Poštni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagenfuri Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. Arabski voditelji so sprejeli ukrepe za odpravo posledic nedavnega izraelskega napada Prejšnji teden so voditelji arabskih dežel na svoji konferenci v Kartumu izčrpno razpravljali o bodoči politiki ter sprejeli vrsto konkretnih sklepov, ki se po eni strani nanašajo na ukrepe za odstranitev posledic nedavne vojne, po drugi strani pa vsebujejo smernice za dosego čim čvrstejše arabske enotnosti. Vprašanja, o katerih so se sporazumeli, so združili v vrsti resolucij, ki so bile deloma tudi objavljene. Iz zaključkov konference je predvsem razvidno, da so v Kartumu prevladala zmernejša stališča, ki so izraz politike realizma ter pomenijo važen korak k razrešitvi zapletenega položaja na Srednjem vzhodu. Letošnje srečanje izseljencev Zveza slovenskih izseljencev bo imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo 17. septembra s pričetkom ob 14. uri pri Ogrisu v Bilčovsu. Občni zbor bo tokrat povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem, na katerem bosta sodelovala pevski zbor in godbeni trio SPD ..Bilka" iz Bilčovsa. Vsakoletni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev je postal tradicionalni Dan izseljencev. Iz vseh krajev naše dežele se zberejo bivši pregnanci, da obudijo spomin na skupno trpljenje ter obnovijo slovesno obljubo, ki so si jo dali v dneh izselitve: Nikdar ne bodo dopustili, da bi zamrla izseljeniška zavest, tista neuničljiva sila, ki jih je v letih pregnanstva skovala v veliko družino sotrpinov in jim vlivala moči, da tudi v dneh najhujših preizkušenj niso zgubili vere v končno zmago pravice. Ta obljuba pa jih hkrati obvezuje, da ostanejo zvesti svojemu narodu in materinemu jeziku ter da to zvestobo gojijo in utrjujejo v mladini, da bodo tudi bodoči rodovi znali čuvati visoke ideale, za katere so njihovi starši trpeli in za katere je naše ljudstvo doprineslo že ogromne žrtve. To zavest bodo izpričali posebno letos, ko obhajamo 25-letnico zločinskega izseljevanja koroških Slovencev. Zveza slovenskih izseljencev vabi vse svoje člane bivše izseljence, da se z družinami, prijatelji in znanci udeležijo letošnjega srečanja v Bilčovsu. V prvi vrsti je konferenca poudarila važnost enotnosti arabskih dežel in nujnost, da se odpravijo vsa nesoglasja v medarabskih odnosih. Kako resno jim je šlo za dosego teh ciljev, kaže dejstvo, da je bil že na robu karfumske konference sklenjen sporazum o jemenskem vprašanju. Opozorilo staršem ob začetku šolskega leta Prihodnji teden se bo tudi na Koroškem začelo novo šolsko leto in s tem posebej za starše v južnem delu dežele tudi nov boj za materin jezik. Imamo sicer zakon, ki načelno 'tudi slovenskim otrokom zagotavlja vzgojo v materinščini, toda v praksi sc te izobrazbe deležni samo tisti otroci, katerih starši jih posebej prijavijo k dvojezičnemu pouku. Zato opozarjamo starše, da pravočasno — tekom prvih desetih dni novega šolskega leta — poskrbijo za te prijave, ki jih je treba napraviti pri ravnateljstvu šole, najbolje pismeno. O pojnenu vzgoje v materinščini in zato o potrebi prijavljanja otrok k dvojezičnemu pouku ni treba govoriti na dolgo in široko. Tukaj le nekaj najvažnejših vidikov: • Prijava k dvojezičnemu pouku bo tudi slovenskim otrokom zagotovila vzgojo v materinem jeziku, ki je najdragocenejši zaklad vsakega človeka. • Prijava k dvojezičnemu pouku utira pot do znanja obeh deželnih jezikov, kar je na ozemlju, kjer živita eden poleg drugega dva naroda, vsakdanja potreba. • Prijava k dvojezičnemu pouku omogoča skupno vzgojo otrok obeh narodnosti in tako polaga temelje za boljše medsebojno spoznavanje in prijateljsko sožitje. • Prijava k dvojezičnemu pouku odpira otrokom boljše izglede tudi za njihovo poznejše poklicno življenje, saj je znanje jezikov vedno več vredno. • Prijava k dvojezičnemu pouku je zapoved današnjega sveta, hi v malem in v velikem stremi za sporazumevanjem in vsestranskim sodelovanjem. Takih in podobnih vidikov bi lahko navajali še dolgo vrsto. Vsi pa zgovorno kažejo, kako važno je, da v naših razmerah poskrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku. Prijaviti je treba predvsem tiste otroke, ki bodo šli letos v prvi razred ljudske ali glavne šole; prav tako je možno prijaviti tudi tiste otroke, ki obiskujejo že višje razrede in doslej niso bili prijavljeni; na glavni soli pa je poleg tega pri pouku »tujega jezika« dana možnost izbire med slovenščino in angleščino. Vsak oče in vsaka mati hoče ^svojemu otroku zagotoviti čim lepše življenje. V naših razmerah pot v lepšo bodočnost nujno vodi skozi dvojezično šolo, ki edina posreduje vsakemu otroku vzgojo v materinem jeziku in hkrati jamči vzgojo v duhu medsebojnega razumevanja pripadnikov obeh narodnosti. Glede spora med arabskimi deželami in Izraelom seveda ni bilo pričakovati senzacij, vendar v političnih krogih menijo, da je tudi v tem oziru zmagal realizem. Arabski voditelji so se sporazumeli o združitvi naporov, da še odpravijo posledice izraelskega napada. Združitev teh naporov je temeljno načelo, h kateremu morajo prispevati vse arabske dežele. To načelo temelji na nepriznavanju Izraelske države, izključitev mirovnih pogajanj z Izraelom ter pravico Palestincev do njihove domovine. Hkrati pa so sklenili, da arabske dežele pri dobavi nafte ne bodo več bojkotirale držav, katere podpirajo Izrael. Pozvali so vse države sveta, nu, zavzamejo realistično stališče do 'imperialističnih in sionističnih sil, ki skušajo preprečili palestinskemu ljudstvu, da bi uveljavilo svoje pravice. Za odpravo posledic nedavne vojne je zelo važen sklep o ustanovitvi posebnega sklada za pomoč državam, ki so bile med vojno najbolj prizadete. V ta sklad bodo prispevale Saudova Arabija, Libija in Kuvajt, ki so glavne proizvajalke petroleja. Končno pa so se sporazumeli tudi še o okrepitvi vojaške pripravljenosti ter o pospešeni likvidaciji tujih oporišč v arabskih državah. V večini arabskih dežel so sklepe kartumske konference pozdravili kot važen napredek k enotnosti. Le v Alžiriji in Siriji z rezultati niso povsem zadovoljni ter jih kritizirajo, da so „premolo odločni", ker ne vsebujejo povratka k oboroženemu boju. — Med državami, ki se v zadnjem času odločno zavzemajo za rešitev krize na Srednjem vzhodu, je posebno aktivna tudi Jugoslavija. Predsednik Tito, ki je pred nedavnim obiskal vrsto arabskih dežel, je vodilnim državnikom sveta poslal osebne poslanice, v katerih je obrazložil pobudo za iskanje poti do pravične in realne ter sprejemljive rešitve lega danes nevarno zamotanega vprašanja. S tem se je Jugoslavija spet postavila v prvo vrsto držav, ki stremijo za mirno rešitvijo sporov, v konkretnem Pod »nepristranskim« nadzorstvom skupine ameriških »opazovalcev« so minulo nedeljo v Južnem Vietnamu potekale predsedniške volitve, ki naj bi svetovno javnost prepričale, da vladata v tej deželi demokracija in svoboda. Kakor je bilo pričakovati, sta pri volitvah »zmagala« generala Van Thieu in Cao Ky, ki sta dobila 34 odstotkov glasov, medtem ko je 66 odstotkov volilnih upravičencev glasovalo za civilne kandidate, od katerih pa nobeden ni dobil potrebne večine. Da pri teh volitvah ni šlo za resnični izraz ljudstva, pove že dejstvo, da sta pod nadzorstvom sedanjega režima v Saigonu komaj dve petini južnovietnamskega ozemlja, medtem ko ostale predele nadzoruje osvobodilna fronta, >ki se ob široki podpori vprašanju za rešitev, katera temelji na dveh osnovnih načetih: izraelske čete morajo zapustiti arabsko ljudstva bori proti ameriškim agresorjem in njihovim privržencem v Saigonu. Poleg tega pa je na volitvah prišlo do cele vrste nepravilnosti in sleparij, zaradi katerih bo sedem kandidatov od skupščine zahtevalo, da volilni izid razveljavi. Eden izmed civilnih kandidatov je izjavil, da pomenijo te volitve največjo sleparijo v zgodovini dežele. In celo vodilni ameriški list »New York Times« je volitve označil za »cirkus, v katerem nastopajo samo klovni«. Kljub temu pa ameriški politiki skušajo svojemu ljudstvu dokazovati, da so bile volitve v Južnem Vietnamu »velika demokratična zmaga« in da se za tako demokracijo izplača voditi vojno. Vendar je vprašanje, kako dolgo bo ameriško ljudstvo še verjelo takim