Kntpifc SUvko itobUana* AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 132 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 7TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Zanimive vesti iz življenja naših ameriških Slovencev. Veseli in žalostni dogodki V Kings bolnici v Brooklynu, N. Y., je pretekli teden umrl rojak Marko Stonič. Bolehal je poldrugo leto. Star je bil 65 let in je živel 31 let v Ameriki. Doma je bil iz Primorskega. Iz zaporov je bil izpuščen Leonard Slabodnik v Duluth, Minn., bivši bančni uradnik First State banke v Ely, Minn. Obsojen je bil leta 1933 zaradi ne-rednosti na omenjeni banki na zapor cd enega do 30 let. V Roundup, Mont., je umrla 70 let stara Marija Eržen, ki zapušča eno poročeno hčer in tri vnuke. Mož ji je umrl pred petimi leti. Pokojnina je bila rojena v Novi Oselici pri škof j i Loki. V Pittsburghu, Pa., je umrl 29. maja po dveletni hudi bolezni ja-ko dobro poznani rojak Joseph Pogačar, star 57 let. Bil je spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, in tudi naše uredništvo se ga spominja kot na mo- ža pristnega slovenskega značaja in prijatelja. Z njegovo smrtjo je ameriška Slovenija zgubila enega najbolj vnetih društvenih delavcev in značajev. Podrobnih poročil glede družine in rojstnega kraja blagega pokojnika nismo mogli dobiti. Mladi Mr. Janvid John Staut, si urednika poznanega slovenskega tednika v Milwaukee, "Ob-zor," je dospel zadnji teden iz Jugoslavije v Milwaukee, kjer bo stalno ostal. Seznanil se bo s tiskarniškimi posli in dobil pogled v novinarski poklic in je upanje, da bo nekoč v potrebno pomoč pri podjetju. Zlato poroko sta obhajala 5. junija v Chicagu Mr. Louis Sku-bic in njegova žena Mary. Mr. Skubic je doma iz Črnomlja. Leta 1883 je odpotoval v Ameriko. Žena je doma iz Metlike. Šest rojakov, ki so bili navzoči leta 1887 pri poroki Mr. Skubi-ca, se je udeležilo zlate poroke. Dogovori med Fordom in delavsko unijo so se razbili. Ford ne prizna unije Detroit, 6. junija. Dogovori, da se konča štrajk 1,500 delavcev pri Ford Motor Co. v Richmond, Cal., so se izjalovili, ko .seje Henry Ford izjavil, fa#od nobenim pogojem ne prizna unije United Automobile Workers of America. Delavski voditelji bodo imeli zdaj posebno sejo, da se pogovore o nadaljni akciji vzpričo Fordove izjave. Fordovi uradniki so sicer ponudili spravo, toda niso hoteli pri- Na drugi strani se pa Fordovi delavci organizirajo v Ford Brotherhood of America Inc. V dveh dneh so baje dobili 7,000 -Članov- Uaija-UAWA- trdi, da je to kompanijska unija, kar pa zanika Byrd W. Scott, ki je organiziral gori omenjeno organizacijo. Fordovi uradniki trdijo, da se je izmed 82,064 delavcev v Rouge tovarni, 80,698 prostovoljno podpisalo in izreklo "udanost" in "popolno za- znati unije. Mrs. Alice Ros-siter od Narodnega delavskega odseka je izjavila, da ne vidi upanja, da bi se poravnal ta štrajk v bližnji bodočnosti. Uradniki UAWA so zavrnili Fordove ponudbe za spravo, ker oni zahtevajo v prvi vrsti, da Ford prizna to unijo in kolektivno pogajanje, kar pa je Ford v bistvu zavrnil. upanje" v Henry Forda. Homer Martin, predsednik UAWA, je pa izjavil, da bo Ford do Zahvalnega dne, ali vsaj do božiča priznal to unijo in podpisal ž njo pogodbo. Martin je rekel, da bo unija v nasprotnem slučaju "pognala Forda iz businessa." "Mi bomo osvobodili Fordove delavce," je rekel Martin, "kot so bili svoje čase osvobojeni sužnji." Sovjetska Rusija namerava v kali zatreti vsako delovanje nemških in japonskih ogleduhov Moskva, 6. junija. Ruska vlada je intenzivno na delu, da v kali zatre delovanje špijonov raznih tujih držav, predvsem pa nemških in japonskih. Iz diplomatskih virov se naznanja, da namerava ruska vlada zatreti več japonskih in nemških konzulatov v sovjetiji, ki so baza ovaduškega gibanja v Rusiji. Pravda, glasilo sovjetske vlade je izdalo geslo v tej proti-ovaduški kampanji s klicem: "Zatretje vseh japonskih in nemških vohunov je postalo zdaj najvažnejši faktor v naši državi!" Ruska vlada je že dlje časa na delu, da popolnoma zatre vohunstvo v prid tujim državam. V mesecu maju je moralo na povelje zapustiti Rusijo mnogo tujezemcev, med njimi tudi precej Amerikancev. Vsi ti so bili osumljeni vohunstva in sabotaže. Pa ne samo tujezemci, ampak tudi mnogo sovjetskih uradnikov je bilo obdolženih, da so vohunili v prid drugih držav. Med temi je baje mnogo armadnih častnikov. S temi bodo boljševiški komisarji napravili prav kratek proces, postavljeni bodo ob zid in zagrmele bodo puške. -o- Mladenič utonil V nedeljo popoldne je utonil 26 letni mladenič Anton Mosa-veg, stanujoč na 1005 Ansel Rd. Tukaj zapušča žalujočo mater Agnes, sestre: Matildo, omož. J Minute, Virginio, omož. Linden, Mary in brata Josepha ter več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Dan in čas poročamo jutri. Naše sožalje preostalim. Influenca med nami Mestni zdravstveni urad poroča, da je influenca tekom preteklega tedna v Clevelandu pobrala 12 oseb. 57 slučajev influence je bilo sporočanih zdravstvenemu uradu. Da je influenca nenadoma prišla v mesto je pripisovati hitrim vremenskim izpremembam. Skoro neverjetno Menda se boste čudili, toda je resnica, da je policija v Clevelandu letos od 1. januarja pa vse do 1. junija, aretirala nič manj kot 114 izdelovalcev ne p o stavnega žganja. Poleg tega so pa zvezni agenti aretirali še nadaljnih 129 oseb radi proizvajanja alkohola. Vsega s1.