MeriSk/i Domovi
11227
^ AMRRICANJN tREMT
ttonsm* im iAfiouA<M onut
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 25, 1970
SLOVCNIAM MOOMIMe MfiWift
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Kongres bo še iška! možnosti omejevanja stroškov za volitve
Senatu ni uspelo preglasovati predsednikovega Veta zakonskega predloga za o-mejitev volivnih izdatkov za TV in radio.
WASHINGTON, D.C. — Senat je v ponedeljek skušal poraziti predsednikov veto zakonskega predloga za omejitev izdatkov za volivno propagando na televiziji in na radiu, pa ni uspel. Za preglasovanje je bilo 58 glasov, proti pa 34, do potrebne dvotretjinske večine je manjkalo torej 4 glasove.
Proti vetu je glasovalo 49 demokratov in 9 republikancev, zanj pa 6 demokratov in 28 republikancev. Ker je preglasovanje propadlo v Senatu, glasovanje v Predstavniškem domu ni več potrebno. Zadnje volitve so pokazale, da so stroški za propagando na televizji in radiu vedno večji, zmorejo jih le še pravi bogataši. To je bilo posebno očitno pri volitvah za zveznega senatorja v Ohiu in za guvernerja v New Yorku.
Pred niti 10 leti je bilo pri volitvah izdanih za propagando na televiziji in radiu pri zveznih volitvah le okoli 10 milijonov dolarjev, sedaj 'je ta vsota dosegla že 40 milijonov in meje ni videti, če jo ne bo določil Kongres z zakonom. Predsednik Nixon je zakonski predlog, ki ji bil sprejet v Kongresu z veliko večino, vetiral, ker je po njegovem preveč enostranski. Predložil je obsežnejši načrt za splošno reformo, ki naj bi ga obdelal in uzakonil prihodnji Kongres v miru in ne sedanji Ha podaljšanem zasedanju, ko odločajo še kongresniki in senatorji, ki so bili pri volitvah poraženi.
Demokrati v Senatu so priznali da sedanji zakonski predlog ni popoln, toda boljše je nekaj kot nič in to nekaj je lažje dopolniti, kot začenjati čisto ^Hova. Ko jim ni uspelo preglasovati predsednikovega veta, store pametno, da se takoj po hovem letu v novem Kongresu resno in naglo lotijo dela, če He bodo zopet prepozni.
------o-----
Za proces “My Lai” v Vietnamu malo zanimanja
SAIGON, J. Viet. — Za pro-ees “May Lai’’, ki se sedaj vrši v Fort Benningu, Ga., je v Viet-namu malo zanimanja. V Saigo-izhaja na primer 30 dnevni-ovi pa samo eden med njimi je ° Procesu napisal uvodnik, vsi rHgi listi pa zavedo komaj o-^eHjajo. Zakaj, ni težko ugani-
**	I	■ ’ ^ j
Sedanji režim ne želi, da' bi e zadeva začela zopet pogreva-
Časopisi to vedo in ne mara-Jo Pisati o tem, ker se bojijo za-
emb. Bralci so vse skupaj že
iihV^ pozabili in ne želiJo, da bi-h kdo ponovno razburjal.
ZAHVALNI DAN
tik
VSEMOGOČNI BOG,
ki si nam dal to dobro zemljo za svojo dediščino, ponižno Te prosimo, daj nam, da 'bi se vedno zavedali Tvoje velike dobrote in da bi vedno izpolnjevali Tvojo voljo.
Blagoslovi našo zemljo s pošteno delavnostjo, z zdravim učenjem in čistim vedenjem. Reši nas nasilja, needinosti in zmede, napuha, ošabnosti in vsega drugega zla.
Brani naše svobode in združi v eno ljudstvo mnogoterosti prinešene semkaj iz različnih ljudstev in jezikov. Napolni z duhom modrosti tiste, katerim mi v Tvojem imenu zaupamo oblast vlade. Da bi vladala mir in pravičnost doma in da bi s pokorščino Tvojemu zakonu pokazali Tvojo slavo med ljudstvi zemlje.
V času blagostanja napolni naša srca s hvaležnostjo in v času stiske ne dopusti, da bi opešalo v nas zaupanje v Tebe; vse to Te prosimo po Jezusu Kristusu našem Gospodu. Amen.
George Washington
’Pravda" svari pred
’sejKami" liberalizma
Novi grobovi
Martin Korošec
Sinoči je umrl v Euclid General bolnišnici 82 let stari Martin Korošec z 233776 Ivan Avenue. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore 31vd. Predvidoma bo v soboto zjutraj.
Vrhovno sodišče ne vidi v slikah golih žensk nič nespodobnega
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je v dveh slučajih odločilo, da slike golih žensk same po sebi niso spolzke ali nespodobne, v kolikor za-leva to javne predpise v naši’ leželi.
Uradno glasilo Sovjetske Komunistične partije poziva partijske organizacije, naj stoje odločno prot;1 širjenju zahodnih idej.
MOSKVA, ZSSR. — Ta teden je “Pravda”, uradno glasilo KP ZSSR v uredniškem članku pozvala vse partijske organizacije' naj nastopajo odločno proti širjenju zahodnih idej in gledajo, da ne bodo “sence liberalizma” padle nad Sovjetsko zvezo. U-vodnik poudarja konservativno smer KP in zavrača “buržuazno ideologijo”, da bi ohranil “duhovno čistost in moč sovjetskega človeka”.
Vse kaže, da je uvodnik v Pravdi odgovor na zahteve po večji svobodi v vrstah ruske inteligence, ki je očitna zlasti v “odboru za človeške pravice”, ki so ga nedavno ustanovili in objavili eden najbolj znanih a-tomskih fizikov Andrej D. Sharov in njegovi tovariši, večinoma z Lebedejevega inštituta za fiziko v Moskvi. Uvodnik namreč imenoma opozarja na ideološko sproščenost na tem inštitutu.
Tednik “Nedelja”, priloga dnevnika “Izvestia”, je v dveh člankih zahteval večjo pazljivost pri objavljanju raznega za državno varnost pomembnega gradiva v ZSSR. Zahod lahko vse to porabi in to tudi redno
dela v Škodo' ZSSR. ...
Zaostritev discipine v partijskih vrstah, ki se kaže v teh člankih, naj bi bila priprava na kongres Komunistične partije, ki je napovedan za prihodnji m,arec.
Tudi Avstrija založena z delavstvom iz tujine
DUNAJ, Avstr. — Koliko je tujih delavcev v Avstriji, tega oblast še sama ne ve. Obstojajo le cenitve za posamezne krajg. Tako cenijo, da je Jugoslovanov nad 60,000, dodati jim je pa treba še kakih 12,000 Turkov. Večina si služi kruh kot navadni nekvalificirani delavci. Na splošno so to pošteni ljudje, seveda pa tudi med njimi ni pravila brez izjeme.
Plačani so kot domači delavci, tudi v socialnem oziru se ne morejo pritožiti, le primernih stanovanj jim manjka, kar vodi do kriz, pa tudi do škandalov in zločinov.
Večina delavcev ne misli zaenkrat ostati stalno v Avstriji, vsi bi se radi vrnili domov, ko privarčujejo toliko, kolikor želijo. Avstrijske oblasti se obnašajo do njih korektno. Tako postopajo tudi velika podjetja, manjši podjetniki pa skušajo priseljene tuje delavce večkrat prav nemarno izrabljati.
Pravo sliko priseljenega tujega delavstva nudi vsako nedeljo popoldne park pred Južnim kolodvorom na Dunaju. Tam se zbira vse, kar ne ve ob nedeljah in praznikih, kaj naj počne. Tam so zastopani vsi narodi, tudi Slovencev je kar dosti med njimi.
LAIRD: ZDA SO POKAZALE SVOJO SKRB ZA UJETNIKE
Včeraj j'3 obrambni tajnik M. R. Laird pred zunanjepolitičnim odborom Senata poudaril, da je poskus rešiti ameriške vojne ujetnike iz Severnega Vietnama pretekli petek pokazal, da se ZDA brigajo za ta ujetnike. Izjavil je, da bo predložil odločen odgovor na vsako večje kršenje “sporazuma” o končanju letalskih napadov na Severni Vietnam 1. novembra 1968.
Kraljica Elizabeta II. izgubila četrt milijona na borzi
LONDON, Vel. Brit. — The London Sun je prinesel vest, da sta kraljica Elizabeta in njen mož princ Filip izgubila tekom letošnjega leta na delnicah skupno okoli $240,000. Kraljica dobi letno za- vzdrževanje dvora od države $1,140,000, ima pa tudi veliko privatno imetje. Trdijo, da enega največjih na svetu.
Sadat reorganizira egiptovsko vodstvo
KAIRO, Egipt. — Novi predsednik republike Sadat se je spravil na reorganizacijo egiptovske javne uprave. Ustanovil je najprvo Narodni obrambni svet, ki bo dejansko vršil vse vladne posle, ki so v zvezi z vojskovanjem z Izraelom. Hkrati je ustanovil tudi civilni o-brambni svet, ki bo nadzoroval javno upravo.