zagotovilom. ozemlje, potem pa je treba zagotoviti obojestransko nedotakljivost meja. Minister Weiss je obiskal Hrvatsko Zvezni minister za promet in podržavljena podjetja dipl. ing. dr. Ludvvig Weiss je bil v začetku tega tedna na obisku na Reki, kjer sl je ogledal tudi tamkajšnje pristanišče, ki igra čedalje večjo vlogo v prevozu avstrijskega blaga. Ob tej priložnosti je ministra Weissa sprejel član izvršnega sveta SR Hr-vatske Josip Krpan, ki je naglasil dobro sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Minister dr. Weiss je na sprejemu, ki ga je njemu na čast priredil član izvršnega sveta Krpan, izrazil veliko zadovoljstvo ob uspešno se razvijajočem sodelovanju med obema državama ter dejal, da na področjih prometa, elektrogospodarstva in podržavljene industrije kakor tudi pošte ni vprašanj, ki jih ne bi bilo kot doslej reševati na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. „To sodelovanje u-streza želji mnogih držav našega kontinenta po gospodarski stabilnosti in politični varnosti. K temu povezovanju narodov in s tem k njihovemu mirnemu sožitju je tudi Avstrija že veliko prispevala." Posebej je minister Weiss poudaril, da uveljavlja Jugoslavija v svojih pristaniščih politiko, ki daljnosežno upošieva interese avstrijskega gospodarstva. Predsednik Tito na razstavi v Slov. Gradcu Med svojini večdnevnim bivanjem v Sloveniji je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito v spremstvu soproge Jovanke v ponedeljek obiskal tudi veliko mednarodno umetnostno razstavo „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi" v Slovenjem Gradcu. Govoreč o svojih vtisih z razstave je predsednik Tito dejal, da je največja umetnost danes ohraniti mir, kar ni lahko. Umetnost kot taka pa lahko pri teh prizadevanjih za mir predstavlja zelo važen element. Za enakopravnost narodnih manjšin Pred nedavnim je v Italiji, v Issime v deželi Aosti, zasedal II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki se je obširno bavil s položajem narodnih oziroma jezikovnih manjšin v Italiji. Ob zaključku svojega dela je kongres sprejel vrsto resolucij, katerih vsebina se nanaša na posamezne manjšine. V glavni resoluciji je med drugim rečeno: II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur predpostavljajoč, da se člen 6. italijanske ustave glasi „Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine", ne glede na njihovo številčnost in teritorialno razporeditev; upoštevajoč, da raznolikost kultur predstavlja dragoceno obogatitev življenja države in glede na to, da je bil imenovani člen ustave le delno izveden v deželi Aosti ter v pokrajinah Bočen, Trst in Gorica, zahteva popolno in nediskriminatorno uresničitev člena 6 ustave za vse jezikovne skupine v Italiji. Zahteva: 1. Poučevanje materinega jezika in pri tem poučevanju na jimajo prednost učitelji, ki so rojeni in prebivajo v narodnostno mešanih področjih ter poznajo jezik prebivalcev. 2. Podpiranje razvoja etnične kulture tudi s pomočjo prispevkov raznim kulturnim ustanovam narodne manjšine. 3. Valoriziranje etničnega in kulturnega bogastva manjšin in prebivalcev dežele. Obrača se na zakonodajne in izvršilne organe italijanske republike, da ob upoštevanju duha, ki je preveval preporod in odporniško gibanje, uresniči člen 6 ustave po devetnajstih letih svečane proglasitve republiške ustave. Posebej glede slovenske manjšine v Italiji je kongres izglasoval resolucijo naslednje vsebine: II. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, upoštevajoč, da je slovenska narodna manjšina na Tržaškem, v goriški in videmski pokrajini izpostavljena diskriminacijskemu ravnanju tudi glede na njeno razdelitev v treh pokrajinah, zahteva, da pristojni organi (vlada in dežela) izvajajo v duhu in črki ustave načela o enakosti pravic in ravnanja državljanov, ki govorijo drugačne jezike in narečja od italijanskega, in ščitijo ter valorizirajo njihovo etnično in kulturno bogastvo. Zato je pravično in potrebno, da se načela uresničijo tudi v korist vse slovenske narodne manjšine, pa naj prebiva kjerkoli v teh treh pokrajinah, in to predvsem z razširitvijo zakona o slovenskih šolah na videmsko pokrajino, da bodo lahko tamkajšnji prebivalci deležni pouka v materinem jeziku. Zahteva končno, da se razveljavijo vsi tisti zakoni in pravne norme, ki jih je izdal fašizem v raznarodovalne namene, ki so še vedno v veljavi. Podobno resolucijo je kongres sprejel v korist hrvaške manjšine v Italiji, za katero zahteva ustanovitev enotne srednje šale z obveznim poukom srbo-hrvatskega jezika namesto drugega tujega jezika, namestitev v osnovnih šolah in vrtcih takih učiteljev, ki poznajo srbohrvatski jezik, ustanovitev kulturnih krožkov za gojitev jezikovne posebnosti prebivalcev ter postavitev dvojezičnih napisov in tiskanje turističnih prospektov, v katerih naj se omeni prisotnost manjšine. Poleg tega je sprejel kongres posebne resolucije še za nemško, francosko in katalonsko manjšino ler vse svoje zahteve poslal odgovornim oblastem in organom, ki bi morali skrbeti za izvajanje člena 6 republiške ustave. Volitve v Južnem Vietnamu SOVJETSKO-AVSTRIJSKA POGAJANJA: V-e/S-OfrLLib Plinovod iz Sovjetske zveze se približuje uresničitvi Minuli petek so na Dunaju začeli z nadaljevanjem pogajanj o avstrijski udeležbi na gradnji plinovoda iz Sovjetske zveze v Italijo. Pogajanja so bila prekinjena letos pomladi, ker se je izkazalo, da se morata o vprašanju najprej zediniti Sovjetska zveza in Italija, ki bo po tem plinovodu dobivala glavno količino zemeljskega plina iz Sovjetske zveze. Kakor izglcda so bila ta pogajanja medtem uspešno zaključena. Pri pogajanjih, ki so sedaj na Dunaju, gre namreč le še za dve bistveni vprašanji: za določitev količine plina, ki ga bo Avstrija letno prevzela in za fiksiranje pogojev naročila cevi za plinovod, ki naj bi ga dobile združene železarne in jeklarne VdEST v Linzu ob Donavi. Pogajanja na Dunaju so torej zelo konkretna, izgleda pa tudi, da se nahajajo v odločilni fazi. Trinajsičlansko sovjetsko delegacijo namreč vodita namestnik ministra za zunanjo trgovino Osipon in namestnik ministra za plin Sorokin. Z avstrijske strani se pogajajo predsednik združenja podržavljene industrije Tcus ter predstavniki Avstrijske uprave mineralnih olj in VDEST. Pogajanja bodo predvidoma trajala 10 dni. Pri plinovodu iz Sovjetske zveze preko Češkoslovaške in Avstrije v Italijo — mejo bo prestopil v bližini Trbiža — gre za obsežen in širokopotezen načrt Sovjetske zveze, da se z zemeljskim plinom uveljavi na mednarodnem trgu. Njene zaloge zemeljskega plina cenijo na 'blizu 60.000 milijard kubičnih metrov. Že sedaj pridobi Sovjetska zveza iz svoj‘ih zalog letno okoli 160 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, do leta 1970 pa hoče letno kapaciteto povečati na okroglo 230 milijard kubičnih metrov. S tem v zvezi hoče do leta 1971 uresničiti daleko-sežen načrt plinovodov. Z njimi hoče po mednarodnih cenah s plinom oskrbovati poleg Poljske in Češkoslovaške, ki jih že sedaj oskrbuje, še nekaj držav zahodne Evrope ter Finsko in Japonsko. Sovjetski načrti za takoimenovan zahodni plinovod bazirajo na sodelovanju teh držav pri njegovi gradnji. Italija in Avstrija, pa tu- di eventuelne druge države — govora je še o Franciji in Zahodni Nemčiji — naj bi za plinovod dobavila cevi in ostalo opremo, kar bi Sovjetska zveza odplačevala z dobavo plina. Naročilo, ki ga pod temi pogoji pričakuje VDEST, se nanaša na okroglo 800 tisoč ton cevi s premerom 113 centimetrov v vrednosti 5 milijard šilingov. Plinovod bo imel zmogljivost do 15 milijard kubičnih metrov plina letno. V začetku bo po njem priteklo 10 milijard kubičnih metrov, od katerih bo Italija prevzela 6 mi- lijard kubičnih metrov, Avstrija pa 1,5 do 1,8 milijarde kubičnih metrov. Preostali plin hoče Sovjetska zveza spraviti na francoski in za-hodnonemški frg. V fa namen predvideva podaljšanje plinovoda od Trsta do Marseilla, za plinovod proti Bavarski pa bo že sedaj grajen od Dunaja do Linza ob Donavi odcep, po katerem bo plin dobila tamkajšnja avstrijska industrija, zlasti VDEST in Avstrijske tovarne dušika. Za Avstrijo je ta plinovod rešilna bilka. Zemeljski plin, ki ga sama pridobiva, že sedaj, ko ga pridobi še 1,5 milijarde kubičnih metrov letno, ne more