef Szombatbi. Z natančnim popisom hoćem pozneje opisati njegovo in njegovih pomagačev Ěuáno obnašanje proti meni in mojemu kopanju: priboriti sem skoraj moral tako lepo zbirko. Kopali smo potem keltske grobove pri lencah Čatežke fare, ter našli veČ starin. Kopali potem meseca julija in avgusta rimske grobe ni Dmovem, našli lepih znamenitih stirin. Razl-n-pnvali smo zopet keltske grobr- meseca septembra in oktobra pri S?. Križu pri Mokronogu. Preiskali smo tu Čez 200 keltskih grobov, v katerih je z vsklikom; izbrani so bili gg.: meščana Bo-šič in Geralái in šolski nadzornik Gabršek. Iz Ribnice. — Kaj bo za Ijadi moje vrste, ie trtna uš dolenjsko vino tako pokonča, da ga bo težko dobiti, ker se meni dolenjsko vino naj bolj prilega. Pijem aicer tudi latrijana, pa to mi je pri jedi premožno; tudi Hrvat se dobi po ceni, ker železnica drži do vinogradov Hrvatskih ; pitno Tino, pravim je, a vendar za me ni tako kakor dolenjsko. Dolenjska sama bo plakala po njem, ker je to njeni glavni dohodek na mnogih krajih. Res, da se ravno v vinogradih včasi kaj nerodnosti godi. ,Dolenjske Novice", ne molčite, ako TÍdite, da epomladi, tudi v posto se poj<5 po vinogradih nedostojne pesmice, Ijubeznjivo posvarite še keršansko-katoliško mislečega Dolenjca; vsega priznanja vredno je, da skušate Dolenjski ohraniti njeno gmotno stanje. UČU vas ne bom, kako delajte za blagor ljube Dolenjske, ker imate priznanje vsř.ga naroda,*) to pa se drznem vam predlagati, da prav pridno svetujte tistim, ki imajo že pred trtno ušjo zdrave vinograde, da naj nikar od zdaj po stari navadi z „grobaajem" trt ne nadomeatujejo, ampak naj si pridno kupujejo ame-rikank, $ temi naj nadomestujejo zastarele. Kadar se pri njihovih vinogradih oglasi trtna al, našla bo manj ugodnih tal; vinograda ne bo mogla popolnoma uničiti. Eeg prežalostno je gledati, in srce podira, ako je naenkrat ves vinograd uničen. Z mnogim trudom in velikimi stroški se tako pokončani vinograd zopet ustanovi. Dolgo je treba čakati na pridelek. Če se pa vsako leto nekaj stori, se stroški iu delo veliko ložje pozabi. Tudi tukaj velja: kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Ribničaa. *) To ja I^skâTO sa naa, & tudi xa oaio naroinike, kajti breï naroínikoT M bili mi pastir brez 5ređe. Domače vesti. (Naš presvitli cesar), vladar dobrot-Ijiv, da ga mu ni para pod solncem, je osrefíl zopet Dolenjsko stran z dvema lepima darovoma: dal je za popravo hiše katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu 200 gld., cerkvi v Stopičah pa 250 gld. Bog nam ohrani milost-Ijivega vladarja še dolgo, ter ga potolaži v britkej nesreči, ki je zadela njegovo blago srce, ko je zgubil svojega edinega sina! (G. Ign. Mahorčič), zdravnik v Mokronogu, pride zopet v Krško, kjer je pred leti že bival v enaki službi. {t V. č. gos p. Janez BaČnik), župnik v pokoju je uurl 25. febr. v Novem Mestu v 87. letu svoje staroiti. Pokojni gaspod je bU rojen v Smledoiku na Gorenjskem 1802 leta. V duhovna posvečen je bil 1, 1831 stftr 29 let, ker je šel uže star v šolo. Duhoven je bil 57 let, od katerih jih je preživel čez 44 kot župnik v Prečini. Avgusta meseca lanskega leta se je preselil semkaj v pokoj, ali oslabel je precej tako, da ni nobenkrat ma^eval v Noveiu Mestu. Mož je bil blaga dušftj dobrotljiv, uimiljen, svojim firanom goreč duhoven — pravi oče. Zato je bil pa tudi priljubljen, da malo kedo tako. Kako je ljubil svoje duhovne ovčice v Prečini, paiS kaže tudi to, da hoče med njimi počivati — izvolil si je namreč grob v Prečini, s čemur je pač PO bila večinoma sežgana trupla ; le na neki njivi smo našli lepih starin — posebno zato, ker je tam peščen prostor, so vse starine dobro ohranjene — Še uhani, kateri so iz tankega bronastega pleha, so ohranjeni kot novi, kar se v drugih krajih, kjer so grobi v zemlji, še ne pozna več, kaj je bilo. Pri vaseh sv. Križ, SlepSek in Ostrož-nik našlo se je veliko različnih vrst uhanov, najlepših igel — ena je največa in najlepša, kar jih ima muzej v Ljubljani — precej