Narodnemu obrambnemu sve-
tu bo predsedoval sam, civilnemu pa njegov zaupnik in aktiv- nis. Tam je bil obrambni tajnik
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je obrambni tajnik Melvin R. Laird razlagal zunanjepolitičnemu odboru Senata o-zadje in okoliščine poskusa rešiti ameriške vojne ujetnike iz Severnega Vietnama pretekli petek. Poskus sam je pokazal tako Severnemu Vietnamu, kot naši deželi in vojnim ujetnikom samim, da se vlada ZDA briga za ameriške vojne ujetnike in njihovo usodo ter je odločena storiti vse, da jim vrne svobodo. Senatorji so priznali drznost ih odlično organizacijo poskusa, ki je v celoti uspela, le ujetnikov ni rešila. Nekateri senatorji so izrazili zaskrbljenost, da bo ta poskus škodoval razgovorom v Parizu. Laird je na to odgovoril, da so ti v zastoju in rdeči ne kažejo prav nobene volje za kak sporazum.
Načelnik odbora sen. W. Ful-bright se je zapletel v precej ostro razpravo z obrambnim tajnikom tako v pogledu samega poskusa reševanja vojnih ujetnikov s silo, kot tudi glede njegove organizacije in zlasti glede obveščevalne službe, ki naj bi bila kriva neuspeha pri petkovem poskusu. M. R. Laird je trdil, da je obveščevalna služba veliko boljša, kot je bila, da pa na žalost še nima fotografskega aparata, “ki bi videl skozi streho poslopij”.
Obrambni tajnik je pred svojim nastopom v zunanjepolitičnem odboru Senata bil v senatnem odboru za oborožene sile, katerega načelnik je sen. Sten-
— Obala Velike Britanije je dolga preko 4,000 milj.
ni minister. Kaj bo spadalo v pristojnost redne vlade, še ni jasno.
Osnovni načrt je dejansko napravil ze Naser 1. 1968, pa so ga vojni dogodki prehiteli in je vse skupaj odložil. Reorganizacija je sedaj prišla prehitro in preveč nepričakovano, da bi si javnost mogla napraviti sliko in sodbo o njej.
prijazno sprejet in sam načelnik odbora John Stennis je poskus rešitve ujetnikov označil za “sijajen napor”.
Obrambni tajnik je dejal, da so začeli priprave na poskus preteklega avgusta na pobudo predsednika R. M. Nixona, ko je bilo očitno, da razgovori v Parizu v pogledu osvoboditve vojnih ujetnikov ne morejo ni-
Bavarske deželne volitve in nemška "vzhodna" politika
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in nekaj manj mrzlo možnostjo naletavanja snega. aJ višja temperatura danes °koli 32, jutri pa okoli 40.

CLEVELAND, O. —“Vzhod na politika” Zahodne Nemčije spada še zmeraj med glavne probleme, ki danes zanimajo mednarodno diplomacijo. Za našo deželo je ta politika v toliko zanimiva, ker nam odpira pot, ki bomo po njej — vsaj upamo, da bo tako — lahko odtegnili večino naših divizij iz Evrope, za Evropo je pa ta politika usodnega pomena. Ako se posreči, bo odprla vrata do evropske varnosti. Zato ji v Evropi sledijo z napeto pozornostjo. Zanje so celo razmere v nemški
kritično razpoložena napram nemškim social istom, saj njen voditelj J. F. Strauss stalno računa, da bo enkrat postal tudi nemški kancler. CSU je radi tega hrbtenica parlamentarne opozicije Brandtovemu režimu, to pa tem bolj, ker ima povprečno okoli polovico vseh bavarskih volivcev v svojih vrstah.
Večino (56%) je okrepila tudi pri sedanjih deželnih volitvah. Socialisti so dobili le 34%. glasov, njihovi partnerji v vladni koaliciji svobodni demokratje pa 5.5%,. Narod-
notranji politiki velikega po-	"
mena, tako na primer sedanje n0~ emo^rats^a stranka,
“vzhodno politiko”, kot pa za deva bavarske deželne politike. Ako rezultate gledamo v tej luči, moramo ugotoviti, da Brandtova vzhodna politika nima večine na Bavarskem. CSU nasprotuje namreč Brandtovi vzhodni politiki, je torej proti takemu sporazumevanju z vzhodno (rdečo) Evropo, kot ga zagovarjajo socialni demokratje. Pri tem ima CSU veliko večjo večino v bavarskem deželnem zboru kot Brandt v bonn-skem parlamentu.
To so neprijetne ugotovit
svojo sedanjo večino v parlamentu, ki se da izraziti le v tisočinkah, tako majhna je.
Nemški narod se torej 25 let po drugi svetovni vojni še zmeraj ni sprijaznil z mislijo, da je zgubil tudi drugo svetovno vojno. Tako politično razpoloženje sredi Evrope ne dovoljuje nobenega optimizma. Človeku nehote uhajajo misli na položaj v Evropi, kot je bil ravno pred sto leti. Takrat je Nemčija premagala Francijo, ji naložila vojno odškodnino pet bilijonov zlatih francoskih frankov, kar je
kamor. Priprave so izvedli podrobno in Laird je pretekli teden priporočil predsedniku izvedbo načrta komaj en dan pred njegovo dejansko izvedbo. Pred sednik Nixon je za ta poskus prevzel tudi polno osebno odgovornost.
Tekom razpravljanja pred zunanjepolitičnim odborom Senata je obrambni tajnik M. R. La:rd izjavil, da bo predsedniku ZDA priporočil takojšen, odločen odgovor na vsak rdeči napad na ameriška izvidniška letala, prav tako pa tudi obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam, če bi ta kdaj poskušal z večjimi vojaškimi silami vdreti preko Demilitarizirane cone v Južni Vietnam. ZDA ne morejo in ne smejo dopustiti, da bi rdeči kršili “sporazum” o končanju letalskih napadov na Severni Vietnam 1. novembra 1968, je dejal Laird. Severni Vietnam ves čas vsak tak “sporazum” odločno zanika, pa se ga vendar vsaj v omejenem obsegu drži.
deželne volitve na Bavarskem.
Bavarska je druga največja dežela v Zahodni Nemčiji. V političnem pogledu je to trdnjava Krščansko-socialne u-nije (CSU). Unija je del nemške krščanske demokracije in ima velik vpliv na nemško domačo in zunanjo politiko. CSU je obenem tudi najbolj
jo smatrajo za naslednico nacizma, je pa padla od 7.4% na 3%. Mislijo, da so se njeni pristaši preselili h krščan-sko-socialni uniji. Socialni demokratje so zgubili približno 2% glasov.
Ti odstotki so zanimivi radi tega, ker volitve same po sebi niso bile “deželne”. Bile so bolj plebiscit za Brandtovo
^Ulovil- ...	'	*
ve, ki pričajo, da je nemški bll° za takrat ^men denar,
povrhu pa se vzela Franciji
provinci Alzacijo in Loreno. Francoska vlada je takrat pogodbo p o d p isala, francoski narod se pa s tem ni nikoli sprijaznil. Posledice smo ču-
narod skoraj po polovici raz klan v pogledih, kakšno zunanjo politiko naj vodi Zahodna Nemčija napram komunizmu.
Kaj se bo iz tega izcimilo, ne vemo. Precej jasno je, da Brandt ne bo mogel potem, ko bodo pogodbe z vzhodno Evropo podpisane, iti na plebiscitarne volitve, da poveča
tili na lastni koži v dveh svetovnih vojnah v tem stoletju. Kje je napisano, da se ne bi moglo ponoviti v vzhodni Evropi, kar se je tekom sto let godilo v zahodni?
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Pred uradom sovjetskega Airfloi in Turističnega urada v Manhat-tanu je ponoči eksplodirala bomba, ki je napravila nekaj škode, ni pa nikogar ranila. Poslopje bilo v času eksplozije prazno.
BEIRUT, Lib. — Danes zjutraj je prišlo do hudega spopadu med palestinskimi gverilci in jordanijsko armado, čeprav je bil med obema komaj pred par dnevi dosežen nov dogovor.
KONAKRI, Gv. — Vlada predsednika Sekou Toureja je zaprosila za vojaško pomoč Alžirijo, ko jo ni dobila od ZN. Uradno vladno poročilo trdi, da se je vladnim silam posrečilo včeraj zavrniti tretji vpad tujih in domačih vojaških sil, ki da jih podpira Portugalska. Ta vse te obdolžitve odločno zanika.
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je označila ameriški poskus za rešitev vojnih ujetnikov iz Severnega Vietnama za “gangsterski napad”.
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik M. R. Laird in državni tajnik W. P. Rogers bosta danes odgovarjala pred zunanjepolitičnim odborom Predstavniškega doma o bombardiranju Severnega Vietnama in o poskusu nasilne rešitve vojnih ujetnikov.
DAKA, V. Pak. — Ameriški vojaški helikopterji so včeraj začeli dovažati pomoč v obleki in hrani v Vzhodnem Pakistanu tistim, ki so preživeli zadnjo katastrofo.
AMAN, Jord. — Kralj Husein bo prihodnji mesec obiskal Washington in se razgovarjal s predsednikom ZDA o ameriškem gledanju na položaj na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo včeraj, da so življenjski stroški pretekli mesec porasti! za
Iz Clevelanda in okolice
/isesment—
Danes je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment.
Rojstni dan—
V	petek obhaja Mrs. Mary Perdock, 940 E. 144 St. svoj 81. rojstni dan. Dolgoletni naročnici našega lista k temu slavju čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Vandrovci igrajo—
Na zabavi na Zahvalni dan, ki jo prireja v SND na St. Clair Avenue Tony Petkovšek, bodo igrali Vandrovci.