več kriti povpraševanja. Njegove zaloge plahnijo podobno kot zaloge v avstrijskih ležiščih nafte. Leta 1969 pa bo pridobila kvečjemu še 1 milijardo m3. Zaradi pojemanja zalog hoče podržavljena uprava mineralnih olj že koncem leta ustaviti dobave industrijskim podjetjem okoli Dunaja, ceno plina pa je že zvišala za 16,7 odstotka. Avstrijska industrija v preteklem letu Komasacija kmetijskih zemljišč: Lep, a še prepočasen napredek Na poti racionalizacije v kmetijstvu, ki jih zahtevajo čedalje zmogljivejši stroji za kmečko delo, je zložitev ali komasacija kmetijskih zemljišč vedno bolj potrebna. Na tej poti je bil sicer v Avstriji v povojnih letih dosežen lep napredek, toda razvoj komasacije je še vedno prepočasen. Avstrijsko kmetijstvo šteje nekaj nad 1,6 milijona hektarjev njiv in nekaj nad 1 milijon hektarjev travnikov. Od teh jih je bilo leta 1945 zloženih 3436 ha, v petletju 1946—1950 povprečno letno 7599 ha, v naslednjem petletju povprečno letno 16.033 ha, v petletju 1961— 1965 pa povprečno letno 23.699 ha. Lani je bilo v Avstriji zloženih 26.473 ha kmetijskih zemljišč, kar je stalo 117,7 milijona šilingov. Skupno je bilo torej v Avstriji od leta 1945 naprej zloženih 266.514 ha kmetijskih zemljišč. Čas pa že danes zahteva, da bi bila zložena vsa kmetijska zemljišča. Iz primerjave vendar vidimo, da bo v naši državi minulo verjetno še 50 let preden bomo lahko zadostili tej zahtevi. V svoji industrijski statistiki za leto 1966 navaja Statistični centralni urad te-le bistvene značilnosti razvoja avstrijske industrije: nazadovanje števila v industrijskih podjetjih zaposlenih, povečanje produktivnosti, spremembe v strukturi industrije in močno povečanje proizvodnje v industriji živil. Lani je število industrijskih podjetij v Avstriji nazadovalo za 17 na 5712. Od nazadovanja so bile najbolj prizadete zvezne dežele Dunaj, Nižja Avstrijska, Salzburška in Koroška, kjer se je število podjetij zmanjšalo za 55 podjetij. Po ostalih zveznih deželah se je število industrijskih podjetij povečalo. Na Dunaj je odpadlo 31 % industrijskih podjetij, na Nižjo Avstrijsko 17,6 %, na Zgornjo Avstrijsko 15,5%, na Štajersko 11,9%, na Vorarlberg 6,7 %, na Salzburško 5,2 %, na Koroško 5 odstotkov, na Tirolsko 4,5 % in na Gradiščansko 2,4 %. Med letom 1965 in 1966 je število v industriji zaposlenih nazadovalo za 2,6 °/o na 595 tisoč 292 zaposlenih. Najbolj je število zaposlenih nazadovalo v industriji usnja, v papirni industriji in v rudarstvu. Nazadovalo je za več ikot 5 %. Navzlic temu se je produktivnost v industriji usnja povečala za 11,7 %, v livarnah se je povečala za 17,2% v živilski industriji pa za 10%. Očividno pa je produktivnost nazadovala v železarnah in sicer za 9,9 %, v kovinski industriji in industriji vozil ter oblačilni industriji. Celokupno gledano je po tej statistiki produktivnost industrije lani narasla za 4,8 %. Podoben porast kaže tudi proizvodni indeks. Največji proizvodni indeks je bil dosežen v industriji kratkotrajnega potrošniškega blaga, kamor sodijo zlasti živila in nasladila. Indeks je znašal 10,5 %, medtem ko je leta 1965 znašal le 2,2 %. Proizvodni indeks dolgotrajnega potrošniškega blaga je temu nasproti nazadoval za 0,5 %, proizvodni indeks industrije srednjeročnega investicijskega blaga, ki je 1965 narasel še za 7,7 %, pa je lani narasel le za 4 %. Proizvodni indeks rudnikov je nazadoval za 4 %, medtem ko indeks proizvodnje električnega toka ni več dosegel porasta leta 1965. Posebno v oči padejo spremembe pri oskrbi z energijo. Medtem ko je potrošnja trdih goriv nazadovala za 27 do 57 %, je potrošnja plina narasla za 44 %, električnega toka za 58 %, potrošnja gorilnega olja pa za 137 %. Kmetijska revija v Pomurju Jutri in v nedeljo bo v Murski Soboti velika kmetijska prireditev. Prireditelji so jo imenovali Kmetijsko revijo v Pomurju in za njo pripravili zanimiv in pester spored. Jutri 9. septembra bo enajsto republiško tekmovanje traktoristov v Murski Soboti. Pri tekmovanju bo nastopilo 9 ekip, ki bodo tekmovale za prehodni pokal, ki si ga je lani priborila ekipa Agrokombinata Emona Ljubljana. Ob deseti uri se bo pričelo živinorejsko posvetovanje, na katerem bodo razpravljali o stanju in nalogah v govedoreji. Posvetovanja se bodo udeležili tudi kmetje kooperanti, ki bodo govorili o dosedanjih uspehih proizvodnega sodelovanja in doli pobude za še boljše oblike sodelovanja, zlasti pri zreji telet in plemenske živine ter pri pitanju in pridobivanju mleka. V nedeljo 10. septembra bo demonstra- cija sodobnega spravila krme ter obdelave koruze in krompirja. Pri tem bodo sodelovala tudi letala za gnojenje in zapraševanje poljskih kultur. Na razstavi živine med 7. in 10. uro si bodo obiskovalci ogledali 120 dobrih plemenskih govedi simodolske pasme in to krave z molznostjo 4000 do 5000 kilogramov mleka na leto, najboljše tri plemenske bike te pasme ter mlado in pitano živino. Ob pol dvanajsti uri bo v Murski Soboti povorka, ki bo prikazala uspehe in napredek kmetijstva v Sloveniji, posebno pa še v Pomurju. Povorka in revija bosta zaključeni s svečano razdelitvijo nagrad. Obiskovalci revije pa si bodo še lahko ogledali .Pomurski sejem" v Gornji Radgoni, ki je bil odprt včeraj in ki bo trajal do nedelje 17. septembra. 0SIR0K€0>SV€CU RONNEBY. — V mestu Ronneby na južnem švedskem je te dni zasedala 17. konferenca Pugwash, katere se je udeležilo okoli 200 znanstvenih in javnih delavcev iz 79 držav sveta. Razpravljali so o raznih aktualnih problemih današnjega sveta, poseben poudarek pa so dali nevarnosti, ki jo predstavlja za svetovni mir vojna v Vietnamu. Osebno poslanico generalnega tajnika Združenih narodov U Tanta je udeležencem konference posredoval tajnik OZN Aleksej Ne-sterenko. V tej poslanici je U Tant opozoril na nevarna žarižča v svetu ter poudaril skupno nalogo Združenih narodov in konferenc Pugwash v boju proti novi svetovni vojni. BONN. — Mlad socialdemokratski funkcionar je od zahodnonemžkih oblasti zahteval ukrepe proti novim izdajam zloglasne Hitlerjeve knjige »Mein Kampf*. Knjigo baje tiskajo v Španiji in jo prodajajo v Številne druge države. Po zakonu ima založniške pravice dežela Bavarska, zato so potrebni ustrezni ukrepi nemških oblasti, da bi Spa>nska vlada lahko prepovedala nadaljnje tiskanje knjige. BEOGRAD. — V ponedeljek se je v Beogradu začela konferenca predstavnikov socialističnih držav o gospodarskem sodelovanju z arabskimi deželami. Poleg Jugoslavije so se konference udeležile Se Sovjetska zveza, CcSkoslovaSka, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Vzhodna Nemčija. HANOi. — Minulo soboto je vietnamsko ljudstvo praznovalo 22. obletnico razglasitve DR Vietnama (Severnega Vietnama — op. ured.j. Vodilni list »Nan Dan" je ob tej priložnosti posvetil uvodnik boju vietnamskega ljudstva proti ameriSki agresiji. V članku je poudarjeno, da je »vietnamsko ljudstvo v sveti vojni proti ameriSki agresiji in za obrambo domovine doseglo velike uspehe in da bo nedvomno izbojevalo dokončno zmago. Pomoč bratskih socialističnih držav, sosednih držav in narodov vsega sveta olajSuje in pospeiuje utrjevanje naiih sil.