zapestnic, vendar so pa mokronoŠke zapestnice bolj majhne. Ko-rald se je tam zelo malo našlo pač pa mnogo drugih keltskih drobnarij. Tam blizo so stanovali tudi Galci. Ti imajo zopet vse drugačne starine, in sicer zelo lepe — lepo delane. Nahajajo se tudi tam rimske starine ; bolj natančen popis pride pozneje. Odkopali srao pri Mokronogu čez 1500 grobov, ki 80 vsi iz časa pred Kristusom. Zadnje dni oktobra in prve novembra — do snega — smo razkopavali zopet na Drnovém rimske grobe nekdanjega mesta Noviođunum, kjer smo grobe sežganih mrličev že večinoma poprej razkopavali, smo se pa pečali zdaj z grobovi, v katerih so bili zakopani celi, nesožgani mrliči. Tdki grobovi se težko najdejo, ker so mrliči globoko zakopani, tako da kmetje pri obdelovanju njiv, niso še prišli do takega groba, človek mora imeti precsj skušnje, da najde tak grob na tako obširnem polju — drugače je vse iskanje brez vspeha. Mi pa smo brž našli celo pokopališče. Ker so zdaj prazne njive, imamo priložnost razkopavati. Kopamo pa samo tam, kjer je mrlič zakopan, kar je pač nemogoče vsakemu dragemu poznati. Izkopali BDtio zdaj v kratkem 25 mrličev, 20 odraSenih ia 5 otrok. Kjer so trupla zakopana v lep pesek, so vse kosti tako dobro ohranjene, da tudi rebra, prsti na nogah in rokah niso strohneli. To pokopališče je prav zraven sežganih trupel. Trupla ležijo blizo drug druzega —-močno tako kot zdaj ; nimajo pa nobenega pravega reda, nekatera so položena da gledajo proti jugu, drugi gledajo proti severu. Bolj ko je Človek velik, bolj globoko je zakopan; nekateri veliki možki so zakopani Čez en seženj globoko, Kdor si hoče irez težave zaslužiti innop tam pošlje naj svojo adreao nprav-niŠtTtt tega lista v zapečatenem pismu z nadpisom zaslužek. [33-2] BHiiëëe®! ]lu6uu posojilnice v Črnomlji registrováno zadruge z neomejeno zaveza za Četrto upravno leto I8B8. RnËiiDBki Bkle[> kaie, da posojilnioa dobro naprodujo, ker je imela 1888 premeta 163.033 gld- 70 kr. Iz tega je raïTidno, da je bit ta donarni zarod v okraji j^črtiomelj" zalo potreben, Iter bq ga l;ndiitvo rado povlaîuje. I^ptiaojuje se tako, da mora dolžnik vsakega Setrt ali pol teta plakati z obresti tudi Dokoliko glavnico, da hq tako obresti z glavnico vred imaDjâujejo, ker tako tudi naj rOTnejSi laliko počasi aroj dolg izplača. Koncem teta 1887 bilo je druStveiiikov 386 : v letu 1S38 pristopilo jiii je 119, izstopilo pa 29, tedaj Stojo zadruga koncem 1888 475 zadružnikov, kteri imajo 1132 deležev po 2 gl. T ekupuem zaedku S261 gld, Hranilne vloge znaâajo koncem 18S8 lota 62.719 gl. 63 kr., ki BO ae obrestovale po 6V2%; ravno tako obrestovala se bodo tndi 1B8ÍÍ, Izposojenega denarja je 56.943 gl. 45 kr. in Bioer 16.196 gl. na maujice, bUS gl. ib kr, na dolžna pisma, ktera pa tudi poroki podpiSejo in na temljišiih je yknjiženih 16,44:1 gi. Plačuje ae dolg, kakor je zguraj navedeno, po obrokih nazaj, vendor ima ponojiliiLca pravioo, po določenem in proteklom obroku VBnki ňaa culo VButa terjati. Občni zbor je dne 3. pvečanu 1889 potrdil račun in izdatek 80 gl. za pogoreloe na Vioici odobril. CiBti dobiiek od letft v zoeBku 1U5:2 gl, 91 kr. razdelil je občni zbor naslednje: Dru^tvenikom izplača se 1888 dividende 226 gld. 40 kr. ; odboru Be dovoli nagrade 3iiĎ gl. ; za iulBko zastive noyej pot-razrednej éoli v Črn omlji 100 gl.; Požarnej brambi v Cinomlji 10 gl.; zakladu za vBtanovitev moBtne godbe v črnomlji 30 gl.; ker ae namerava osnovati društvo, ki bode skrbelo, da bodo dobivali oddaljeni in revni šoljki etrooi, ki čakajo popoldau-i^nega poduka, opoludne nekoliko jedi, dovoli bo v ta namen 10 gl. ; rezervnemu zakladu pripi&e so ostalih 350 gl. 81 kr. lâku^oj 10&(! gl. 3i kr. T lotu 1B89 oatanojo v načeUtvu: Anton lerâlnoviâ, c, kr, okr. Sol. nadzornik in poBOstnik v Ďrnoml,ij, ravnatelj ; Avgust Kune, trgovoo in posestnik v Črnomlji, odbornik; Martin Malnerlů, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Frano Suitersič, o, kr, peHar, župan, trgovec in posestnik v črnomlji, odbornik; Anton