V spomin —
Henrik Kremžar je daroval v spomin pok. Franka Steleta $10 za misijonsko šolnino pok. škofa dr. Gregorija Rožmana.
Novi slovenski odvetnik—
G. Rudi Klammer iz znane Klammerjeve družine v Willo-wicku, Ohio, je uspešno opravil državni odvetniški izpit in bil sprejet v odvetniško zbornico Ohia. Novemu odvetniku, ki je nastopil službo pomožnega javnega tožilca v okraju Lake, kjer je javni tožilec slovenski rojak Fred V. Skok, k uspehu čestitamo in mu želimo obilo uspeha. Naše čestitke tudi Mr. in Mrs. Rudy Klammer, ki sta res lahko ponosna na svojega sina! Zadušnica—
V	nedeljo ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Požun ob 3. obletnici smrti. Še enega od pobeglih jetnikov ujeli—
Polic;ja je včeraj prijela pobeglega jetnika Steva A. Boze-mana, ki je bil obtožen in zaprt v okrajni ječi zaradi ropa in posilstva. Preteklo soboto je z 9 drugimi pobegnil. Od pobeglih so doslej prijeli 6, štirje pa so še na svobodi.
Pogreb—
Pogreb umrle Anne Markuz bo v petek ob 8.20 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v hrvaško cerkev sv. Pavla ob 9., nato na pokopališče.
Kadar obeta Madžarski nekaj več demokracije
Vodnik Madžarske je na Kongresu madžarske KB govoril za večjo svobodo v umetnosti in za več demokracije v Partiji.
BUDIMPEŠTA, Madž. — Vodnik Komunistične partije Janos Kadar je na Kongresu v navzočnosti L. Brežnjeva in drugih komunističnih vodnikov iz vzhodne Evrope in iz drugih držav izjavil, da se njegova vlada ne “’misli mešati v delo umetnikov”, ker smatra, da je “okus o-sebno vprašanje umetnikov ... vsakdo ima pravico ustvarjati po svojem okusu in nazorih, država ima pa seveda pravico, da umetniška dela izbira po njihovi družbe-ni in umetniški vrednosti”.
“Brez demokracije v partiji je nemogoče ustvariti pravo ideološko in politično enotnost .. Nadaljnji razvoj socialistične demokracije je pravilna razredna politika, ki krepi našo državo,” je dejal Kadar.
Izjavil je dalje, da bo Madžarska vzpostavila redne diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, če se bo ta in ko se bo ta pogodila o tem z vsemi drugimi državami sovjetskega bloka v Evropi.
0.6% in dosegli 137.4 povprečja iz let 1957-59.
I
AMERIŠKA DOMOVINA NOVEMBER 25, 1970
Ameriška Domovina
/v vi ■ » /1 c- n v
CII7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
za kar se mu moramo zahvaliti. Ne pozabimo, da si nismo vsega tega nemara nič bolj zaslužili, kot tisti, ki po raznih delih sveta pomanjkanje trpe in stiske prenašajo. Vse to nam je bilo navrženo, dano po Božji dobroti, ne po našem zasluženju! Prav je zato, da se tega zavedamo vsak dan, ne le jutri, ko bo uradni — Zahvalni dap!
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing. Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
J£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
afeD83	No. 228 Weds., Nov. 25, 1970
Zahvalimo se Gospodu življenja za vse. kar nam vsak dan daje!
Naša dežela je veljala za verno. To vernost še vedno izpričuje napis na našem denarju “In God We Trust” (V Boga zaupamo), javne prisege, večina vsega javnega življenja, kurati v naših oboroženih silah, čeprav se je nasprotnikom vere posrečilo potisniti vsakdanjo molitev iz naših šol.
Ko splošno blagostanje v deželi raste, ko se število tistih, ki se otepajo z vsakdanjo revščino, manjša, je začela vera nekaj pešati. Manj ljudi pripada verskim skupnostim, manj jih opravlja nedeljsko dolžnost tako med kato- ___ __ _ ____ ^____
ličani kot med protestanti. V zadnjih desetletjih širijo na- tjdgfc, naših ljudi bi imelo v Do-sprotniki vsega duhovnega, posebno še vere in krščanske mu prjjetno zavetje, miselnosti, prepričanje, da vera za življenje ni važna, da so moralni zakoni in načela modernemu človeku odveč, da naj ta uživa življenje in njegove radosti, kolikor mu je le možno, samo da pri tem ne zadeva prehudo ob svojega sočloveka.
Med nami so začeli širiti miselnost, da je to, kar dela večina, prav, pa naj je v skladu s krščanskimi moralnimi načeli'in zakoni ali ne. Posebno skušajo to miselnost uve-'spanje pravičnega.
Ijaviti v spolnem življenju, kjer naj bi bila vsestranska, Ko je č. g. p. Odilo uvidel, da
Žalostno, pa resnično
CLEVELAND, O. — Vse lepo ' in prav sta zapisala oba visoko I spoštovana gospoda v dveh dopisih pod naslovom “Slovenski dom za ostarele” — z eno samo napako — deset let prepozno.
Kratko ponovim, kar sem že enkrat v tem listu zapisal.
Pred nekako desetimi leti je bil narejen in glasno razglašen i načrt za Slovenski starostni dom, ki naj bi ga zibali v Le montu. Dom s tremi nadstropji, s tristo posteljami. Ali se ne Sliši to lepo? Kakor v pravljici.
En sam — in še to duhovni gospod — izmed več sto izobražencev je povzdignil gl&s in potom vseh slovenskih katoliških časopisov v Ameriki klical narod na pomoč. Z zidanjem Do-.ma bi se tako pričelo, kakor hitro bi bilo zbranega denarja malo več kakor za temeljni kamen.
Danes
bi bil Dom plačan in
Kakšen je bil odziv, ve vsak, ]• se je količkaj za Lemont in Dom zanimal.
Nekaj — ali na žalost res samo nekaj dobrotnikov je takoj darovalo lepo vsoto — večina smo pa stali ob strand in spali
svoboda popolnoma naravna in v redu tako v zakonu, ki je ie mežnar na podružniški ga nekateri kar naravnost skušajo označiti za nepotreben cej-^vipj visoko v hribih in da ostanek preteklosti, kot izven njega. Če bi le malo pogle- zast0nj zvoni in vabi ljudi na dali v naravo in to opazovali, bi zlahka dognali, da je nji-'deio, se je razočaran umaknil s hov nauk napačen in v nasprotju z naravo. Ker to ni v tega področja. Nekaj časa po-skladu z njihovimi željami in mislimi, te resnice enostav- tem je KSKJ £e držala odprto no nočejo videti in pri tem morda celo upajo, da jo bodo nabirko in v svojem listu A.S. na ta način Spravili S sveta!	Iobjavljala imena in vsote posa-
Ko del vernikov zapušča svoje verske skupnosti in ob- meznih darovalcev — kmalu pa čine, se del mladine in starejših ob duhovni praznosti in iz- je še to prenehalo, gubljenosti zateka k vsem mogočim sredstvom, naukom in Nastala je tišina. Ni bilo niti organizacijam, da bi našel “vsebino življenju”. Večno Res- pol ducata mož (kot zastopni-nico zametajo, se obračajo od nje, nato pa iščejo in stikajo kov), katerim bi sestre prav raza njenimi bledimi odsevi! Res čudovit je človeški razum! de v varstvo izročile nabrani Ko so “Romarji” prišli na svoji ladjici leta 1620 preko denar. Po dolgem razmišljanju Atlantika in potem, ko so se ustalili, pospravili obilo letino, so se odločile denar naložiti v so določili dan, da se Bogu zahvalijo za vse dobrote, da jih hranilnico, v živem upanju, da je ohranil pri življenju, da jim je dal dobro letino, da jim ne se bo kmalu nabiralna akcija bo treba trpeti pomanjkanja. To je bil prvi Zahvalni dan obnovila, in sledili so mu drugi iz leta v leto. Jutri ga bomo zopet ^ p0 dveh letih smo vsi in prav praznovali!	vse pozabili — zapomnili smo si
Čeprav ni vse, kot bi želeli, imamo še vedno veliko, ve- samo to, da sestre v Lemontu iiko vzrokov, da se Bogu zahvaljujemo.	zidajo “Slovenski dom za osta
Res, vojna v Vietnamu še ni končana, res je okoli rele”.
‘1 milijone delavcev brez rednega posla in zaslužka, res ra- Toliko za uvod. stejo zločini po naših mestih, res vre med našo mladino,1	•
res so trenja med črno in belo raso, res gine umirjenost,1 S klobukom v roki sem hodil upada strpnost, pešata vera in morala, vendar bi bilo lahko °d hiše do hiše in tekom zadnjih še veliko huje. Svet se okoli nas ne podira, četudi na vseh dveh let sem vsake kvatre napi-koncih vre in se spreminja; se preživelo maje in podira, sal članek v A.D. v prid Starost-ko se poraja novo. Strah pri tem ni potreben, kajti Resnica nega doma v Lemontu.