* WASHINGTON. — Znani borec za enakopravnost ameriSkrh črncev pastor Martin Luther King je pozval vlado v Washingtonu, naj izdela Široko zasnovan program za črnsko prebivalstvo Amerike in tako napravi konec rasnim nemirom v velikih ameriških mestih. Drugi vodja ameriških črncev Stockely Carmichael pa je izjavil, da prehajajo ameriSki črnci zdaj v ofenzivo ter bodo napravili »obračun*. Med glavne sovražnike te struje spadajo predsednik Johnson, zunanji minister Rusk, obrambni minister McNamara in drugi vodilni predstavniki Amerike. NEW YORK. — Avstrija je skupaj z Irakom in Združeno arabsko republiko predlagala, naj bi v okviru Združenih narodov ustanovili posebno mednarodno organizacijo, ki bi koordinirala in pospeSevala sodelovanje posameznih držav pri miroljubnem izkoriščanju vesolja. AICHACH. — V ženski kaznilnici Aichach na Bavarskem se je obesila 60-letna lise Koch, zloglasna paznica |n soproga nekdanjega komandanta v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Zaradi zločinov, ki jih je zagreSila v tem taborišču, jo je sodiSče leta 1951 obsodilo na dosmrtno ječo. BEOGRAD. — Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikeziča je včeraj prispel na obisk v Jugoslavijo belgijski zunanji minister Pierre Harmel. Med razgovori bosta oba ministra izmenjala mnenja o položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih aktualnih vpraSanjih. KAIRO. — Medtem ko se je predsednik Združene arabske republike Naser udeležil »arabskega vrha” v Kartumu, so nekateri politični in vojaSki funkcionarji, kateri so bili odstavljeni po porazu arabskih dežel med nedavno vojno z Izraelom, njegovo odsotnost hoteli izkoristiti za državni udar. BivSega podpredsednika ZAR in glavnega poveljnika oboroženih sil maršala Amerja so vtaknili v hitni zapor, hkrati pa aretirali kakih 50 visokih oficirjev. Politični opazovalci zastopajo mnenje, da se je skupina zarotnikov hotela izogniti nevarnosti, da bi v zvezi s porazom v arabsko-izraclski vojni uvedli proti njim preiskavo ter jih klicali na odgovornost. ŽENEVA. — Generalni direktor mednarodnega urada za delo David Morse je sporočil, da je bil jugoslovanski predstavnik Vladimir Velebit imenovan za vodjo oddelka ILO za raziskave in planiranje. Doslej je bil Velebit izvrini sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo, svojo novo dolžnost pa bo prevzel s 1. januarjem 1968. aktualno vprašanje našega časa: Kje koreninijo gospodarske težave Avstrije? (1. nadaljevanje) To ravnotežje pa je v gospodarstvu industrijske družbe mogoče držati le, če na eni strani prvi dve skupini - kmetijstvo in industrija -svojo Specializacijo in produktivnost neprestano stopnjujeta in če na drugi strani dejavnost z uslugami nima zaposlenega prevelikega števila prebivalstva. Ta skupina namreč sama ne producira, marveč le zbira, deti in posreduje, česar prebivalstvo želi. Pravzaprav živi od proizvodnje kmetijstva in industrije. Zato pa je baš ta skupina jeziček na tehtnici blagostanja. Prebivalstvo, ki ga zaposluje, je za vsak pretres, do katerega iz katerega koli vzroka pride v kmetijstvu in industriji, najbolj občutljivo in ima naprej opravka z njegovimi posledicami. SMO NA ZAČETKU DOLGOTRAJNEGA PROCESA PREUSMERITVE Po teh splošnih kriterijih, ki vplivajo na razvoj blagostanja v industrijski družbi, lahko pričnemo raziskovati gospodarske težave naše države, 'katerih prve so se pričele porajati pred okroglo dvemi leti. Pri lem se bomo v glavnem opirali na analize tajnice gospo-darsko-znanstvenega oddelka sveta delavskih zbornic na Dunaju, dr. Marie Scecsi na letošnjem ekonomskem zborovanju SPD. Razvoj industrijske družbe v naši državi kaže od leta 1954 naprej te-le značilnosti: delež v kmetijstvu zaposlenih je padel od 32 na 21 %, medtem ko je delež v industriji zaposlenih narasel le od 37 na 40 %, delež z uslugami zaposlenih pa od 31 na 39 %. V tem razdobju je V« prebivalstva, ki je zapustilo kmetijski poklic, prešlo na zaposlitev v dejavnostih z uslugami, samo ena četrtina pa je prešla na produktivno zaposlitev v industriji in proizvodni dejavnosti v obrti. 2e ta prehod som na sebi je precej problematičen, še bolj problematičen pa postane, če pri tem upoštevamo, da od tega časa naprej industrijska rast ni več tako očitna, kakor je bila v prvi polovici desetletja 1951—1960. Od konca tega desetletja naprej število v industriji zaposlenih skoraj ni več naraščalo, na marsikaterih njenih področjih pa je medtem že nastopilo pot upadanja. Po vsem tem je spričo težav, ki so nastale v zadnjih dveh letih, očitno da stagnacija v industriji ni prehoden pojav, marveč začetek dolgotrajnega procesa v naši industriji v smeri Specializacije in koncentracije. Industrija verjetno precej časa ne bo mogla zaposliti več kot 40 % zaposlenih. To pa pomeni, da bo spričo nadalj-nega odseljevanja prebivalstva iz kmetijstva, vedno težje priti do gospodarske rasti prejšnjih let, ki smo se je tudi v naši potrošnji navadili. Kmetijsko prebivalstvo, ki se bo od svojega sedanjega poklica odseljevalo, ima torej na izbiro le zaposlitev v dejavnostih z uslugami ali pa izselitev v inozemstvo. AGRARNA POLITIKA NA PRELOMNICI Na kmetijstvo kot drugega činitelja gospodarske rasti spričo njegove strukture in proizvodnih pogojev v prihodnje ni preveč računati. Kakor sedaj izgleda, mu bo v prihodnje inozemski trg za njegove pridelke tako dolgo zaprt, dokler ne bo v stanju znižati proizvodnih stroškov v taki meri, da bo s svojim blagom tudi na inozemskem trgu lahko uspešno nastopilo in konkuriralo. (Nadaljevanje v prihodnji Itevilki) MOSKVA. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je zahtevalo od prvega sekretarja ameriškega veleposlaništva v Moskvi Richarda Chapmana, da zapusti Sovjetsko zvezo. Hkrati je ministrstvo razveljavilo vstopni vizum ataSeju ameriškega veleposlaništva Briceu Micker-ju. Svoje ukrepe je ministrstvo utemeljilo z ugotovitvijo, da sta se diplomata ukvarjala z dejavnostjo, ki je v nasprotju z njunim položajem. DUNAJ. — Se tekom tega meseca bo prispel na uradni obisk v Avstrijo predsednik francoske vlade Georges Pompidou. MILVVAUKEE. — Med demonstracijami za enakopravnost ameriških črncev je prišlo spet do hudih spopadov, ko so beli rasisti napadli demonstrante. Udeležence pohoda za rasno enakost v Milwaukeeju jo napadlo kakih tisoč belcev, ki so metali na demonstrante kamonje, steklenice in prižgane plamenice. Beli rasisti so med svojim napadom kričali: »Hočemo sužnjel” NEW YORK. — Na sedežu Združenih narodov prevladuje mnenje, da bo zo predsednika prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN izvoljen romunski zunanji minister Manescu, kateremu je baje že zdaj zagotovljena podpora 110 izmed skupno 122 držav članic. Tako bi zasedanje glavne skupščine svetovne organizacije prvič vodil predsednik socialistične dežele. DUNAJ. — Avstrija in Alžirija sta se sporazumeli o navezavi diplomatskih odnosov ter bosta izmenjali diplomatske predstavnike v rangu veleposlanikov. VARŠAVA. — V sredo jo prispel na uradni obisk na Poljsko francoski predsednik do Gaulle. Francijo In Poljsko vežo tradicionalno prijateljstvo, ki bo s tem obiskom gotovo Se poglobljeno, saj je bilo z obeh strani poudarjeno, da imata obo državi tudi danes mnogo skupnega. „Ne bojim se za mladino ki rada s pridom bere knjige!“ Spet se bo začelo novo šolsko leto in s tem za mladino čas, ko si bo v družbi svojih sovrstnikov dan za dnem nabirala novega znanja — najsolidnejše podlage za bodoče življenje. Z obiskovanjem šole pridejo otroci v vsakodnevni neposredni stik s knjigo; v prvi vrsti so to seveda šolske knjige. Toda časa ostane dovolj tudi za drugo branje, za dobro mladinsko knjigo, ki ni le zanimiva, marveč hkrati tudi poučna. Zato je naloga in dolžnost staršev, da oskrbijo svojim otrokom primerno literaturo (opozarjamo na bogat izbor slovenske mladinske književnosti, ki ga je pripravila knjigarna „Naša knjiga" v Celovcu) in jih tako obvarujejo pred vplivi ničvredne plaže. O pomenu dobre knjige za mladino je priljubljeni slovenski pisatelj France Bevk v ljubljanskem „Delu" objavil izredno lep članek, ki ga ponatiskujemo tudi v našem listu. Takole pravi: Mislim na svojo mladost. Živo mi je pred očmi doživetje, ko sem se naučil gladkega branja. Bil sem ra-doznal kot vsak otrok; z branjem znolosti. Morda velja za nekatere, a zelo redke, ki se .izživljajo s športom, a za večino ima knjiga vso privlačnost. Bolj kot jo je imela ne- so se mi odkrivale prej neznane koč. O tem sem se stokrat prepri- podobe sveta in življenja, skrite v knjigah. Kakšen užitek odkrivati divjo džunglo nepoznanega! Ni bila potešena samo moja radovednost, to odkrivanje je pospeševalo mojo duhovno rast, kot jo pospešuje vsaka plemenita knjiga. Ni moj namen, da bi pisal o sebi. Te besede so mi prišle v pero ob misli, kako je bilo v moji mladosti malo, premalo lepih mladinskih 'knjig. In kako je danes vse drugače, da jim po številu niti ne morem slediti; po opremi pa so nekatere pravo čudo. Privlačne so ne somo po vsebini, ampak tudi za oko. Današnji mladini zavidam zaradi njih 'in jih blagrujem. Že zaradi tega bi hotel biti še enkrat mlad. Težko si mislim človeka, 'ki po končani šali ni prebral nobene knjige več. Tudi taki 'ljudje se najdejo. Se teže si mislim mladega človeka, ki ob knjigah ne teši svoje rado- Dobre lastnosti televizije za otroke Poleg slabih strani (o katerih bomo spregovorili kdaj drugič) ima televizija za