Pavlin, zdravnik in posestnik zlatega kriia la zasluge v Črnomlji, računski pregtedovaleo ; Franc Setina, nâitelj v črnomlji, računskega preglodovaloa namestnik. Naznanilo: HranllnB vloge sprejemajo BO od vsakega, če tndi ni ud zadruge in so obrestuje po ày^^/e. Posolila dajejo se samo draStvenikora in sicer po 6Va%' Uradni dan je vsako sredo in petek popolndne, ako ni tisti dan kaki praznik. [35—2] Hiša na prodaj v Metliki. loíeča Da lepem kraju (trgu), pri farni eorkvi nasproti mestno hiSe (rotovža) zelo pripravna za pokarijo in prodajalnico, fudi jo zraven ena njiva in stelnik. — Več o tem iti za, ceno pove posost. I. Robas v Metliki št. 8., ktera jo i» proste reke preda. i^i -i X^opalxiiee, kakoTŠne »o potrebne za prekopanjo vinogradov, katere se misli z ameriškimi irtami zai^aditi, prodaja Franjo Kastelic t EanđijL Od prodaja tndi razoa vrtna semena, pridelana na vrtu kmetiške sole na Grmu. [32-2] II, Razglas! Ker k obĚnema zbora prve dolenjsko posojilnice v Metliki dne 10. februarija 1889 dovolj povabljenih prišlo ni, sa obćni zbor vnovií na 3. marca 1889 ob 9. uri dopoldan v obéinsko pisarno v Metliki z dogtavkom skliče, da so bode ta dan, čez na dnevoï red stavljeno predmete, brez ozira na število naaoČih dni-stveaikov, sklepalo. Nadzorstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki 14. februarija 1889. f41] Vsakovrstr.o strugarsko delo se izdeljule pri [dS] Jožef Pefiauer-ju t Eodinah ět. 10 pri Črnomlji. i|lletsit(ivlj«n»î y I i. 1sïï. Mati a Gerber fTT (J. C. GERBER) t Ljubljani priporoča svojo botfato in raztwvreíno zalogo « H slovenskih molitvenih knjig, ^ po jako nizkih cenah in različno vezanih, na primér v papirju, v pol nsnji pozlačene, popolnoma v nsaji z zlato obrezo, v rnjavem nsnji okovane, dalje vezane v slonovi kosti, v ponarejenem kristalu, v Žametn in plisti, z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Izdeluje pa jih tndi, kakorkoli zahtevajo častiti naročniki. Kdor vzame večje število knjižic, dovolim mu primemo znižanje cene (rabat). Častite naročnike prosim, da naj se kar naravnost na mé obračajo. C en il ni k pošljem na zahtevan je brezplačno in franko. Daljo opozarjam svoje p, n. naročnike in kapovalee, da se že nekoliko ćasa prodajajo ia Žirijo med ljudstvom slovenski molitveniki, ki niso na Kranjskem priěli na svitlo, katerih QÍ spisal kaki gospod duhovnik in ki tndi nimajo knezoskofijskcga potrjenja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tadi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in ae celo trije različni napisi, med tem ko je vsebina pri vseh knjigah enaka. [Í42—8] ■V Dobivajo se po vseh knllearnati. "VS \ i i à à i OBJAVA kočevske mestne hranilnice. Odbor koievske mestno hranilnice je T âToji seji dně 1. febmarija 1889 sklenil • v ed dné 1. julija dalj® pri vseh na zemljiščih zavarovanih posojilih WW ®i ®1 se il "WÊ Dosedaaja dolžnost, đa se mora na račun glav nice vsako leto plačati eden odstotek, se je razveljavila, vendar pa je vsakemu dolžnika na prosto Toljo dano, da sme to tndi v bodoče storiti. Kočevska mestna hranilnica d:ié 1. februarija 1889, Sromeljsko vino na daleč slovi, posebno po Ktanjakem kot obstoječa ia dobra starina. — Kdor knpčevaleev, posebno g. duhovnov ga želi imeti, naj se oglasi pri goap. župnilíw v Sromljali, ^37-2] pošla Brežce (Rann), tam bo za najboljše blago izvedel. _ 00 a 5 im m m s; « g -la o s-® i! s " C 5 A -S rt . aa" ai S. E I-"*" It « » Cu > t-'J ž '-^ iO .IS m S a-g ÍJ ai « 91 -p -T3 e: > Hiša na prodaj! Lepo čisto sernenjsko deteljo v Novem mastu je lepo ležeéa hiáa gtev. 129 z vrtom vred pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Več pDve lastnik j^^^p Kosižek, [15—3] kljuiSaTiiiĚar v NoTcm mesta, ima na prodaj po 80 kr. stari bokal. Jožef OnidoTC, [34—2] Toi. Lipovec St, 16. V~najeni se đa kmetijstvo! (neobdelanih) palic. Večji del kmetijstva pri grajáčinl v Bršitnu pri ftudolfovem obijtoječ iz njiv, iravoikuv in Ustnika »e da ca treba z gospodarkim inventarjem vred v itajem. Najem se zamore vže na spomlad nastopiti. Kdor želi imenovano v najem vzeti, na posestniku graščine v Bràljlnu og ae blagovolno pri asi. [28-2] Janez Wakunísg v omartnem pri Litiji kupuje vedno in v vsaoi maožmi neobdelano iwliee, in sicer: drenove, trnovo, glogove, od koBtauiôevja, od divjih in domačih hrušek. [39—2j [29.2J Stare laike gosli bi ritd kupil inženir R. Vasica v Krškem. Narodna knjižnica. 