Ameriški Domovini objavil m jih imam nekaj še za objaviti. Vsi moji darovalci vedo, da ne bo Dom izrazito slovenski in se zato nihče ni razburil — precej pa jih je izrazilo željo, naj se prične kampanja za Slovenski starostni dom, ki naj bi bil nekje zunaj Clevelanda. Kdor je daroval naravnost sestram, so se mu sestre pismeno zahvalile, v časopisih pa one imen niso objavljale.
Vsako društvo ali družba mora narediti pravila in na podlagi teh, če odgovarjajo, izdajo oblasti dovoljenje. , .
Sestre v Lemontu so bile večkrat zavrnjene in so se le s te žavo prebile skozi “škripce’ posvetne in cerkvene oblasti.
Prav tukaj pri oblasteh je prvi vozel, zakaj je v postavki zapisano, da bo Dom odprt “vsem narodnostim, vsem veram in vsem rasam”.
To je v pravilniku, radi kate-tega ni bilo treba nikomur dvigniti prahu, ker se da v praksi prav lepo drugače izpeljati. In ne nazadnje zna pravilo “vse rase, narodnosti in vere” koristiti marsikateremu Slovencu. Bi jaz razložil en primer — pa so sestre pozvane na odgovor in zato odgovor sestram prepuščam.
Je pa žalostno, če gornjega pravila ne znamo omiljeno tolmačiti in kličemo sestre javno na odgovor.
Poleg zadrgnjenega vozla o-blasti — je še en vozel, katerega bom pa, če bo treba, drugič na svetlo prinesel.
J. P.
skoro vsa mladina že tukaj rojena, kakor je pač to bilo doma, da sta obstojala dva nasprotujoča si tabora. Sedaj se imenuje samo STZ, to je vse.
Dejstvo je, da je g. Varšek kot načelnik te zveze mnogo pripomogel, oziroma dosegel lepe uspehe na polju fizične vzgoje naše mladine; kakor doma, tako tudi sedaj v zdomstvu, za kar mu gre vse priznanje in hvaležnost.
Glede odpornosti mladega telesa, vztrajajmo ter gojimo ta del tako važnega športa. Priporočajmo svojim otrokom, naj se vpisujejo v STZ; naj dopolnjujejo tam, kjer so nekateri prenehali.
Vsekakor spada ta 20-letnica med pomembne slovenske prireditve; še vidnejši poudarek bo dala povezava z godbo in plesom. Od nekdaj je glasba podpirala tudi človekovo zabavo — in od nekdaj ga je spremljala na zadnji poti.
Vsi smo na to res pomembno prireditev vljudno vabljeni in naša dolžnost je, da se vsake kulturne prireditve naše mladine udeležimo.
Obiščimo jih, zakaj se nekateri premalo zanimate za naš novi slovenski rod. Kako naj mladi podedujejo našo zavest in miselnost, če jih ne obiščemo na njihovih kulturnih prireditvah!
Mladina nas pričakuje!
Valentin Potočnik
ZLAT JE SAD
Na brajdi zlati se sad dobre jeseni.
Grozd sočen kot mlada kri v dar se ponuja; v prividih večernih kot mavrica sreča se peni, vsa polnost barv drhti, da skoraj utruja.
Dar, ki ga objeti ne moreš, ne moreš mu dati cene.
Dar zemlje, tiste črne prsti, dežja in sonca,
Stvarnika samega, Stvarnika tebe in mene,
Stvarnika vsega, kar naše oko le more objeti.
Zlat je sad, kot je zlato nebo na zapadu.
Zemlja je izložila svoje darove kot žena — kot mati, ki vrača z dolge poti se vsa trudna iz mesta, in vroče otroške oči čakajo znanih korakov, kdaj se ustavi na pragu in jih pokliče po vrsti. ..
Vesela odgrne svoj jerbas in v dar jim da belega kruha, ki so blagoslovili ga nje izmučeni prsti...
Dar zemlje, dar sonca, dar Stvarnika tebi in meni. Plačilo bogato za delo, trud, znoj in molitev; za strah in trepet, za jok in zahvalno daritev...
Marjan Jakopič
Glas z Dunaja
Nisem pisal zato, ker da nimam drugega dela — nisem pisal zato, da bi mi znanec rekel: “Dobro znaš pisati,” ali iz kakega podobnega razloga. Pisal
Na 2G-letnico obstoja STZ
ostane večna in nespremenljiva, pravica na kraju vedno
obvelja...
. Svet trpi pomanjkanje, saj pravijo, da dve tretjini človeštva nima priložnosti, da bi se vsak dan najedli; stiska je za obleko in za stanovanja vsepovsod po svetu večja, kot je pri nas. Mar ni dovolj že to, da se Bogu zahvaljuje- sei^> da bi slovenski iju je cim mo; mar mu nismo dolžni zahvale, ko nam daje tako obi- vec 0 graditvi Doma vede i — len vsakdanji kruh!	in pisal sem’ da bl
Pomislimo na nesrečneže v Vzhodnem Pakistanu. Pri- boljse dopisov,alc?’. kl bl. |udl drlo je neurje, uničilo jim je borna bivališča, pokončalo	v epsi 0 1 1 zapisa 1-
pridelek, vzelo vse, kar se imeli, pokončalo deset in deset tisoče človeških življenj... Ko poteka že drugi teden od te strašne nesreče, jih je še vedno na deset tisoče, ki jih pomoč ni dosegla!	j
Bog, bodi zahvaljen, da nas ohranjaš pri življenju, da’ nas varuješ vsega hudega!	I
Pomislimo na tiste v ječah, v prisilnih taboriščih, po-j mislimo na tiste milijone v komunističnih in drugih dikta-j turah, ki so v vednem strahu za svojo svobodo, za svoj ma-1 terialni obstanek, ki morajo vedno paziti, da jih ne bo spra- prosjačil"sem zato, da bi v"tem vila kaka neprevidna beseda v zapor. Strah jih je pred bo- Domu tudi mi bili finančno lep-dočnostjo, v kateri ne vidijo za sebe sonca, nič trdnega, za zastopani, kar bi se oprijeli, na kar bi gradili, če so še vero izgubili. | je sila, ki terja žrtve.
Mi imamo svobode na pretek. Nihče nam ne brani go-} Nič ne pomagajo tukaj sladke voriti in brati, kar hočemo, nihče nam ne ukazuje, s kom besede, pa naj bodo govorjene se smemo družjti in s kom ne, kaka društva lahko ustavljamo in kakih ne. Lahko potujemo, kamor hočemo, lahko se naselimo, kjer hočemo v naši lastni deželi ali izven nje.
Nihče nas ne ustavi, nihče ne vpraša, če gremo v cerkev; če tam molimo, se nam ni treba skrivati in se bati za našo	*
službo.	1 Kdor je za Dom daroval sko-
Res imamo velik za kar moramo biti Bogu hvaležni, zi moje roke, sem jaz imena v
Neka gospa je nekoč v A.D. obširno pisala o nameravanem Domu — pa tu in tam je bilo še par omemb.
Nisem hodil s klobukom po hišah zato, da bi si našel družbo za politiziranje in opravljanje — nisem hodil po hišah zato, da bi izvrnil tu pa tam kozarec vina ali izpraznil steklenico piva.
ali zapisane še v tako lepi obliki; nič ne pomagajo pesmice še v tako lepih, mehkih melodijah, če ne sledijo besedam dejanja.
CLEVELAND, O. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu praznuje 28. novembra 1970 20-letnico obstoja v farni dvorani pri Sv. Vidu. Od 7. do 9. bo večerja, izbrani telovadni spored in zatem ples, za katerega bodo igrali “Veseli Slovenci”.
Telovadba nas sistematično in fizično vzgaja, kakor tudi povzdiguje. Ta del športnega gibanja se je začel močno razvijati že po prvi svetovni vojni in raste dalje v vedno večjem obsegu v raznih državah.
Tako organizirani mnogi od njih so potom svojih telovadnih zvez združeni v Mednarodni telovadni zvezi I.C.A.D., ki prireja sporazumno mednarodne telovadne tekme za s v et o v n o prvenstvo.
V telovadbi bo našel vsak najprikladnejšo razvedrilo in gimnastično ritmično vadbo po vsakdanjem delu, zlasti še tisti ki ne vrše vsakdanjega fizičnega dela, ter s t^m dosegajo najboljše izšolanje telesa in razvedritev duha.
Kakor pri drugih športnih panogah so tudi za telovadni šport predpisana mednarodna tekmovalna pravila in je ocenjevanje po stopnjah, razredih, po točkah potom priznanih sodnikov.
Pri telovadbi pride sistematično vežbanje telesa, raba njih mišic in moči bolj do izraza kakor pri drugem športu. Športnika, ki goji telovadbo, zanima v prvi vrsti moč in vztrajnost mišic, kako bo obvladal svoje telo in kako spremenil svojo moč v estetske oblike gibanja v okviru ritma in harmonije.
Estetični moment je potisnjen v ospredje z željo doseči popolnost v lepih in pravilnih potezah.
Slovenska telovadna zveza nima političnega ozadja, ker je
Delovanje upokojencev
EUCLID, O. — Vseh pet klubov slovenskih upokojencev v Velikem Clevelandu je stalno ‘bizi’ na en ali drug način. Vsak priredi letno po eno večerjo s plesom in piknikom poleti. Vsi imajo tudi zabave po sejah, kjer se po domače sprostijo. To je družabna stran klubov. Skrbijo tudi za boljšo socialno in zdravstveno zaščito, kar je njihovega življenjskega pomena.