otroke seveda tudi dobre lastnosti. Te se pokažejo zlasti pri šolarjih. Starejšim otrokom gledanja televizijskih oddaj ne smemo enostavno prepovedati. Seveda mislimo tu na take oddaje, ki lahko občutno razširijo otrokovo znanje in podpirajo njegovo vedoželjnost. V gotovi meri so televizijske oddaje celo posebej prilagojene otroškemu dojemanju. Znano je, da se otrok v prvih letih svojega šolanja ne uči samo zato, ker se mora, marveč ker ga žene sla po znanju. Otrok vpija kot suha goba vse okoli sebe. Televizija je torej lahko za starejšega otroka dragocen vir znanja. Toda tudi pri tem moramo najti pravo mero. Otrok, ki mora več ur mirno sedeti v šoli, ne sme »sedenja* nadaljevati doma pred televizorjem. To ne bi oviralo le njegovega telesnega razvoja, ampak tudi duševni. Polagoma bi postal čisto pasiven gledalec, ki je izgubil sposobnost mišljenja, presojanja in samoiniciative. Ali je oddaja za otroke primerna ali ne, o tem starši ne smejo odločati šele minuto pred začetkom oddaje, navadno med jokom in stokom. Raje se naj z otrokom posvetujejo že tedaj, ko so pregledali spored za ves teden, in smotrno naj izbirajo oddaje. Tega se bo tudi otrok polagoma navadil in razumel, da zaradi televizije ne smejo trpeti ne njegove šolske naloge in tudi ne hišne dolžnosti. Tako ne bo niko-li »tragedije«, če bodo morali otroci v posteljo, ko se začne televizijska igra ali film. Še nekaj je treba omeniti: mnogo staršev si skuša pričarati mir v hišo s tem, da otroke postavijo pred televizor. Kako varljiv je tak mir! Nenasitno in nenačrtno gledanje oddaj bo pozneje povzročilo marsikatero težavo, ki bo starše živčno mnogo bolj izčrpala kot včasih nadležno kričanje in divjanje po stanovanju. čal, ko sem obiskoval naše šole. Med mladino imamo strastne bral- Uja Ehrenburg Prejšnji teden je v starosti 76 let umrl znani sovjetski pisatelj, publicist in prevajalec lija Ehrenburg, s katerim je sovjetska književnost zgubila najbolj »svetovljanskega" pisatelja. Ehrenburg je napisal dolgo vrsto romanov, med katerimi so najbolj znani »Pariz 1910", »Molitev za Rusijo", »Podoba vojne", »Tovarna sanj", trilogija »Vojna", ki opisuje zadnjo setevno vojno, ter zlasti »Odjuga", s katerim je zaslovel po vsem svetu in se je po njem poimenovalo tudi obdobje po Stalinovi smrti. Poleg tega je bil dolga leta dopisnik vodlinlh sovjetskih listov, kjer je na primer med drugo svetovno vojno v svojih strastnih člankih, polnih sovraštva do nacističnega napadalca, pozival sovjetske armade k zmagi. Zadnja leta pa je posvetil skoraj ves prosti čas pisanju spominov, o katerih je francoski pisatelj in akademik Andre Maurois dejal, da so »krasna knjiga". Vse svoje življenje je bil lija Ehrenburg odločen borec za mir in humanizem. ce, ki berejo z užitkom In tako poglobljeno, da trpijo in se veselijo z junaki zgodb. In kadar izvedo, da se zanje pripravlja kaj novega, se jim iskra radosti vžge v očeh. Nepremišljeno bi bilo, če bi otroku zatirali veselje do branja, namesto da bi celo podžigali njegovo domišljijo in radoznalost. Vse od tistih predšolskih let, ko se otrok oplaja ob umetniško lepih slikanicah, do pravljic, ki mu burijo domišljijo, pa do zrelejših let, ko ga že zanimajo realne zgodbe. V neki starostni dobi se mladi bralci zanimajo predvsem za to, ali je zgodba ki so jo brali, resnična ali izmišljena. Mladi bralci so za resnico. Ganljivo je, kadar me otroci sprašujejo, ali sem otroke svojih mladinskih zgodb res poznal in ali morda še živijo. In v radost mi je, kadar jim to lahko potrdim in morda še dodam kako podrobnost, ki je niso našli v knjigi. To posebno velja za partizanske zgodbe, ki jih imajo mladi bralci najrajši. Tako mi vsaj zatrjujejo. Uživajo ob resničnih dogodkih, brez pretiravanj. Ob njih ne utešijo le Razstava odporniškega gibanja v Avstriji bo zdaj prikazana tudi v sosedni Sloveniji V muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani bodo ta mesec odprli razstavo odporniškega gibanja v Avstriji v letih 1938 do 1945. Razstavo je ob dvajsetletnici osvoboditve Avstrije pripravil dokumentacijski odbor avstrijskega odporniškega gibanja, in sicer v treh variantah, od katerih ena je namenjena šolam, druga avstrijski vojski, tretjo pa prikazujejo v tujini in so si jo doslej ogledali na Češkoslovaškem. Eksponate, ki prikazujejo odporniško gibanje v Avstriji od leta 1938 do konca vojne, je direktorju muzeja ljudske revolucije Slovenije Francu Kresetu prejšnji teden izročil avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld. V okviru slovesnosti, katere se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek, je generalni konzul dr. Riesenfeld dejal, naj »bi razstava pokazala obiskovalcem muzeja, da je bilo tudi v Avstriji mnogo ljudi, ki so se postavili po robu nacizmu; obenem pa naj bi bila razstava skromen prispevek ohranitvi miru v svetu«. Razstavo, ki obsega 20 panojev, bodo v Ljubljani dopolnili z gradivom o 1. avstrijskem bataljonu, ustanovljenem leta 1944 na Dolenjskem, ter z letaki, razglasi in pozivi, ki so jih OF, KP Slovenije in vojaške komande naslovile med zadnjo vojno na Avstrijce v nemški vojski. V Ljubljani bo razstava prirejena v prostorih muzeja ljudske revolucije v Tivoliju, pozneje pa jo bodo verjetno prenesli tudi še v Maribor. Dobra knjiga naj mlade bralce svoje radoznalosti, ampak se hkra- vzgaja za lepoio, resnico in pravi- pa ne veljajo samo za partizanske dino, ki rada s pridom bere knjige, zgodbe, ampak za vse mladinske Znala bo najti svojo pravo pot. spise od slikanic in pravljic dalje. Mi — vzgojitelji in statši — ji moramo pri tem samo pomagati. Za ti učijo ljubezni do svojega rodu in jezika, spoznavajo požrtvovalno tovarištvo in se učijo ob zgledih junaštva. Kdo ne bi hotel biti tak kot kateri teh junakov! Ti zgledi co. S tem mladi človek kreše svoj značaj in se vzgaja v koristnega člana človeške skupnosti. Tu je končno jedro tega, kar sem hotel povedati. Ne bojim se za mla- V CELOVŠKI »GALERIJI 61«; Drugič japonski umetnik Sugai Za ljubitelje moderne umetnosti je celovška »Galerija 61« (lastnica Josefma Nitsch) pripravila spet zanimivo razstavo, na kateri predstavlja javnosti v Parizu živeči japonski umetnik Kumi Sugai 23 novih listov, nastalih v zadnjih letih. Tako pomeni ta razstava torej že drugo srečanje z umetnikom, katerega smo — prav tako po zaslugi »Galerije 61« — spoznali ze pred šestimi leti, z umetnikom, ki je danes znan širom po svetu ter je bil deležen najvišjih priznanj na mnogih velikih mednarodnih prireditvah, kot so predvsem grafični bienali v Tokiu, Ljubljani in Sao Paolu. Ravno zaradj tega, ker razstavlja Sugai že drugič v Celovcu, je njegova razstava še posebno zanimiva, saj demonstrira razvojno pot, ki jo je prehodil umetnik v zadnjih letih. In tukaj je treba priznati, da je svoje izkušnje in spoznanja iz prejšnjih časov le še poglobil, tako da so njegova najnovejša dela izraz zrelosti, v kateri se zrcalijo stroge norme, ki si jih umetnik postavlja pri svojem ustvarjanju. S svojimi grafikami, ki jim vliva življenje s krepkimi barvnimi efekti, izpričuje Sugai nenavadno izpovedno moč, katera preseneti tudi tistega gledalca, ki sicer morda ni pristaš, moderne umetnosti. Mimo tega pa daje njegovi umetnosti poseben pečat še medsebojna povezava umetniške izpovedi dveh svetov — njegove daljne domovine Japonske ter Zahoda čeprav ni mogoče prezreti, da postaja Sugai, ki živi od leta 1952 v Parizu, vedno bolj »zahodnjak«. Izredno zanimiva razstava bo odprta do 22. septembra. Boj proti ponarejevalcem umetnin Pred nedavnim smo v našem listu pisali o tatvinah umetnin ter o ukrepih, iki jih uvajajo posamezne galerije, muzeji in podobne ustanove, da bi zavarovale svoje dragocenosti pred tatovi. Poleg tatvin pa se je v zadnjem času močno razširilo tudi ponarejanje umetniških del. Zlasti v Ameriki je zavzelo že takšen obseg, da je parlament države New York sprejel poseben zakon, po katerem je trgovec, ki proda podobo kot delo določenega umetnika, dolžan kupcu plačati odškodnino, če ta lahko dokaže, da umetnina ni pristna. Po mnenju izvedencev nekateri trgovci z umetninami ne izpolnjujejo vselej svoje dolžnosti v tem smislu, da bi kupca opozorili na možnost, da podoba ali kip nista pristna. Spričo tega predlagajo, da bi ustrezne zakone izpopolnili