1. zvezek, POBRATIMI. Eoman. Spisal dr. J, Vošnjak. Elegnntno Tťzan. 1 xv. SO kr. Dobiva ne pri J. Xriijtu T Novm ni«stu in t Narodui tiskarni v Ijubljani. 1176-5] I Dr, VALENTINA ZAENIKA ZBKAîfî SFZSI. I. iřvezcb : PRIPOVEDNI SPIÉ3I. DredU Ivan Žeieinlkar, / ïsebina: Žirotopi« dr. Valentina Zurnik«. — Ura bijo, / človeka pa nil — ilaićevanj« usode. — JtaïDv spisi; | Iz državnega zbora. — tisma slovenskega tarieta. Knjižic« je jako elegantno, po uajnovejšena uzorci in res krasno vezana. Utieaoua je na «prednji strani podoba | dr. Zaniikova v zlatu ia pridojan tudi njegov lastnortĚen • potipis. Cena knjižici je ] gld,, e pošto 6 tr. toč. Dobiti e T „NAKODJJI TISKAHNI" v Ljubljani. [170—6] ----------------- t, JU' in založnik 1. Kraje Hovon^sto. — MtitiBnil J. Krajec, tudi vatregel topli želji svojih faranov, kteri bodo brez dvomet maraikak očenaá zanj zmolili. V bolezni 80 pokojnega prav pogosto obiska-vali farani, ob smrti pa so se potrudili, mu po svoji moži vso Čast in hvaležnost skazati. Prinesli 80 mn dva krasna venca, in niso odobrili misel, da bi pokojnega gospoda v Prečino peljali, ampak hoteli so ga na lastnih ramah nositi blizo poldrugo uro hodó. Pogreb je bil preteSeao sredo iz Mesta v Prečino; udeležilo se je silo veliko Ijudítva možkih kakor ženskih, menda je bila vsa fara navzoča. Pri mestnem pokopališči Čakal in pridruži! se je Prečenskinovi gosp, župnik, na „kapiteljskem ma-rofu" pri križu pa so odstopili meičani nosilci in Bvetilci, ter nastopili domači f*rani. Dospěvši v Prečino je bila za pokojnika slovesna sv. maSa in pogrebni govor, katerega je imel preč. gosp. kanonik Frank. Veliko dahornih sobratov gi je spremilo k poslednjemu pokoju. — Premoženja ranjiri ni kaj zapustil; njegove dobrotljive roke so gj razdale v življenja potrebnim. Mož je vedel, da njegova dobra dela gredó za njim. Naj počiva v miru blagi duhoven! (Umrla) je v sredo 27. febr. goïpa Marija Mechara, soproga obče znanega gospoda Jakoba Mechora v Novem mestu, v 76. letu njene dôbe. Pokojna je obhajala predlansko leto zlato poroko. Naj v miru počiva! (Poročil) se je dobro znani gospod Maks Bruner přetečeno sredo z gospodičino FraačiŠko Kovačič, hčerko umriega davčnega kontrolorja. (Naša čitalnica) je imela zadajo saboto glavno „Vodnikovo besedo". Vršila se je v vseh točkah izborno. Le nekaj bi si upali opomniti: nam se zdi, da se v naíih tako slabih okoliščinah vender preveč izda na obleko iu podobno. Rea sicer ni zameriti gospem in goapodiČinam, da bi bila rada vsaka lepa — morda oajlepla — ali resnica je pa vendar, da obleka ne stori Človeka ! (Katoliško društvo) rokodelski h pomočnikov v Rudolfovem je imelo 17. fábruvarja pređpustno zabavo s tombolo pri g. Windiseherja vKanđiji. Dobilo je Čistega dobička 28 gl. 20 kr. Koristno dpultvo blagi dobrotniki áe vedno vrlo pîdpirajo. Zahvaljuje se vsem prav toplo, želeč, naj ns zapasté tudi dilje, kajti plačati ima za hišo z vsem skupaj še vedio nad 6500 gld. (Volitve mestne) so bajé pred durmi, na5i narodni meŠČafii pa se že niČ kaj ne ganeio, Mjrsikedor se je nže prijel za glavo, ko je bilo prepozno ! Kakšne mi)Že si izberite, smo uže zaiajiČ poredali. ïikor st bodete postlali, tako badete ležali — vsaj tri leta! (V Št. Janžn) je bil pri občinski volitvi 21. t. m izvoljen za župana g. tgaac Reple, svetovalcem pa gg.: Ivan Majcen, Ivan Prijatelj in Josip Repovž, (V krajni Šolski svèt) v Ribnici so izvoljeni gg.: dekan Skubic, načelnik; naiuČitelj Rftktelj, namestnik; solaik Višnikar nadiorn^.k. (Iz Metlike) smo dobili dopis, kako so ondt žalovali po cesarjeňíu Rudolfu. Popis o žalostno-lepi slavnosti