Največji klub je v Euclidu, kjer je sedaj tudi največja slovenska naselbina. Ta klub večkrat priredi izlete v razne kraje. Tako so člani na zadnji seji sklenili, da se bodo udeležili večerje barbertonskega kluba v soboto, 21. novembra. Priglasilo se jih je za cel bus, to je 52 članov. Euclidski klub bo tudi proslavil desetletnico ustanovitve z banketom in kulturnim sporedom v nedeljo, 14. februarja, v Slovenskem društvenem domu n? Recher Ave Vstopnice po’
$2.50 so že v prodaji. Poslužitb se jih!
V četrtek, 3. decembra, bomo imeli letno sejo v navadnih prostorih. Pričakujemo od 250 do 300 članov. Vsled volitev in drugih važnih zadev se bo seja pričela že ob 1. popoldne. To naj vpoštevajo vsi člani. Po seji bo servirana lahka večerja in imeli bomo “gut tajm”.
Letna seja Federacije klubov, ki šteje osem klubov s približno 1,800 člani, se bo vršila 11. de-, cembra v SND na E. 80. cesti (Newburgh). Ker bo ta seja važna za razvoj in delovanje skupnih klubov, se pričakuje, da bodo navzoči zastopniki domačih, pa tudi zunanjih klubov, kot: iz Barbertona, Girarda in Chicaga. Čim več nas bo, tem več koristnega bomo lahko u-krenili v prid upokojencev.
Frank Česen, por.
DUNAJ, Avstr. — Na Dunaju je danes (18. nov.) mrzlo, čeprav sončno. Ravno da je še nad celzijsko ničlo, da ne zmrzuje. Na znanih križiščih kostanj ar ji v velikih kotlih pečejo in prodajajo dišeče kostanje. Na še dokaj zeleni trati v parku pred votivno cerkvijo cesarja Franca Jožefa golobi iščejo hrane. Med njimi je tudi nekaj črnih krokarjev. • Druščina je dokaj integrirana. Ni nobenega medsebojnega kavsanja. Dva ali trije črni lenuhi z mesarskimi kluni nepremično sedijo na vejah nizkega drevja brez listja, se zavijajo v svoje črne pernate kožuhe in brez interesa opazujejo brskače na tleh.
Na in v mogočnem poslopju slavne dunajske univerze, tudi ob tem parku, perejo delavci stene. Študentje črkujejo svoje grenke opazke po stenah in se podpisujejo z duhovitimi podpisi, npr. Tlačani te palače. Gospoda “te palače”, to naj bi bili profesorji, posebno gospod rektor, se jezi. Številke kažejo, da so računi za tako čiščenje sten silno zrasli posebno v zadnjih letih, ko je bilo sprejetih na zavod nad 500 ameriških študentov. Prugače pa na avstrijskih univerzah policija nima opraviti z razmerami kakor so ponekod drugod na svetu.
V našem slovenskem študentovskem domu na Dunaju, v KOROTANU, vladajo kar lepe akademske razmere. Zavod je polho zaseden. Letos stanuje v njem poleg inozemskih 21 slovenskih študentov. Noben slovenski prosilec ni bil odklonjen. Poleg plačila je pogoj za sprejem, da se vsak stanovalec v zavodu drži določb hišnega reda,
drugod. To je vplivalo tudi manjši odkop premoga.
Podjetnost in delavnost v Velenju
Gospodarski zalet tovarne gospodinjske opreme “Gorenje” v Velenju se ne ustavlja. Sredi septembra so že dosegli višino lanske proizvodnje.
V razdobju januar-avgust so izdelali 516,000 gospodinjskih
kar je pa v kulturnih deželah samoposebi umljivo. Glede tega ustanovitelj in ravnatelj zavoda Rev. Ivan Tomažič nima več težav. V določbe je vnesena pravica ravnatelja, da ima vpogled v spričevala dijakov. Ako s tem ugotovi, da kdo nima volje in smisla za učenje, ima pravico takega “Kovačevega študenta" odsloviti iz zavoda. Ta določba je posebno v pomoč dobrim staršem. Ker število slovenskih akademikov v zavodu vsako leto zraste, agitacija nekdanjih iz-1 j učencev proti vpisu v zavod nima uspeha.
Študentje v Korotanu imajo poleg prilike za miren, uspešen študij tudi priliko se privatno srečati z raznimi profesorji in vobče znanstveniki skoro s celega sveta. Največ iz Slovenije. Na svojih študijskih potovanjih se te osebnosti za več dni ustavljajo v Korotanu. Pred dobrim tednom j e obiskal zavod tudi ljubljanski metropolit nadškof Pogačnik. Nameravani polurni 'razgovor z dijaki se je raztegnil ha dve uri. Nadškof se je udeležil na Dunaju kot gost konference avstrijskih škofov, kakor se avstrijski škof Laszlo udeležuje konferenc jugoslovanskih škofov.
Dne 7. novembra je bil pri Celovcu sestanek sosveta doma' (KOROTANA). V izvoljenem sosvetu zastopa starše zdravnik dr. Hoja iz Roža, akademike pa Hanzej Poertsch ter Valentin Habjan. Gospod ravnatelj je jako zadovoljen s potekom sestanka. Na sestanku je lahko poročal, da v zavodu letos ni bilo uiti potrebno kaj posredovati, tako mirno in pravilno teče življenje. Študentovska opazka na moje vprašanje, kako je v zavodu, je bila kratka: “To je zdaj dom, v katerem se lahko študira.” Kaj pa hočete še več!?
Na povratku iz ZDA sem se tu na Dunaju informiral tudi na ogrskem in češkem konzulatu in na njihovih uradnih potovalnih pisarnah (Ibusz in Cedok) glede obiska obeh držav v maju in juniju 1971 ob priliki romanja in potovanja preko potniške pisarne Kollander v Clevelandu.
strojev v vrednosti 512 milijo-1 Prago in vobče Češko sem po
nov dinarjev. Samo v avgustu so izdelali 58,500 strojev za go-spidnjstvo in iztržili zanje 67 milijonov dinarjev.
Vesfi iz Sloveni ie
Rudarji slabo plačani
Zvezni zavod za cene je odobril predlog osrednjega delavskega sveta Zasavskih rudnikov o zvišanju cen premoga. Od srede septembra so se cene dvignile za 15 odstotkov. Dvig cen so utemeljili s porastom cen reprodukcijskih materialov.
Plače rudarjev so sorazmerno nizke in je zaradi tega v prvih sedmih mesecih kar 140 rudarjev zapustilo in si poiskalo dela
»
Obnovljeni šoli v Žalcu
Zadnje dni v septembru so v žalski občini dobili dve obnovljeni šoli. V Petrovčah so z obnovo šolskega poslopja pridobili 6 učilnic in novo telovadnico. Obnova šole je veljala okrog 2 milijona dinarjev. Tudi žalska šola je dobila več novih prostorov, telovadnico, parket po vseh učilnicah ter centralno ogrevanje, v kar so vložili skoraj 7 milijonov dinarjev.
Največ železnic
DALLAS, Tex. — Železniške proge v državi Teksas so skupno dolge okoli 15,670 milj, največ v katerikoli državi Unije.
teh obiskih črtal s programa. Organizacija tur po Ogrski je pa vzorna. Poleg Budimpešte, ki kot kraljica Donave kraljuje na obeh njegovih bregovih, je v potovanje vključen tudi Bugocz, tipičen ogrski kraj med Donavo in Tiso, s čredami konj in njihovih esikosev, ceremonij alno pokušanje ogrskega vina in o-bisk Blatnega jezera (Balaton), ki ga Madžari ponosno imenujejo “ogrsko morje”. Zapadni del jezera (Mali Balaton) je el-dorabo za lovce na divje race in gosi. Na hribih na severo-zapadni strani od tu se rahlo vidijo razvaline Blatograda, nekdanjega utrjenega mesta kneza Koclja. Potovalni načrt predvideva šest ogrskih dni z okusno madžarsko hrano in cigansko muziko. (Drugič še kaj.)
Rev. J. Godina
AMERIŠKA DOMOVINA
2.
3.
4.
SPOMINSKA PROSLAVA
ob
OBLETNICAH SMRTI škofa DR. GREGORIJA ROŽMANA
in
DR. MIHA KREKA,
predsednika Narodnega odbora za Slovenijo
v nedeljo, 29. novembra 1970
v Clevelandu, O.
Ob 8. uri zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Miha Kreka.
Ob 3. uri popoldne komemoracija v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
SPORED
Sv. Vida zvon	Mladinski zbor pod
Tam gori za našo vasjo ....... vodstvom M. Košnika
Recitacija ........................ Slovenska šola
Gozdič je že zelen ...
Glejte že solnce zahaja
5.	Spominski govor .............
6.	Simbolična: Spomladi
vse se veseli ..............U
7.	Lipa zelenela je Polje
Iz stolpa sem mi zvon doni .......
8.	Slike iz življenja škofa dr. Gregorija Rožmana in
dr. Miha Kreka - vmes odlomki iz njihovih govorov.