s strožjimi določili. Pravijo, da bi morali 'trgovci obveščati kupce o vseh dejstvih v zvezi z umetninami, ki jih imajo naprodaj. Z namenom, da bi bila vsaj glede stvaritev živečih umetnikov zagotovljena zanesljivost, takšne ni mogoče zajamčiti za starejše mojstre, je newyorški poslanec Bingham predlagal posebno uredbo na zvezni ravni, torej veljavno za celo Ameriko. Po Binghamovem predlogu bi bile vse umetnine registrirane v okviru zveznega umetnostnega arhiva. Umetniki bi bili dolžni predložiti arhivu spričevalo o pristnosti podobe ali 'kipa, hkrati pa tudi fotografijo svojega dela in podatke o prvem kupcu. Vsak prodajalec bi obvestil arhiv o morebitnem novem kupcu, tako da bi na arhivskih kartotečnih listih nastajalo zaporedje vseh lastnikov. Seveda bi bile težave zlasti pri delih starejših mojstrov, čeprav so tudi pri nekaterih izmed le-teh po vrsti znani vsi dosedanji lastniki. Primer: pri Rembrandtovi podobi »Aristotel gleda Homerjev kip”, ki jo je pred nekaj leti kupil newyorški muzej Metropolitan za 2,25 milijona dolarjev (več kot 56 milijonov šilingov!), je mogoče ugotoviti vse lastnike do prvega kupca leta 1654. Kupec, ki se zanese na zagotovila trgovca, ima seveda več možnosti, da preveri pristnost umetnine. Če kupi delo še živečega umetnika, povpraša pri njem; se pa lahko zgodi, da je umetnik ustvaril tisto delo v mladih letih in mu zdaj ni več všeč in ga zato zataji. Če gre za nedavno umrlega umetnika, se kupec lahko pozanima pri upravitelju njegove zapuščine. Če pa za sliko, kip in podobno ni mogoče izdelati popolne dokumentacije, lahko pooblaščene izvedence zaprosi za mnenje in oceno. Toda ameriški umetnostni zgodovinarji in muzejski strokovnjaki so pri takih rečeh sila previdni. Če ocenijo umetnino za ponarejeno, kasneje pa se izkaže, da je pristna — seveda je mogoče tudi obratno — se izpostavljajo nevarnosti, da bo kdo tožil za odškodnino. Sedanje stanje — težave pri dokazovanju pristnosti, previdnost izvedencev, neznanje mnogih zbiralcev in želja po zanesljivi naložbi denarja — naravnost spodbuja ponarejevalce in kupčijo s ponaredki. Seveda marsikateri zbiralec le nerad prizna, da je nasedel, in zaradi tega opusti misel, da bi tožil brezvestnega prekupčevalca. Številni ameriški muzeji hranijo v svojih kletnih prostorih cele zbirke ponarejenih umetnin, ki so jih dobili v dar in o katerih se je pokazalo šele čez čas, da niso pristne. Nekaterih očitnih ponaredkov pa muzeji niso odklonili zato, ker bi darovalec utegnil zameriti in ne bi več pomislil na kako darilo. to nam bo hvaležna. KULTURNE DROBTINE £) Ta teden zaseda v Ljubljani X. mednarodni muzikoloSki kongres, na katerem sodeluje več kot 450 strokovnjakov iz 30 dežel sveta. Med problemi, ki so na dnevnem redu tega pomembnega zasedanja, so predvsem zgodovina, sociologija in estetika glasbe. Najbolj znani strokovnjaki razpravljajo o dosežkih zadnjega časa v muzikologiji ter bodo ob teh spoznanjih začrtali tudi raziskovalno delo za bodoče. Gotovo ni naključje, da je bila za prvo zasedanje mednarodnega mu-zikoIoSkega druživa na slovanskih tleh izbrana prav Ljubljana, marveč je bilo s to odločitvijo izrečeno priznanje slovenski in preko nje jugoslovanski ter slovanski glasbi, ki so nedvomno zelo veliko prispevale v zakladnico svetovnega glasbenega ustvarjanja. ^ Z letoSnjo sezono poletnih iger v Bre-žah so lahko vsestransko zadovoljni. Od skupno 35 predstav sta zaradi slabega vremena izpadli samo dve, obiskovalcev so letos našteli 20.000, medtem ko so bili dohodki skoraj za 100 odstotkov viSji kot v zadnjih dveh letih. Doslej so na Petrovi gori v Brežah uprizorili že 27 del klasične svetovne literature, na vseh dosedanjih 574 predstavah pa so naSteli daleč nad 300.000 obiskovalcev. • Na mednarodnem festivalu ljudskih plesov v Billinghamu v Angliji, kjer so sodelovale amaterske skupine iz Anglije, Avstrije, Italije, Jugoslavije, Poljske In Španije, je dosegla največji uspeh 42-članska skupina folklornega ansambla »Tine Rožanc” Iz Ljubljane. Tekom desetih dni so imeli Ljubljančani devet nastopov, ki jih je obiskalo 40.000 ljubiteljev ljudskih plesov in pesmi. £ Doslej največji uspeh v Franciji je doživela razstava dragocenih umetnin iz starih egipčanskih kraljevskih grobnic. Tekom Stestih mesecev si je to razstavo ogledalo več kot 1,2 milijona ljudi, kar pomeni, da so dnevno zabeležili povprečno 10.000 obiskovalcev, medtem ko znaSajo dohodki od prodaje vstopnic nad 3,5 milijona frankov. 9 Dunajski filharmoniki bodo imeli 3. oktobra koncert v New Yorku, za katerega je častno pokroviteljstvo prevzel senator Robert Kennedy, brat pred leti umorjenega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. 9 Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije pripravlja gradivo za razstavo slovenske uporabne grafike in tipografije. Razstavo bodo predvidoma meseca decembra odprli v salonu likovnih umetnikov Sovjetske zveze v Moskvi, kjer bodo slovenski umetniki prikazali okoli 400 del. 0 V zadnjih dneh je bil v Salzburgu II. mednarodni slavistični kongres, katerega se Je udeležilo okoli 300 strokovnjakov iz vseh delov sveta. Častno pokroviteljstvo je imel zvezni kancler dr. Klaus, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da zahteva lega Avstrije na stikaliSču treh evropskih kulturnih krogov večjo usmeritev k slovenskim sosedom v duhu evropske skupnosti. fg) Slovenski gledališki muzej v Ljubljani bo v začetku oktobra za stoletnico slovenskega gledališča izdal obsežno delo bibliografskega značaja, GLOSARJEVI ZAPISKU Ob začetku šole S pričetkom šole stopijo otroci v docela novo življenjsko okolje. Treba se je podrediti skupnosti, sedeti pri miru in zbrano poprijemati v šolski delavnici. Vedno novi vtisi otežijo duh in srce malih. To napetost v otroku morajo starši sproti uravnavati s tem, da razdelijo otroku dan v čas učenja in čas oddiha, končno pa tudi, da mu nudijo pomoč, ako je potrebna. Popolnoma zgrešeno je stališče: »Hvala bogu, da bo zdaj nekaj ur mir v hiši!« Staršem ki so v redu, pravtako ali še bolj kakor deci bije srce ob vstopu otroka v razred. Kajti srečanje s šolo pomeni za otroka globoko zarezo v dosedanje življenje, popolno spremembo življenjskega ritma. Starši, ki so v redu, bodo po šoli posvetili vsaj nekaj minut izključno otroku, ki se je vrnil domov poln doživetij, vprašanj in včasih tudi potrebe po tolažbi. Ne smemo prezreti zahteve, da naj starši in učitelji vlečejo isti voz. Tu se vzgoja dopolnjuje in dobiva plastično obliko. Starši morajo buditi v otroku zaupanje do učitelja. Primeri, ko starši grozijo otroku: »Le počakaj, da boš prišel v šolo. Učitelj ti bo že pokazal!«, spadajo v šolski arhiv. Kdor pa proti učitelju celo hujska in ga obira vpričo otrok, naj ve, da se sam ni naučil niti najosnovnejših pravil za vzgojo otrok. Takšni primeri so sad neumnih staršev, nad otrokom pa hud greh. Otrok prav hitro zapazi vsako nesoglasje med starši in šolo. Ne špartanska, toda trda vzgoja je potrebna prav za otroke današnjih dni, ker ustvarjajo obstoječi šolski zakoni in javno mnenje na Koroškem dovolj razdora v mladih ljudeh. Otrok bi moral dozoreti v zdravem okolju v poštenega, predvsem pa celega človeka, ne polovičnega. Celi človek pa pomeni razvoj vseh vrednot, pomeni spoštovanje osebne svobode, jezika, kulture, vsake drugačnosti; pomeni pravičnost, resnicoljubnost, solidarnost, razgledanost, širino. Narodna vzgoja ne prične pri zavestnem vcepljanju narodne zavesti. Do te bodo prišli otroci sami v zrelejših letih, če so si le mogli prisvojiti v domači hiši in šoli dovolj široko življenjsko podlago. Ne bodo pa prišli do nje, ako bo vzgoja zaprta vase, omejena, utesnjena, enostranska, izključujoča, sovražna. Vedno in prav v bodoče bo držalo, da je bogatejši, kdor se razgleduje v več kulturah; da je za skupnost naroda in države koristnejši, kdor stoji na več ozemljih: več mostov more vzpostaviti kakor pa zgolj v svojo kulturno ožino zagledan počasnež. Učenje jezikov nima nič opravki s politično pripadnostjo. Jeziki, kulture so odskočna deska v svet. To merodajno možnost imamo na Koroškem na žalost — samo Slovenci. Slovenci se moremo, ako smo dovolj pametni, udeleževati več kultur že v osnovni šoli; koroški Nemci tega ne morejo. Sicer pa velja zapisati ob začetku šole