bi radi priobčili, ako bi nam s prostorom ne slo tesno. (Vojaški nabor), ki se navadno in po stari postavi vrši vsako leto med 1. marcem ia 30. apribm, preložen je letos, in se Še niČ ne drugi — ženske 1 meter, otroci še en meter ne. Tudi ti mrliči niso prazni; nekateri paČ nimajo čisto nič, kar je redko, navadno pa imajo pri glavi lep rudeče barvan plskerček, ali pa malo steklenico za solze. Posode — lončki in steklenice — so vse podobne onim ki so pri sežginih truplih. Pri pasih se najde ostanek ena bronasta zapona, v desni roki pa en denar. Ta denar so dali mrliču v grob, da je imel plačilo, da se zanje prepelje Čez vodo v njih nebesa, kakor so mislili neveraiki. Imenovali so ta denar obulua. Tri ženske so imele koralde okrog vratu, steklene, lepe plave, tri druge pa zapestnice na rokah, — ena celo 6 zapestnic — 4 na leň in 2 na desni roki. Zapestnice so bronaste, prav redko pa lepe črno steklene. Sploh so tudi pri bogatih rimskih mrličih zapestnice in koralde zelo redke. Mi smo jih dobili devet in 14 različnih prstenih posod, 7 steklenih, 6 za eoUe, eno lepo steklenico pa za pijačo. Ta ima na dnu nekoliko črk. Razan tega smo dobili tndi nekoliko zapoa od pasa, nekoliko drugih drobnarij, veČ denarjev, katere so v rokah držali v nečem zavite. Ei otrok je imel v desni roki ogledalo, sipe iz stekla v svinčenem okviru. Tadi otroci držijo v desni roki zavit denar. Bili so okoli 6 let stari, kolikor se je dalo spoznati po kosteh. Dninarji so večinoma od cesarja Konstantina in njegovih sinov; torej so gotovo ti mrliii iz 4. stoletja, kar kaže da so bili v 4. stoletji tnkaj še sami neverniki. Ker pa piskrci stoje pri vsakem na desii strani pri glavi — kaj to pomeni? To je priča, da v 4. stoletji niso več trupel žgali, ampak cele zakopavali, morebiti — ker so bili kršanski cesarji dali postavo, da ne smejo trupel sežigati. Vsi ti odkopaní mrliči imajo le dobre zobe; torej so morali mladi umreti. Sneg nam je delo zapri ; ko bo malo boljše kopamo naprej, morebiti še kaj posebnega najdemo ; kar vam hjčem poročati, ako vam bode vleČ. Iz te dobe se je še le malo mrličev odkopavalo, zato je tem bolj važno. Jernej Pečaik. Té, kdaj se bede ktoŠnje noTačeiJe riiiilo, kajti -slada bi rada to po novi postavi izptljala; a ker se Madžari noTÍ poBíaTi tako zeló upirajo, zavleklo se bode gotovo precej. (Porotne Bodnije) T našej zimakej dobi «o trajale samo štiri dni, èeear so bili brez dvoma gospodje porotniki najbolj veseli. — Veakdo bi bil raje doma. — Kazun tega pa so naèi doleujaki porotniki mimo đrnzih tudi zato na slabšem, ker BO T zvezi z nemškimi Kočevci. Tem se namreS prav nič ne Ijnbi Bedeti v aodnej sobi — zato se kar zaporedoma izgovarjajo, da ne umejo slovenski, dasi je znano, kako dobro jim teřejezik pri kupčiji itd, Kočevci sedé potem v gostilni ali Kp sprehajajo — naši ljudje pak morajo poroto-vati! — Pri tej priliki smo imeli veselje zopet fcluĚati blažega nam priljubljenega g. Grdeěiča, ki se je po preteka dveh let zopet vrnil med nas kot predsednik okrožne sodnije. Vrli gospod nam je T predobrem spominn kot bivši državni pravdnik, tem ljubše nam je, da ga imamo sedaj v Evojej sredi na višej stopinji. (Zavarovanje delavcev) zoper nezgode. Napravili se bodo vsled nove postave po okrajih bolniške blagajnice, v katere bedo morali delavci (mtnda največ fabriški in dingi s stalnim z&ftluž-kom) plačevati gotove doneske. Iz tfh kas bedo pa dobivali pcmoči, kedar iih bolezen, nesreča (i{ leti. Na Tpiem Kranjskem fe 98^5 dflsvcer, khteri ee bodo morali na ta način zavarovati. (Koze) zeló razsajajo po obsegu krškega okrajnega glavarstva, razen radeĚkega eodnijsbega okraja. Manj razširjene so po litijskem, novo-mtškfm in črnomaljskem okraju. V křikem okraju j*- l^.ez 400 brinih Ijcdi. Za to in djuga bokzrijo je umrlo n. pr. v leskovški fari blizo 130 ljudi T dveh mescih, t. j. toliko, kakor lani v celem letu. So vasi, v kateri so v vsaki hiši imeli bolnike te vrste. (Ponočnjaki) [voglarji], ki sose nekako nerodno obnašali v Pavli