Vstopnine ni
..Duet: Ivo, Mary Ann Gorše
Tercet kitar: Tonček, Helenca in Janez Nemec
........... Karl	Mauser
Sl. telovadna zveza .......... Janez	Varšek
Moški zbor pod vodstvom ........ Martina Košnika
Svetovne telovadne tekme v Ljubljani
Oktober 1970
SCARBORO, Ont. — Prvič v zgodovini moderne telovadbe so se vršile svetovne tekme v beli Ljubljani, v srcu male Slovenije. Ljubljana, ki je že botrovala svetovnemu prvenstvu v hokeju, drsanju in košarki, je bila to pot zares ’dobro pripravljena na. la edinstven dogodek. Vsa prvenstva so se vršila v Tivolski športni areni, ki je baje največja na Balkanu, z elektronskimi računskimi stroji in ima kapaciteto do 10,000 gledalcev.
Tekem se je udeležilo 28 narodov, večinoma z žensko in moško ekipo. Že pri treningih poprej so se najbolj izkazali Japonci in Rusi, pri ženskah pa* Nemke iz Vzhodne Nemčije, Rusinje, Čehinje, brez Vere Ča-slavske, so jim pa sledile. Najbolj prikupna tekmovalka je bila (proglašena) Kathy Rigby iz Amerike, najlepša pa Čehinja Jana Krasna. Mali Amerikanki so ljudje najbolj ploskali, kot ba jim je zares prirasla k srcu.
Vitke Rusinje so si osvojile L, 2. in 3. mesto v talni, ki je dandanes že prava mojstrovina Rpote, baleta in akrobacije. Vsa °stala orodja so osvojile Nem-ke iz Vzhodne Nemčije; največ f°čk je pa le nabrala lepa ruska blondinka Ljudmila Turiščeva. Rjudmila je dobila v talni tudi daj višjo oceno tekmovanja 9.90. bonska telovadba se je premak-dlla nekoliko naprej, bradlja dpr. kaže gibe, kakor jih po-2aamo iz moškega droga, greda *ma že polno akrobacij kot salt da gredi, z grede odskok, tako ba je že kar težko verjeti, da laka dekletca vse to fizično Korejo.	nff
Največ zanimanja je seveda kd° za Slovenca Miroslava Cedeja, če bo zmagal še tretjič na k°dju, kot je to storil na dveh Svetovnih prvenstvih in dveh °limpijadah. Miro je bil neko-ik° nervozen, a je korajžno namočil in plaval na konju kakor Tdiak iz pravljice in tudi viso-.0 in vleknjeno končal. Aplavz •le bil ogromen, njegova ocena >650 odlična, tako da je dobil ^bupno 19,375 pred Japoncem edmocu-jem (19,325) in zopet d°stal svetovni prvak. Ploska-dJe se je vzdignilo po dvorani akor vihar, prav vse je bilo davdušeno, da se je le eden do-1 > ki je tudi poleg Japoncev jrt‘jel zlato medaljo.
Drugi Slovenec Miloš Vratič, ju tudi prišel v finale na ko-Ju> je bil zelo slabo ocenjen in “mu sodniki Adat (Šv.), Viern 'iiom-), Lunko (Fin.) in Zaha-las (ZRN) dali le- 9,450, dasi je
izvršil svojo vajo brezhibno. Bučen protest publike za celih 10 minut se je komaj polegel, da je začel svojo vajo Rus Klimenko, ki je dvakrat malo spodrsnil, a vendar končal uspešno svojo mojstrovino in dobil 9,500 in s tem seveda dregnil v sršenovo' gnezdo, publika, ki je temu protestirala in seveda zvenelo je, kakor da protestirajo Rusiji. Videl sem ruske telovadce, ki so sedeli pred menoj, kačo jim rdijo lica in žugajo z očmi in rokami, kajti zdi se jim, Ja niso baš priljubljeni.
Japonci so pobrali ostale zlate medalje, talno, kroge in bradljo je dobil Nakajama, preskok pa Cukahara, od Rusov sta najboljše naredila Klimenko, ki je!
preskoku osvojil srebrno, in Mikail Voronin, ki je dobil srebrno na bradlji in bronasto na lerogih. Ostali finalisti:	Bolgar
tajčo Hristov je bil 4. v talni, pri dvojnih saltah je doskočil na roke in tako izgubil svetovno prvepstvo. Klaus Koeste je za malenkost izgubil zlato na dro-;u, Rusa Diamidov in Lisitcki :ta tudi za malenkost zaostala n se plasirala le na konec final. Japonci so naravnost očarali fledalce, njihova zastava je le enkrat zatonila in to pri Miro-tu.
Nataša Slepica-Bajin, ki jo poznamo že iz naše dvorane v Torontu, je bilo najboljša Jugo-dovanka in je skupno dobila 71.70 točk, Kanadčanka Jenifer Daichun pa 71.25, Amerikanka E^athy Rigby pa 74.45 napram Rusinji Turiščevi 77.05. Jenifer Daichun, ki je ukrajinskega po-.-ekla in iz Toronta, mi je obljubila sodelovanje na nastopu na naši naslednji akademiji.
. Cerar je bil v skupnem plasiranju na 8. mestu, jugoslovanska vrsta pa na 4. mestu, Amerika na 7. in Kanada na 19. mestu. Pri ženskih vrstah je prišla Amerika na 7. mesto, Jugoslavija na 10., Kanada pa na 13. mesto. Medrjje in pokale so delila tri dekleta, oblečena kot rimske vestalke, med njimi je bila tudi Mirotova žena, otroci so pa podelili zmagovalcem šopke slo-venskin nageljnov. Tekmovanje je zaključil banket v Unionski dvorani s plesom, za kraljico plesa pa so i zbrali Zinaido Družinino-Voronino, brhko ženo Mihaila Voronina.
REZULTATI Finale — Ženske Preskok:
E. Zuchold (Vz. N.)	19.450
K.	Janz (Vz. N.)	19,350
L.	Turiščeva (SZ)	19,300
L,	Burda (SZ)	19,300
M.	Vachova (ČSR)	19,275
A. Heilman (Vz. N.)	19,075
Gred:
E. Zuchold (Vz. N.)	19,200
C. Rigby (USA)	19,050
C. Schmidt (Vz. N.)	18,900
L.	Petrik (SZ)	18,900
A. Heilman (Vz. N.)	18,850
M.	Macuhiza (Jap.)	18,125
Bradlja:
K.	Janz (Vz. N.)	19,550
L.	Turiščeva (SZ)	19,450
Z. Voronina (SZ)	19,300
M.	Nemethova (ČSR) 19,275'
L. Burda (SZ)	19,275
E. Zuchold (Vz. N.)	19,200
Parter-Talna:
L.	Turiščeva (SZ) 19,650
O. Karaševa (SZ)	19,525
Z. Voronina (SZ)	19,375
K.	Janz (Vz. N.)	19,200
M.	Macuhiza (Jap.)	19,075
L.	Burda (SZ)	18,225
Vrste v finalih:
1.	Sovjetska zveza	380.65
2.	Vzhodna Nemčija	377.75
3.	Češkoslovaška	371.90
4.	Japonska	371.75
5.	Romunija	364.50
6.	Madžarska	362.50
7.	U.S.A.
10. Jugoslavija 13. Kanada
REZULTATI SVETOVNIH TEKEM
Finale — Moški Parter:
A. Nakajama (Jap.)	19,025
E. Kenmocu (Jap.)	18,975
T. Kato (Jap.)	18,900
R.	Hristov (Bol.)	18,875
M.	Cukahara (Jap.)	18,800
V. Klimenko (SZ)	18,650
Konj z ročaji:
M. Cerar (Jug.)	19,375
E. Kenmocu (Jap.)	19,325
V.	Klimenko (SZ)	19,050
M. Vratič (Jug.)	19,000
M. Brehme (Vz. N.)	18,875
W.	Kubica (Pol.)	18,400
Krogi:
A. Nakajama (Jap.)	19,400
M. Cukahara (Jap.)	19,250
M. Voronin (SZ)	19,225
E.	Kenmocu (Jap.)	18,900
T. Hajata (Jap.)	18,900
V. Lisički (SZ)	18,675
Preskok:
M. Cukahara (Jap.)	19,125
V. Klimenko (SZ)	19,000
T. Kato (Jap.)	18,600
F.	Honma (Jap.)	18,325
E. Kenmocu (Jap.)	18,125
A. Nakajama (Jap.)	18,025
Bradlja:
A. Nakajama (Jap.)	19,400
E. Kenmocu (Jap.)	19,250
M. Voronin (SZ)	19,250
T. Kato (Jap.)	19,200
V. Klimenko (SZ)	19,175
S.	Diamidov (SZ)	18,925
Drog:
E.	Kenmocu (Jap.)	19,475
A. Nakajama (Jap.)	19,375
T.	Hajata (Jap.)	19,350
K. Koeste (Vz. N.)	19,350
M. Voronin (SZ)	19,275
F.	Honma (Jap.)	19,250
Ekipe:
1. Japonska	571.10
2. Sovjetska zveza	564.35
3. Vz. Nemčija	553.15
4. Jugoslavija	549.45
5. Poljska	547.05
6. Švica	541.75
F.	Grmek
Cleveland Trust povišal obseg posojil na 20 milijonov
CLEVELAND, O.
je prenesel 20 milijonov neraz- želnem parlamentu, deljenega dobička h kapitalu, ki
je na ta način narastel na 200 Moral je spet V tujino
milijonov. S tem se je povišala
TRGOVINA ODPRTA V PETEK OD 9. DOP. DO 8.30 ZV. — PODRUŽNICE OD 9. DOP. DO 10. ZV.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
MAY’S BUDGET STORES
DOWNSTAIRS,
Posebnost! Na izbero vam je naša lastna “Dreamhouse” žimnica ali vzmetnica
Queen Star Queen Anne
29.99
vsaka
Queen Star: trpežna žimnica, močni bombažasti gradi, z gumbi prešita. Ozke ali široke rftere.