izrek nekega znanega vzgojtelja, češ, da bi sploh ne bilo treba vzgajati otrok, če bi bili odrasli vzgojeni. -nsch OBJAVA Na državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so ponavljalni izpiti v ponedeljek 11. septembra 1967 ob osmi uri. V torek 12. septembra so sprejemni izpiti v prvi razred. V sredo 13. septembra ob 14. uri vpisovanje v vse razrede. V četrtek 14. septembra je ob 9. uri začetna služba božja in ob 13.15 uri prvi redni pouk. Ravnateljstvo Umrl je Janko Gačnik Po daljši bolezni je v Mariboru preminul učitelj v pokoju Janko Gačnik, predsednik Sklada Prežihovega Voranca. Pogreb pokojnega je bil v sredo popoldne v Libeličah, rojstnem kraju pokojnega. Od svoje mladosti naprej je bil Janko Gačnik najtesneje povezan z življenjem koroških Slovencev. Kot Učitelj in tudi drugače kulturno prosvetno nam je posvečal vso svojo pozornost in skrb, vsa dolga leta in desetletja, dokler mu bolezen ni onemogočila neposrednega delovanja za nas. Njegovo dobro srce je zlasti bito za razvoj naših pevskih zborov in so bila številna gostovanja naših pevskih zborov v Mariboru in po Štajerskem sad njegovega vpliva in neposrednih prizadevanj. O življenjski poti pokojnega velikega prijatelja in dobrotnika ter o njegovih vztrajnih prizadevanjih bomo poročali v prihodnji številki. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA ČAJNA. — V mehanični delavnici Kronasvetter je prišlo v soboto -opoldne do eksplozije bencinskih plinov. Pari eksploziji so utrpeli 3 delavci In lastnik avtomobila, ki so ga popravljali, hude opekline. BELJAK. — Z novo obliko turističnega sodelovanja so se predstavile občine Beljak, Radovljica in Trbiž. Pod naslovom »Alpska tura« so organizirale akcijo, ki ima namen, da prebivalstvo turističnih krajev teh občin še bolj zbliža in turistično poveže. Za ceno 20 šilingov bodo motorizirani prebivalci lahko deležni brezplačnega dopusta, če bodo v določenem času obiskali v vsaki deželi na meji 10 v naprej določenih krajev in če si bodo pustili svoj obisk potrditi. MARIJA NA ZILJI. — V noči od ponedeljka na torek je do tal pogorelo gospodarsko poslopje kmeta Franca Prettnerja, pri čemer je nastala škoda v vrednosti 350.000 šilingov. Gasilci iz Marije na Zilji, Činovič, Beljaka, Drobolj, Diče vasi in Bekštanja so sosedna poslopja komaj obvarovali pred požarom. ČREŠNJE NAD VRBO. — V torek zjutraj se je šestletni Toni Uran v postelji igral z nabito pištolo, ki jo je vzel iz nočne omarice očeta. Pri tem se je sprožil strel in krogla je v glavo zadela triletnega brata Erazema, ki je bil na licu mesta mrtev. CELOVEC. — V espresu bencinske črpalke Shell na Beljaški cesti se je v soboto ustavila -neka celovška gospodinja za tem, ko je z avtomobilom trčila v avtomobil nekega letoviščarja. Sreča v nesreči je bila v tem, da so bile pri nezgodi le tri osebe lažje poškodovane. OBIRSKA. — Strela je v soboto na Peručevi planini udarila v govejo čredo in ubila 9 goved. Ubite živali je odneslo po plazu več sto metrov v globino, kjer so jih našli šele v ponedeljek. Lastnika živali sta posestvo Miklavčevo in kmet Pristotni-k. LABOT. — Nad spodnjo Labotsko dolino je v petek divjala huda nevihta. Potoki so prestopili bregove in preplavili železniško postajo Labot ter cesto proti Dravogradu in Sobothu. Pri nevihti je tudi toča povzročila precejšnjo škodo. Človek potrebuje dve vrsti spanja AmeriSki znanstveniki so na sledi eni največjih skrivnosti življenja — spanju. Doslej je dosegla medicina na tem področju le zelo malo. Z zapleteno aparaturo encefalo-grafom pa so dognali vrsto zanimivih reči, nekakšno osnovno legendo za nadaljnje raziskovanje, ki bo lahko dalo več rezultatov, kot so kdaj pričakovali. Odkrili so, da obstajata dve vrsti spanja, dve fazi, ki sta obe nujno potrebni. Z encefalografom merijo drobne električne 'impuilze, ki nastajajo v možganih, in aparat jih obenem zapiše na papirnat trak kot elek-troencefalogram (EEG). Speči preizkusni osebi pritrdijo na glavo elektrode, ki potem prenašajo možganske „vaiove". Na EEG se ze-, lo jasno kažejo razlike med krivuljami, ki jih pri isti osebi izmerijo med spanjem, in med tistimi, ki jih izmerijo, ko je pacient buden. Malo preden človek zaspi, kaže EEG več kot deset impulzov na sekundo. Kolikor bolj človeka premaguje spanec, toliko bolj izginjajo hitri valovi, na njihovo mesto stopajo počasnejši. Počasni valovi se večajo. Potem se pokažejo kratki volovi s približno 14 impulzi na sekundo; to so »spalna vretena” na EEG. Čez nekaj minut se ojačijo počasni ssiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii; § = | Kačji strup kot zdravilo | | Doslej je znanih okoli 2500 kač, med | | njimi je le 10 odstotkov strupenih, ki | | se delijo v pet poglavitnih skupin. § | Kačji strup uporabljajo pri bolnikih z § | neznosnimi bolečinami pa tudi pri bož- I | jasli in pri raznih krvavitvah. Ljudem, | | ki imajo raka, ponekod lajšajo hude | | bolečine z ustrezno razredčenim stru- | | pom kobre. Znani so primeri, ko se je | I zaradi tega strupa izboljšalo bolniko- | | vo splošno stanje, včasih je strup za- § | vi ral razvoj tumorja. Seveda pa to ni | 5 pripomoglo k ozdravitvi. = I = siliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR! valovi, vendar pa se vedno znova kažejo spremljajoča spalna vretena. To pomeni, da je človek zaspal. Te krivulje so opazovali že prej, vendar so jih pripisovali različni globini spanja. Eksperimenti pa so pokazali čisto nekaj drugega: zdaj je znano, da poteka spanje v dveh različnih fazah, da sta tako rekoč dve vrsti spanja. Strokovnjaki pravijo eni fazi, da je »ortodoksna", drugi pa, da je »paradoksna". Takoj, ko človek zaspi, ije v ortodoksni fazi. Ta faza nastopi zmeraj prva in traja približno eno uro. Sledi paradoksna. Eden od njenih znakov je to, da speča oseba obrača oči pod zaprtimi vekami, kof kadar je budna. Ta faza ima še druge značilnosti. Na EEG kaže podobne krivulje kot med merjenjem pri člo- veku, ki ga muči zaspanost. Že brez EEG pa se da opaziti, kako mišice omagajo, srčni utrip se okrepi, dihanje postane hitrejše. Ta paradoksna faza traja 10 do 30 minut, potem pa se približno vsako poldrugo uro spet pojavi. Proti koncu noči lahko traja tudi celo uro. Paradoksne faze obsegajo 20 do 25 odstotkov vsega spanja. Da bi dobili odgovor na vprašanje, katera faza je pomembnejša, so naredili v Edin-burghu poskus z nekaj študenti medicine. Dolgo so jih obdržali budne — 108 ur. Potem so jih pustili, da so spali po mili volji, in jih kontrolirali z elektroencefalografom. Izkazalo se je, da so poskusni pacienti spali le zelo malo časa v paradoksni fazi. Ortodoksna je bila za preutrujene študente pomembnejša. Pri drugih osebah pa se je pokazalo nasprotno. Slo je za ljudi, ki so leta in leta jemali poživila. Ko so jim te spodbujevalne tablete nenadoma nehali dajati, jih je začela mučiti huda zaspanost. Toda večino noči so prespali v paradoksni fazi, potrebovali so nekaj tednov, preden so se vrnili v normalni spalni ritem. Tudi to so opazili: kdor v eni noči prebije spanje predvsem v ortodoksni fazi, ima naslednjo noč veliko več paradoksne faze kot običajno; tako se obe fazi izravnata. To izravnavo so dognali še drugače: speče osebe so vsakokrat zbudili, ko se je pri njih pokazala paradoksna faza. Ko so čez nekaj minut spet zaspali, se je to zgodilo v ortodoksni fazi, torej so z večkratnim zbujanjem odločno zmanjšali čas paradoksni fazi. Toda ta izguba se je izravnala: paradoksna faza, ki sicer nastopi štiri- do šestkrat na noč, se je pojavljala veliko bolj pogosto, tudi do 30-krat, prav tolikokrat pa so paciente zbudili. Ko so jih končno pustili mirno spati, je pokazal EEG nenavadno dolgo paradoksno fazo. Iz teh in drugih rezultatov izhaja sklep, da človek — in vsi drugi sesalci, kot je bilo dokazano s preizkusi — potrebujejo obe vrsti spanja. Pri tem gre gotovo za osnovno vlogo spanja: vodijo ga spremembe biokemičnega ravnotežja v telesu. Marsikaj se bo dalo dognati tudi o zvezi med paradoksno fazo in sanjami. Ugotovili so, da vsak človek sanja večkrat v eni noči in da so mu sanje naravnost življenjsko potrebne. oooooocxx>ooooooooooo O S Dolga pot satelitov g A O O šele čez kakih 10.000 let se bo vrnilo v ozračje ^ O našega planeta 30 do 40 umetnih satelitov, iz* Y streljenih