vasi pri Sv. Trojici, Fo bili dobio sprejeti; kajti eden starasir ;ih je 8 strelom pognal in menda dobro ?adel. Zdaj se opravičujejo pred sodnijo, kdo je bolj kriv, voglarji »U Bvatje, kajti dva teh voglarjev bolečine trpita. (Računski sklep) za osmo upravno leto 1888 posojilnice v Celju kaže, da ima ta vrla posojilnica čistega dobička 7170 gld, 19 kr., ki se je v smislu sklepa danaĚnjega občnega zbora tezdbiil sledeče: I, 5 "/ouo dividende od deležev dobijo tisti zadružniki, ki niao ob enem dolžniki, t. j. 584 gl. 50 kr. ; 2. spogojena nagrada 10 ćlenom načelstva, vkup 358 gl. 50 kr. ; 3. na-giada tajniku za 1. 1888. 200 gl. ; 4. dar kato liákemu podpornemu društva v Celji 150 gld.; 5 dar dijaški kuhinji v Celji 100 frîd; 6. dar pcdpiralni zalogi slovanskih vstučiiištnikov v Grad- cu 50 gl- in 7. ostanek čittfga dobička 5727 gh 19 kr. (Prošnja.) Od raznih strani naše domovine prihajajo podpisanemu vodstvu prošnje za podaritev knjig — nabožnih, poučnih, zabavnih, Šolskih — sploh primernih za našo šolsko mlad no. Kakor je znano iz družbinih poročil, razdelila je družba že mnogo podobnih spisov in si prizadevala s tem veliko troĚikov. Nekaj rodoljubov je v ta namert darovalo vže lepo število primernih knjig. Ker pa mnogim prijateljem slovenske áolske mladeži dokaj spisov nerabljenih leži v njihovih knjižnicah, usoja se podpisano vodstvo vsled sklepa v svoji seji zglasiti ee pri p. n. čestitem občinstvu z vljudno prošnjo, da bi bUgovolilo kaj slovenskih knjig darovati v nazuaČeni namen. Take knjižice bi utegnile veliko koristiti v rokah naše mladine. Naj se torej knjige blagohotno pošiljajo podpisanemu vodstvu, ali pa naj se mu naznani, da samo pošlje po-nje. — Vodstvo družbe av. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Nova pesmarica.) Ker je Razlogova „Pesmarica", izdana poslednjikrat 1872 1., ie pošla in je tudi že zastarela, ker se v njej pogrevajo vei pesniški proizvodi poznejĚih let, čuli smo že večkrat željo, da bi se izdala nova „Pesmarica". Knjiga ta potrebna je zlasti pevfkim društvom, ugajala bi pa tudi sploh vsemu narrdu slovenskemu, ki ina toliko nadarjenost in toliko ljubezen do petja in glasbe. Uvažujé to potrebo in mnogcEtranske želje, cdločili sico se, prirfditi „Novo Pesmarico". V njej bedo zbrane vse pesmi, ki se po Slovenskem poj(5; ozirali se pa bedimo tudi ua proizvode hrvatske, srbske in holgarbke, ter na pesmi Če?ke, poljske in rnste, ki se pojó v koncertih in na pevskih veselicah, da bode „Nova Pesmarica" prava priročna knjiga za naše pevce. „JSova Pesmarica", katero smo že začeli sestavljati^ stala bode elegantno vezana 1 gld 20 kr., broširana 80 kr. — Oglasila, oziroma naroČila pošiljajo naj se upravništvn „Narodne Tiskarne" da nam bode možno vsaj primeroma določiti Število natiru. („Kolo".) Broj I. Za glasovir glasbotvorio Franjo Miroslavov Kalski. Ciena 1 for. Vlastita naklada. — Tiskal U. Mihe v Ljubljani. Takšen je naslov lepo tiskanemu zvezku, v katerem se nahaja kot ples karakteristična skladba z» izvrševnnje na klavirju, ti ni težko in že zaradi tega „Kolo" živo priporočamo igralcem na klavir in zlasti tudi za igranje po Čitalcicah. Razne Testi. * („Sveta družina".) Pod tem imenom se je vstanoviJa bratovščina pod pokroviteljstvom Nj. visokost preiastitljivega kardinala Geieiitiiia Jožefa Gan^lbancr-ja kiiesoškcia dunajskega v novi samostanski cerkvi častitljivih sester ubogega otroka Jezusa v Ober-Dobiingo pri Danaji. ICdor dá enkrat za vselej 30 kr., pa je nd te bratoveéine tor es raznu obilnih družili milosti vdeleži dveh sv. maš, ki se berete v^aki dan in se bodo bralo vedno — za ee in tudi za druge. ÎNa vprftS&ûi« pojasnila daje ra- aovoljao «amoBiaii častitljivih sester "^J^pa « ^ Jezusk, v ObôrdiibUng«, Hauptstras^e st, 7o m g avni .astopdk. Sestra ^««^^P^^ '^'UfSr ^tt? družbe ubogega otrok. Jezusa v Oberdbbliiigu usU- noviteljioa. Jožef Wieai J Dunaj/L Hoher Markt 4, glav."