Queen ANNE: z marjeticami potiskano bombažno blago. Navpično prešite stranice. Ozke ali široke mere.
Queen velikost .......................... 69.99 vsaka
King velikost ..................... 179.99 vsaka garnitura
Queen Isabella Queen Margaret
39.99
vsaka
Queen Isabella: sončni vzorec, nepovesljivi robovi, trpežne, ozke ali široke mere.
Queen Margaret: diagonalno progasto blago. Priporočana od zdravnikov. Ozke ali široke mere.
Queen velikost King velikost .
79.99 vsaka 219.99 vsaka garnitura
Queen
Mary
49.99
vsaka
Queen Mary: blago z geometričnimi vzorci. Prešiti vrh. Izredno trda. Nepovesljivi robovi. Ozke ali široke mere.
Queen velikost	89.88 vsaka
King velikost ..................... 249.99 vsaka garnitura
Dovolite nam 3 tedne za dobavo. Vzorci samo v Great Northern, Southgate, Great Lakes Mall
Sl REJEMAMO PISMENA IN TELEFONIČNA NAROČILA, May’s domačinski oddelek, v vseh 7 trgovinah KLIČITE 241-3076.. .VSAKCAS ... LORAIN 233-6141 ... ELYRIA 322-6304
nega dobička, kot je dejal načelnik uprave George F. Karch.
Upravni odbor je objavil 85 centov redne dividende na delnico in še 25 izredne. Obe bosta izplačani 15. .decembra delničarjem po spisku od 27. novembra 1970. Celoletna dividenda bo za letošnje leto $3.65 ali 4.8% več kot lani.
Krščanski demokrati na Bavarskem odlično zmagali pri volitvah
MUENCHEN, Bav. — Preteklo nedeljo so imeli tu deželne volitve. Krščansko-socialna unija, kot se tu krščanski demokrati uradno imenujejo, je dobila skupno 56% vseh glasov v primeru z 48% pri zadnjih deželnih volitvah. Socialisti so dobili le 34% oddanih glasov proti 35.8% pred 4 leti. Okrepili so se svobodni demokrati, ki so dobili 5.5% in s tem zopet vstop v deželni parlament, iz katerega so pred 4 leti morali, ker niso pri volitvah dobili 5% glasov. Letos se je to zgodilo Narodni
tovni vojni se je vrnil domov; in postal vodnik stalinističnega režima, dokler ni moral 1. 1956 spet bežati iz dežele.
Letos se je na tihem vrnil, pa moral po nekaj mesecih zopet i na tihem zaradi odpora svojih starih nasprotnikov, posebno pa žrtev nasilja svojega režima, nazaj v Sovjetsko zvezo, kjer bo v begunstvu preživel ostanek svojih dni v sanatoriju za u-gledne komu nistične vodnike pri Gorkem.
OBNOVA
Za solidno prenovitev vaših domov kličite 761-5117 po 6. uri zvečer. Delo zajamčeno.
DOMINIK JANEŽ 15625 School Ave.
Odnosi med Allendejem in krščansko
demokracijo se ohlajajo
SANTIAGO, Čile. — Prijateljstvo med krščanskimi demokrati in Allendejevo vlado se je začelo topiti. Allendejeva levica se namreč ne drži dogovora in zasleduje politiko, ki ni v skladu z Allendejevimi obvezami napram Frey jevim pristašem. Tako so na primer Allendejeve “ljudske množice” kar na svojo roko “nacionalizirale” 4,500 no-
vih delavskih hišic in jih po demokratski stranki. Ta je pred svoje razdelile.
je ne morejo lahko pregristi: v!y državi Maine se je začelo
njihove vrste so se zagrizli Ma-ovi pristaši in skušajo pridobiti čim več tovarišev za komunizem kitajske vrste.
Proti pričakovanju so dosegli že toliko uspeha, da je uradna italijanska komunistična stranka postala zaskrbljena. Ker ima sedaj Kitajska svoje poslaništvo v Rimu, sta se obe komunistični struji, moskovska in peipinška, začeli pogajati na poslaništvu, da bi premostili partijska trenja.
Opazovalci mislijo, da maovci zaenkrat ne bodo nič popustili v svoji rdeči udarnosti. Javnost z zanimanjem sledi pogovorom obeh vrst komunizma.
Male Help Warned
4 leti dobila na Bavarskem 7.4% ! Krščanski demokratje bodo Upravni glasov, tokrat pa le 3% in s tem imeli v decembru svojo konven-
odbor The Cleveland Trust Co. izgubila svoje zastopstvo v de- cij°. kjer se bo pokazalo, ali so
BUDIMPEŠTA, Madž .— Ma-
gornja meja posameznega naj- lija Rakoszy je bil poleg Bela večjega posojila na 20 milijo-]Kuna vodnik Sovjetske repub-
j hke Madžarske leta' 1919. Re-Denarni zavod je v zadnjih 40 publika je tedaj propadla in Beletih povečal svoj kapital pre- la Kun ter Rakoczy sta bežala v težno z dodajanjem nerazdel j e-. Sovjetsko zvezo. Po drugi sve-
že optimisti glede sodelovanja z Allendejevim režimom ali ne. Pravijo, da bo Frey imel večino delegatov na svoji strani. Kaj bo predlagal, pa noče povedati.
Mao dela sitnosti komunistom v Italiji
RIM, It. — Končno so italijanski komunisti dobili kost, ki
Help Wanted
Truck mechanics, experienced on Diesel. Heavy equipment. Call 431-1080
(229)
Ženah« dobilo ddr
SND išče snažilke
PORTLAND, Maine. — Država Maine je bila prva v ZDA, ki je začela pobirati denar od avtomobilskih tablic za gradnjo avtomobilskih cest.
MALI OGLASi
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. ______________ (229)
V najem
Oddamo 5 sob, spodaj, na 1012 E. 143 St. Kličite 333-6742.
Tudi garaža, vse prebarvano.
(231)
Hiša naprodaj
2-družinska duplex, 6-6, 4 in pol garaže, v izvrstnem stanju. Blizu Sv. Vida. Kličite 531-0361.
(229)
4 sobe v najem
Odda se odraslim stanovanje zgoraj; dve spalnici, družabna soba in kuhinja. Pokličite 431-2258
(229)
V najem
Slovenski narodni dom, 6409 5-sobno neopremljeno star.ova-St. Clair Ave. išče nekaj snažilk nje, spodaj, se odda v najem za delni čas. Oglasite se osebno blizu cerkve Marije Vnebovzete. v tajnikovi pisarni.	Kličite MU 1-3729.
_________________ (230)	(229),

DOMftVTNA

“In vi,” pravi Dantes osuplo, “ali je imate vi?”
“Jaz sem si napravil nekaj orodij. Razun pile imam vse, kar potrebujem: dleto, klešče, vz-:vod.”
“O, to delo vaše iznajdljivosti in potrpežljivosti bi rad videl,” pravi Dantes.
“Glejte, tu je najprej dleto.”
In pokaže mu močno železno ostrino, pritrjeno v hrastovo železo.
“Kako ste je napravili?” vpraša Dantes.
“Iz železne vezi pri svoji postelji; s tem orodjem sem izkopal celo pot, ki me je privedla semkaj, to je je okoli petdeset čevljev.”
“Petdeset čevljev!” vsklikne Dantes z neke vrste strahom.
“Govorite bolj tiho, mladenič, govorite bolj tiho! Včasih se zgodi, da pridejo pred vrata jetnikov poslušat.”
“Saj vendar vedo, da sem sam.”
“Kljub temu.”
“In vi pravite, da ste morali prodreti petdeset čevljev daleč, da ste dospeli semkaj?”
“Da, približno toliko sta oddaljeni najini ječi druga od druge. Ker nisem imel geometričnih orodij, sem žalibog napačno pre-računil krive črte. Tako sem prekopal mesto štirideset čevljev elipse petdeset čevljev. Mislil sem, kakor sem vam že povedal, da pridem na zunanji zid, prebijem ta zid in skočim v morje. Kopal sem poleg hodnika, ki pelje mimo vaše ječe, mesto da bi bil kopal pod hodnikom. Vse moje delo je izgubljeno, kajti ta hodnik vodi na dvorišče, ki je polno straž.”
“To je res,” pravi Dantes, “toda ta hodnik oddaja mojo sobo samo na jedni strani, dcn-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
STORE ROOM CLERK
PERMANENT GOOD PAY.