sredi našega stoletja. Mnogi umetni sa- <> O teliti bodo krožili okoli Zemlje Rsamo' nekaj sto* O letij, spet drugi se bodo že v prihodnjih letih za* ^ vili v plinasti plašč planeta in tam zgoreli. O Kakor so izračunali strokovnjaki ameriikega ve- $ soljskega centra Colorado Springs, bo satelit »Van- guard", ki so ga bili izstrelili leta 1958, krožil do O leta 2.901. Kanadski satelit „Alouetfe 1” se bo vr* ^ nil v zemeljsko ozračje leta 3.796. Ljudje, ki bo-do živeli leta 4207, bodo lahko brali poročila o O koncu satelita „Explorer 16". Po istih računih bo V »Telstar 1" v zemeljskem ozračju zažarel in zgorel ^ v letu 7.561. O Med tistimi umetnimi spremljevalci našega pla- ^ neta, ki bodo krožili nad 10.000 let, so telekomu- <> n i k a c i j s ki satelit „Early Bird", „Syncom 3" in .Tel- O star 2". £ O $CK>0<>C><>00<>0000<>0 Kibernetika -vsestranska znanost 'Kibernetika je nauk o krmiljenju in o procesih prenašanja signalov v živalih in strojih. Tako je definiral besedo kibernetika znanstvenik Norbert Wienar, z njo je naslovil delo, ki ga je izdal leta 1958. To leto štejemo za rojstno leto kibernetike. Beseda kibernetika je grškega izvora, v slovenščini pomeni »ladijski pilot«. Realni smisel te besede še najbolj zadenemo s prevodom »veda o relacijah (odnosih)«. Točno definirati ta široki pojem je danes še vedno delikatno. Kibernetika je sočasno veda o relacijah in veda o regulaciji in o prenašanju informacije. Prav zavoljo tega, ker je njena definicija nekam mehka, je njeno področje dela zelo široko. Haremi — „zlate kletke“ Spričo velikih političnih, gospodarskih in socialnih sprememb, ki so zajele tudi muslimanske dežele, marsikdo misli, da na Daljnem in Bližnjem vzhodu ni več haremov. Toda temu nikakor ni tako, kajti skoraj v vseh deželah Orienta mnogoženstva ne preganjajo. Celo mnogi moderni državniki so kljub vsemu napredku ostali privrženci poligamije in tudi voditelji islamskih vernikov so ponovno objavili, da še vedno velja Mohamedovo dovoljenje, po katerem ima lahko vsak pravoverni musliman največ štiri žene. Poseben primer tega »pravoverstva« je bil seveda nekdanji arabski kralj Ibn Sand. Mohamedovo dovoljenje je tolmačil tako širokogrudno, da je poročil kar 250 žena, ki so mu rodile skupno 46 sinov, poleg tega pa zelo mnogo hčera, katerih števila nihče ne ve. Končno to v Arabiji nikogar ne zanima, saj so le — ženske, ki se jih njihov gospodar odkriža s tem, da jih pošlje v zadnje prostore svojega harema. Toda harem zaradi odhoda take »odložene« žene v njegove zadnje prostore ne ostane okrnjen. Gospodar poišče nadomestilo na trgu sužnjev, kajti v teh deželah (kakor je ugotovila tudi posebna komisija Združenih narodov) je take vrste trgovina še zelo razvita. Sužnje so večinoma črnke, ki dosežejo največjo lepoto pri 15 ali 16 letih starosti. Cena ni majhna: 1400 funtov; torej tako lepotico seveda lahko kupi le premožen musliman. Žene v teh deželah (seveda ne v vseh) so še danes skoraj povsem brezpravne. Njihovo prebujenje napreduje izredno počasi. Mnoge so se v svojo usodo že vdale, nekatere so v haremih z življenjem v teh svojih >zlatih kletkah« zelo zadovoljne, saj pomeni zanje neke vrste starostno zavarovanje — tudi v primeru ločitve. Ločitev je za moža teoretično zelo preprosta, saj mu ni treba drugega, kot se nekajkrat pokloniti proti vzhodu pred pričami in svojo ženo ter reči: »Ločujem se od tebe!« Toda Vsota, ki jo mora plačati kot odškodnino ob ločitvi, je tako visoka, da je za gospodarja harema bolje, če »odloženo« ženo obdrži v hiši, kjer bo dobivala do svoje smrti vsaj milostni kruh. S prebujenjem narodov Bližnjega vzhoda in Azije pa postopoma napreduje tudi boj muslimanskih žena za enakopravnost. Tako bosčasoma izginil tudi simbol srednjeveške ženske brezpravnosti — harem. Kibernetika se ukvarja razen s problemi telekomunikacij, avtoregulatorjev in servomeha-•nizmov, ki je njeno ožje delovno področje, tudi s problemi tako različnih znanosti, kot so biologija in psihologija. Celo sociologija in politična ekonomija moreta s pridom uporabljati njene koncepte ter njene metode dela. Vse mogoče zvrsti naravnih pojavov, ki nosijo informacije, so material, ki ga obdeluje kibernetika. Pri svojem delu uporablja kibernetika zajeten matematični aparat. Pri študiju zakonitosti prevajanja informacij iz enega kraja v drugi kraj se ukvarjamo s problemi kibernetike. Sodobni elektronski numerični računalniki so npr. kibernetične tvorbe. Ti predelavajo velike množine podatkov — informacij. Zasnovani so tako, da dajejo na določena vprašanja logične zaključke in odgovore takšne vrste, ki so bili pred njimi izključno domena človeškega razuma. Njihovo delo moremo primerjati z delom živih organizmov. Živi organizem sprejema podatke, jih obdela s svojimi možgani — računskim strojem — in nanje reagira, na primer z mišicami. Mišice moremo primerjati s stroji, ki opravljajo različna »težaška« dela. Računski stroj je »razum«, težaški stroj je »mišica«. Oboje skupaj je robot. Robot je proizvod kibernetike. Zdravnik, ki zdravi človeka in študira delovanje njegovega živčevja in reakcije možganov na razne signale, je kibernetik. Pri študiju živih organizmov najdemo ideje za konstrukcije strojev in iz delovanja strojev sklepamo na obnašanje živih organizmov. Kibernetika elektronskih računalnikov in krmilnih sistemov je dobila pri proizvajalnih procesih v industriji veliko torišče udejstvovanja. Uporabljamo jo v industriji, pri prometu, pri projektiranju in pri konstruiranju. Uporabljamo jo pri načrtovanju in pri računanju. Tudi najdrznejše napovedi ne morejo predvideti dosežkov in razvoja kibernetike v bodočnosti — njeno torišče delovanja je obsežno in raznoliko. liiiiwiiiiitiiiit:iiiiiiiiii!imiiiooooooooooooooooooooooooooooo< melodije do melodije — 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Dela starih mojstrov — 18.15 Glasba iz naših krajev — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.30 Dama in slepec, radijska igra. Sreda, 13. 9.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 11.20 Zabavni zvoki — 12.10 Zagrebški solisti — 12.40 Viže izpod Triglava — 14.35 Voščila — 15.40 Odlomki iz opere La Giaconda — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Pisana paleta operetnih napevov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Zaljubljeni bratec, opera. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek, Frekvenca 98,3r 96,1 In 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva In mnenja — 20.00 Šport. Sobota, 9. 9.: 12.10 Alpska jezera — 13.30 Semenj ploščo — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 16.30 Poredni zajček, pravljica — 17.50 Ne vse, loda o vsem — 19.00 Počitniška srečanja — 19.30 Književna oddaja — 20.00 Športna tribuna — 21.00 Žepne podmornice v Gibraltarju. Nedelja, 10. 9.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje — 11.15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu — 16.00 Usodno leto, igra — 17.30 Vabimo na ples — 19.00 Nedeljski vestnik — 19.30 Slovenski oktet — 21.00 Kromatična fantazija. Ponedeljek, 11. 9.: 12.10 Počitniška srečanja — 13.30 Priljubljene melodije — 17.50 — Starokrščanske bazilike v Italiji — 19.00 Mrtvi se vračajo, igra — 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu. Torek, 12. 9.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Koncertisfi naše dežele — 19.00 Beli kit Moby Dick, povest — 20.35 Janko in Metka, opera. Sreda, 13. 9.: 12.10 Zena in dom — 13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.50 Razvojno stopnje sodobno medicine — 19.00 Mrfvi se vračajo, igra — 20.35 Simfonični koncerf. Četrtek, 14. 9.: 12.10 Znanost in tehnika — 17.50 Odvetnik za vsakogar — 18.00 Deželni zbori — 19.00 Otroci na počitnicah — 20.35 Ko pride Don Conzalo, komedija. Petek. 15. 9.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno polovanje okoli svela — 17.50 Kam v nedeljo — 18.30 Slovenski solisti — 19.00 Mrtvi se vračajo, igra —• 21.00 Koncert operne glasbe. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verloger und Eigentumer: Zontralverband slowenischer Organisaf ionen in Karnten; Chefrodakteun Rado Janežič, verantwortlicher Rodakteur; Blaž Singer) Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften on: 9021 Klagenfurt, Postfach 124.