^^ ^«^«topnik. . , J . i ^i.) Ker raste * (Gnojenje dreviu na trii- ^ trava Váled gnojenja drevju,, ki stopji na '--no-bniao, tako da spodaj gnjije, priporoéajtí ^'^'î^j^ki jenje: naredi po zimi okoli drevesa pol metri' jamice, ki so toliko široke kolikor lopata, i'^ušins pâ ne odadigaj popolnoma, arapak jo le pridvigni. Zemljo )0 teh jamah zrahljaj tar jo prebadaj z gnojnii».''\'"' ami toliko globoko dokler seaajo. V jame ualij ^noja. ter naj bodo odprte po simi. Spomladi jih pok» ') z rošino, ter jib poteptaj. Na U uaèia dobe travne koreniae le malo gnoja., teaiveC pa drevesne korenine. * (Kakána sadna drevesa pozebejo poprej?) Kolikor balj so dozorele enoletne mladike, tem manjša je nevarnost, da bi pozebla drevesa, Oim bolj gorko in suho je bilo poletje pred zimo, tem manjša je nevarnost, da bi poïcbla drevesa, zato ker rano od poletne toplote je odvisna zreloac enoletnih mladik. Mokra poletja so torej nevarnejša drevju, da pozehe. Ros je sicer, da hud mraz izjemno tudi popolnoma zrel les pomori, ali ua srečo takih ' nenavadnih mrazov pri nas navadno ni. * (Ali naj sadimo malo ali mnogo sadnih vrst?) Ali ima gospodar v hlevn 5 ali (î raznih govejih plenien, ua njivi pa 5 do 10 vrat žita, in sicer ne zato, ker ga to veseli, ampak ker hoče pridelke svoje dobro prodati, potem se mu bode vsak trezno mi.íleč gospodar smijaî. Ako pa ima v sadovnjaku 10, 20 ali celo 50 sadnih vrst, ne zdi se pa nikomur čudno. Kedaj se bodo vender naíi sadjarji vzpametovali iniapoznali, da ni hujáega zla v sadjarstvu, nego če gadimo premnogih sadnih vrst. Noben sadni ; trgovec ne kupuje 10 ali več sadnih vrst skupaj pomešanih, vedno pa jo labko prodati najvećo množino sadja od ene same pa dobre vrsto. * (Kfi liko so vol j ale zadnje vojske?) Vojske Napoleonove v Efropi od i, 1793 do 1815 so stale 25 O jo milijonov mark (marka okoli 60 kr.) in ' 1,900.000 ljudi. Rnsko-turška vojska leta 1828 je veljala 400 milijonov mark in 120.000 moz; vojska med Španijo in Portugalom od 1830 do 1840 je stala 1000 milijonov mark in 160.000 mož, Francozka vojaka zoper Aigijer od 1. 1830 do 1847 je požrla 760 milijonov mark in liO.OOO mož. Oaodepolno leto 1848 je zahtevalo po revoluciji 200 milijonov mark in 60 tisoč mož. Krimska vojska (Anglija, Franeija. Ruska) je pogoltnila 610 milijonov mark in 485.000 mož. Italijanska vojska 1859 (Francija in Avstrija) 900 milijonov mark io 63,000 ljudi. Vojska 1866. 400 . milijonov mark in Ů1.000 mož. Zadnja nemsko-iian-' cozka vojska 6320 milijonov mark in 290.000 mož. Rusko-turska vojska od 1876 iti 1877 3800 milijonov mark in 180 000 mož. Šknpaj bo stale torej Evropo te vojske v .95, letih devet in trideset ťsofi tristo devetdeset milijonov mark in so ubile 3,419-000 ljudi. — Kaj bode pa veljala bližnja vojska, ko so skoraj vse države število vojakov podvojile, orožje pa je tako popolno postalo, da mori desetkrat hitreje kakor poprej! — Bog daj da bi se dolgo ne gledali grozovi-tosti te vojske! Smešnice. (Dober pripomoček zoper dolžnike.) Miklovee je imel mnogo dolžnikov, opomnil je vsakega pismeno, naj mu dolg plaća in pride kračunn; a nobenega ni bilo. Miklovee premišljuje, kako bi dolžnike k sebi dobil in zadel jo je. Vsakemu dolžniku je poslal račun àe enkrat toliko večji, kakor je bil v resnici — in glej v dveh dneb so bili vsi dolžniki prišli k njemu na račun, nekateri pa tudi dolg plačati — no se ve pravi dolg, kajti drugo polovico je vsakemu odpustil. (Slabo vremž.) ýo g pji^ iz kreme uomov, ter «o vleže v posteljo. Žena ga prične zmirjati — mož pa te molči ter^vzame dežnik (omrelo), kojega razpne nad seboj. Žena ga ostro prasa, kaj to pomeni. On odgovori; „Ker tako gromi in so bliska, bojim se, da bode kmalo dež, zakaj se v postelji močil, ker imam dežnik seboj''. — ^Pj^^tem jc pa menda še — toča padala. Stavec.) Žitna cw""^ V Novem Mestu 25. februarja 1889. Domat ° 2 gíd. — kr., Debelače (korake) 1 giu ^orifice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr., „.-^im^aa 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 1 gld [ôtëÎijs.'