CALL AT ONCE YA 7-5580
(228)
HOUSEHOLD HELP
COOK - HOUSEKEEPER —Exper., mature. Assist with household duties. Other help. Own. room, bath and TV. $75-85 salary to right person. Refs, required. Exec’s family. Glencoe. Call Mrs. Middlebrooks, 483-4100
(229)
HOUSEKEEPER — Child care, mature, exper. Live in, own room, bath, TV. Top salary for right person. Refs. neq. Exec’s family. Glencoe. Call 483-4100, Mrs. Middle-brooks.	(229)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE — 4200 North. Going businness. $6,000 including
complete stock. Call Owner 588-9329
i	(229)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — 706 Wisconsin. Open Sun. 1-4. 3 bdrms, 2 baths, brk. home, rec. rm. in bsmt. 2 C. gar. Close to Eisenhower expway. $32,500 Owner 771-6780 VI 809186
STEVENSON EXPRESSWAY — Air cond. 3 bedroom ranch. Attached garage and breezeway. $19,000. BEL AIR REALTY	739-0520
(229)
čim ima moja soba štiri stene.
“Da, gotovo; toda jedna je že prebita, in drugi obdaja skalovje, katero bi moglo prebiti deset delavcev z vsemi k temu primernimi orodji komaj v desetih letih. Jedna je v zvezi z guvernerjevim stanovanjem, in če jo prebijeva, padeva v klet, ki je gotovo zaklenjena, in zasačijo naju. Skozi zadnjo steno bi prišla, čakajte vendar, kam bi prišla skozi zadnjo steno?”
To je bila ona stena, v katero je bila napravljena luknja, skozi katero je prihajala svitloba. To luknjo, ki se je zoževala proti zunanji strani tako, da bi ne bil mogel zlesti skozi njo niti otrok, 'so zapirali razun tega še železni drogi, da se jetničarju pač ni bilo bati, da mu kdo vbeži. Vendar potegne prišlec pri tem vprašanju mizo pod okno.
“Stopite na mizo!” pravi Dan-tesu.
Dantes uboga, stopi na mizo, se nasloni, uganivši namen svojega tovariša, trdno na zid ter ponudi svoje roke.
Mož, ki je povedal samo številko svoje sobe in ga Dantes še ni poznal po pravem imenu, skoči na mizo hitreje, kakor bi mu bilo prisoditi, in ročno kakor mačka ali martinček, zleze potem na Dantesove roke in s teh na njegove rame. Sključen pomoli nato svojo glavo pod spodnjim železnim drugom na prosto in pogleda okoli sebe.
Trenotek nato potegne svojo glavo hitro nazaj.
“O, o,” pravi, “tega sem se bal.”
In s temi besedami spleza v Dantesovih ram na mizo in skoči na tla.
“Česa ste se bali?” pravi mladi mož, skočivši tudi na tla.
Starejši jetnik pomišlja.
“Da,” pravi, “tako je; za četrto steno vaše ječe leži neke vrste galerija, kjer hodijo mimo patrulje in stoje straže.”
“Ali veste to gotovo?”
“Videl sem vojaško čepico in cev njegove puške ter se hitro umaknil, boje se, da me ne opazi.”
“Torej?” pravi Dantes.
“Torej vidite, da je čisto ne-
mogoče, ubežati iz najinega jet-ništva.”
“In kdj hočeva storiti?” vpraša mladi mož.'
“Naj se zgodi božja volja!” pravi starejši jetnik.
In na njegovo postarno obličje mu leže izraz globoke resignacije.
Dantes glecja osuplo in začudeno tega moža, ki se je tako mirno odrekel nadi, katero je gojil že toliko časa.
“Ali mi zdaj hočete povedati, kdo ste?” vpraša Dantes.
“O moj Bog, da, če vas zanima to še zdaj, ko vam ne morem več pomagati.”
“Morete me tolažiti in krepiti mojega duha, kajti zdite se mi najmočnejši med močnimi.” Abbe se žalostno nasmehue. “Abbe Faria sem,” pravi, “kakor vam je znano, na tem gradu jetnik izza leta 1811. Toda prej sem bil že tri leta v trdnjavi Fenestrelle. Leta 1811. so me pripeljali iz Piemonta na Francosko. Tedaj sem izvedel, da je dala usoda Napoleonu, ki mu je bila tedaj videti prijazna, sina, katerega je napravil ta še v zibelki za rimskega kralja. Tedaj si nisem mogel misliti, da se zgodi kaj takega, kakor ste mi povedali, namreč, da bode ta velikan čez štiri leta poražen. Kdo pa vlada zdaj na Francoskem? Ali Napoleon II.?”
“Ne, ampak Ludovik XVIII.” “Ludovik XVIII., brat Ludo-vika XVI.? Kako čudni in skrivnostni so ukrepi usode, ki je ponižala onega, katerega je dvignila, in dvignila onega, katerega je prej ponižala!”
Dantes opazuje začudeno tega človeka, ki je pozabil na svojo usodo, misle na usodo narodov.
“Da, da,” nadaljuje abbe, “kakor na Angleškem: za Karolom
I.	Cromwell, za Comwellom Karol II. in morda za Jakobom
II.	kak princ d’Orange, upravitelj države, ki se napravi za kralja, ki da ljudstvu nove pravice, konstitucijo, prostost! Vi doživite to, mladi mož,” pravi, obrnivši se k Dantesu in pzrši se vanj z očmi, ki so bile globoke in žareče, kakor so bile morda oči prerokov; “vi ste v starosti, da to še lahko doživite, in to se tudi zgodi.”
“Da, če pridem od tod.”
“Ah, to je res,” pravi abbe Faria. “Jetnika sva, in so tre-notki, ko to pozabim in menim, da sem' prost, ker mojega duha ne oklepajo zidovi ječe.”
“Toda zakaj ste zaprti?”
“Jaz? Ker sem sanjal leta 1807. načrt, katerega je poskusil Napoleon leta 1811. uresničiti; ker sem hotel kakor Macchiavelli
SMUČARJI RIŠEJO V CELEC — Smučarji so se spxistili z vrha Bugaboos v Britski Kolumbiji. Slika je bila razstavljena v New York City.
mesto mnogih malih knezov, ki so delili Italijo v celo gnezdo malih tiranij, jednega samega, velikega, močnega in pravičnega gospoda; ker sem mislil, da sem našel svoj ideal v kronanem tepcu, ki -se je le hlinil, da se strinja z menoj, da me je mogel izdati toliko popolnejše. Bil je to načrt Aleksandra VI. in Klementa VII. Vedno se je ponesrečil, in tudi Napoleon ga je moral opustiti. Da, Italija je prekleta.”
In starec povesi svojo glavo.
Dantesu je bilo nerazumljivo, kako more tvegati za take stvari svoje življenje; vsekakor je poznal Napoleona osebnb in z njim govoril, toda čisto ničesar ni
NENAVADEN RAZGLED — Družina štorkelj si je zgradila svoje gnezdo na vrhu drogov neke napeljave, od koder ima vsekakor lep razgled nad vso vasjo nekje na, južnem 'Madžarskem, kjer je bila . 'posneta ta slika.	v .
vedel o Aleksandru VI. in Klementu VIL
(D^’.r. prihodnjič)
------o-------
Kako prihraniti denar kadar kličete na daljavo
Danes že preprosta pamet zahteva, da raztegnete vsak dolar, ki ga imate. Zato Vam Ohio Bell pomaga dobiti največ od daljnih klicev.
Vsako noč med tednom od 7h zvečer in celi dan v soboto in nedeljo lahko kličete tri minute od postaje do postaje kamor koli v Ohio (razen točk na otokih) za 450 ali manj, pa davek.
Znižane cene za klice, ki jih sami sklenete, dobite zdaj pri večini klicev izven države. In cene za daljne klice izven države so zdaj nižje kot kdaj prej.
Ce govorite več kot tri minute, so dodatne minute še cenejše. Pa ker se Vam zaračuna cela minuta, dajte jo porabiti do konca.
Raztegnite svoje dolarje in kličite na daljavo v cenenih urah. Več obvestil dobite spredaj v svoji telefonski knjigi ali pa vprašajte operaterko.
(g) Ohio Bell
1^—' ^
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderxon 1-0628
F Mag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAME
Mary Krall,
roj. NOSE
Svoje blage oči je za vedno zatisnila 25. novembra 1969
Leto dni te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš.
Srce tvoje več ne bije, bolečin, več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči.
Dom je prazen in otožen, odkar te več med nami ni.
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O. 25. november 1970.
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE ŽALOSTNE OBLETNICE, ODKAR SE JE ZA VEDNO POSLOVIL OD NAS NEPOZABNI SIN. BRAT, NEČAK IN BRATRANEC
| IMilan C. Jenko
Njegovo življenje je ugasnilo 25. novembra 1955.
VESOLJSKA POSTAJA — Slika kaže zamisel vesoljske postaje, ki bi bila sposobna nuditi bivališče 50 do 100 osebam. Te bi se menjale od časa do časa; povprečno bi naj ne bi ostal nihče dalj kot mesec dni v vesoljski postaji. Ta bi imela redno zvezo z Zemljo potom posebnih vesoljskih vozil, ki bi bila uporabna za večkratni polet v vesolje. ,
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše za Te bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas!
žalujoči:	i
mati JULIA sestra EMILEE teta JENNIJS MEDVED ■bratranec in sestrična MIKE SADOWSKY in JEANNINE SADOWSKY strici: JOHN, FRANK in TONY
Cleveland, Ohio, 25. novembra 1970
KOZJI PLAŠČ — Na razstavi mode so v New Yorku pokazali tudi tale ženski plašč iz dlake neke vrste jemenskih koza.