^e srečke. Gradec 16. februarja x-^ 71 86 89 39 Trst 23. „ 3Í 58 90 43 Za popravo hl&e katol. družbe rolcodel. pomočnikov v Rudolfavem so darovaH: Gg.r J. Vovk 1 gld., Teaelicft pri "WindjaohwjB 28 gld . iO kr,, J. Šiirjftneo 3 gl., Andr. RamuTeS S gld-, Neitn«tovan duhoven 5 gld. Zahvala! Pred kratkim časom zadela me je nesreča požara mojih poslopji. K sreči bil sem pri zavarovalnici „Franco-Hongrolsti" zavarovan, toda ona izplačala mi je 00 njenim glavnim zastopniku za Kranjsko, gosp. Josip Pavlin-u v Ljubljani, do krajcarja popolnoma vse zavarovalnino in jako hitro, da se čntim dolžnega, naj toplajso zahvalo isrekati in vsim posestnikom oni zavod res kot naj boljšega priporočati. Vrhnika, dne 18. februvarja 188». [45] Andrej Merlak m. p. Zahvala. 2» milo floSatje mej boleznijo íb ob smrti preïa-gtitega gospođa Janeza Bačnika, inpnika Prtčeosktiga t poli., dulim. íKtovalca in ilitotn&iDita, i^rokamo VBflj Tisoko Ěastiti t)uhovS6iui za obilno aprtni-nttu na tako duljuo pùt, Tsom prebÍTaioem PreĚiimbo fire zj lapa poklonjeDO vonoe, posebno pa ěh vrlim moíem, ki so v96 toko sIotobvio uradili, vsoto mentnim iu Piofonskíra nosilcem, vaem srčna hïaUl [53] Žalujoči sorodniki. t Bogti TtegamùgoËiieniii je dopadlo, naSo iskreno ljubljeno loptogo, oziroma bier in mattir, gospo EilijaiiD VoíDii joprej odio!. Eaíelj, po doJgi nioSni bolezni, prerideno s hv. iftkramenti t pondeljfck 18. t. m. ob 4, mi popolndne y S6. letu svoje st«TQBti k aebi poklicati. Blega raiijca bodi priporoj. Souvan, | dip^ m. babica T Rudolfovem hiš. št. 147 SB priporoíft Tíem Saatftim goawm in cos^udiujam V prav VBStno in natančno po [^S—1] C. kr. deželna vlada v Ljnbljani je z nkazom t dne 6. februarja t. 1. št. 1562 tu sem naznanila, da je vis. e. kr. ministerstvo za poljedelstvo ceno 7A iz Eostanjeviske trtniee z ameriškimi trtami oddanih rejnikov po 6 goldinarjev za 1000; in za 1000 vkore-ninjenih trt pa 10 goldinarjev postavilo. Bezniki se smejo samo v tiste občine razpošiljati, v katere se je „že trtna us" vgnjezdila, vkoreninjene trte se pa zamorejo z ozirom na ukaz vis. ministerstva za poljedelstvo dne 19. jalija_1882 (d. z. st. 109) samo z osebnim dovoljenjem ministerstva razpošiljati. To se daje s tem naznanje, da se bodo iz omenjene trtniee rezniki Dd (. marca t. L vsaki torek od 9 do 12 nre dopoludne In od 2 do 5 tire popo-lodne oddajali in tudi druge dneve, ako se kdo prej pri gospođu Kalin-u v Kostanjevici oglasi, razdelili. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem dne 10. februarja 1889. Svarilo p. n. zavarovancem banke „Slavlje". Kakor se nam poroča, hodijo akviziterji „Ogrsko-Francotko zavarovalne družbe" okolo naših členov, dajo 61 pokazovati zavarovalne knjižice in prepisujejo zavarovanja proti volji in brez vednosti dotičnih posestnikov k svojej družbi. Svarimo torej p. n. člene svoje^ naj zavarovalnih knjižic ne dajo iz rok nikomur, kogar ne poznajo. V našem imenu pooblaščeni so )e naši stalni zastopniki sprejemati naznanila o premcmbah zavarovanja, naznanim ljudem pa naj p. n. členi ne zaupajo! V Ljubljani, dnó 7. decembra 1888. Glavni zaslop vzajemno zavarovalne bànke „SIavi]e" v Pragi, [^4] Pri ostrhništTU združenih grajšćin Grahen, Boršt, Grm in Dobrava je na prodaj; [5i—i] 100 meterskih centov krompirja „Šampijon" ; 100 „ „ „ „magnum bonum"; 100 J, „ „ „Schneeflocke" ; 1000 mernikov drobne debelače „činquantin") ; 300 veder dobrega vina. Več se poizvé pri imenovanem oskrbništvu. m I ' [45-1] ■ Vsi stro i za krneti stvoivinoreo 1 ' 1 Stiskalnica in mlini za olivo, ) n^jnoicji« Vinske in sadne stiskalnice, 1 sestave v rami Grozdni mlini In mlini za sadje, ) velikosti. Mlatllnlce, snažllnice In vitlje ali vlečki, rob-kalice za kcruzo, sejalnice, plugi itd, ^UŠILNICE ZA SADJE IN ZELENJAVO. Rezilnice 2a krmo v veliki iisMii iu izvrstni izpeljavi ponnja po najnižiih tovarníákili cenab Ig. Heller, Dunaj, Praterstrasse 78. ZapiRiiiti iBraijagnIIaiiïzaiiteTanJc tireip la íBi in franko. době uigotliie Kmoíiil xaatopiilkl so tí^ťjo In do^ro pInKaJ«. < I < I ■ > Dalje T prUogi.