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.B0. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »6.50; pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cents. _ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.B. and Canada. »3 00 tor 6 months; Cleveland, by mall, »3.60 tor 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, »6.60 per year, »3.00 for fl months, ■uropean subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. * Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1878._ ^ No. 132, Mon., June 7, 1937 •—•—•—.—•—•—•—» » •—•—•—•—•—.—•—•—•—■—•—.—•—•—•—>■ > BESEDA IZ NARODA ■.......................v ■ • * Vrnil sem se Mr. Perušek, konvencija in mi 'Kako malenkostni so ljudje, ki rabijo ime umetnika v svoje svrhe! V mislih imamo našega edinega slovenskega umetnika v Ameriki, Gregorija Peruška, katerega socialistični krogi v Ameriki skušajo izkoriščati. Zgodba je sledeča: Mr. Perušek je osebno povedal uredniku "Ameriške Domovine" dne 21. maja. da mu nikakor ne ugaja niti ni odobraval kolektanje s klobukom na konvenciji S. N. P. Jed-note, da se kupi eno izmed njegovih umetniških del. Pravzaprav moramo povedati na tem mestu, da je sramota za delegacijo Slovenske Narodne Podporne Jednote, da je nabrala' za umetnika Peruška $67.00 — v klobuku. Sramota je in bo ostala sramota! Umetnik g. Perušek je bil vedno vpoštevan pri S. N. P. Jednoti z — besedami, pomagali pa so mu dejansko prav malo. °In ko je šlo za odločitev, če se umetniku Perušku kaj plaga _ karkoli se razume pod imenom "plača" — kajti umetnika ne morete nikdar dovolj plačati — so šli in so v dveh klobukih nabirali prispevke za g. Peruška. Mr. Grill, ki je še vedno boss "Enakopravnosti" je pri tem poročal, da je "Ameriška Domovina" napačno poročala glede Peruška. Tudi v "Prosveti" smo čitali, da je "Amerika Domovina" napadla" Peruška. Pribita resnica je pa to-le: Gospod Perušek je napram uredniku "Ameriške Domovine" osebno izjavil, dase čuti užaljenega, ker mu je slavna delegacija S. N. P. J. "podarila v klobuku $67.00. Povedal je našemu poročevalcu, da je položil podarjeni prispevek v koverto kot "prvo plačilo" za nabavo ene izmed slik. Naš poročevalec na konvenciji S. N. P. J. je napisal ob tej priliki par vrstic, rekoč, da je sramota za delegacijo S. N. P. Jednote, da je nabrala $67.00 za umetnika Peruška, katerega je "Prosveta" pravilno in častno priporočala ameriškim Slovencem tekom zadnjih deset let. Pa vendar niso dobili na konvenciji Slovenske Narodne Podporne Jednote dovolj zavednega duha, da bi izmed 240 delegatov in glavnih odbornikov nabrali vsaj $500.00, da ne rečemo o tisočaku, ali mogoče o dveh tisočih! Za našega umetnika Peruška se je moralo pobirati — v klobuku, prav tako, kakor se pobira za one, ki so živeli trideset let ali več v Ameriki, pa niso pristopili k Slovenski Narodni Podporni Jednoti ali v katero drugo bratsko podporno organizacijo, da je imela ženica po umrlem soprogu dovolj, da je lahko naročila pogrebnemu zavodu, da dostojno pokoplje ranj-kega! Mi dobro vemo, da se umetnik g. Gregorij Perušek po: polnoma strinja z nami glede teh vrstic. Vemo pa tudi, da mu te vrstice ne bodo ugajale, ker prihajajo v javnost, ker kot umetnik nima ničesar opraviti s politiko ali s strankarskimi boji. Radi bi pa vprašali one zgagarje, ki ob vsaki priliki napadajo naše najboljše kulturne delavce, zakaj poročajo, da je gospoda Peruška "napadla" Ameriška Domovina. Mi smo samo reagirali, da je bila sramota za delegacijo S. N. P. Jednote, da so delegatje pobirali v klobuku za tega našega prvega in najbolj odličnega umetnika v Ameriki. Ako jo delegacija Slovenske Narodne Podporne Jednote čutila, da ima dovolj denarja, da podari španskim komunistom $500.00 brez vsakega vprašanja, zakaj ni imela dovolj poguma in zavesti, da kupi od našega edinega slovenskega umetnika v Ameriki najmanj dve sliki, vredni vsaj $1,000.00. Španci ne bodo nikdar videli denarja ali dobili to ali ono podporo, katero jim je na "naklonila" delegacija Slovenske Narodne Podporne Jednote. Prvič je prepovedano pošiljati iz Amerike denar v Španijo, drugič so nam pa Španci tako oddaljeni, da je škoda slovenskega denarja za nje. Mi smo imeli popolnoma prav, ko smo napisali, da za slovenskega delavskega umetnika se pobira s klobukom in se mu vrže milostno $67.00 v klobuk, za revolucionarne Špance pa ima slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki kar $500.00! Slovenski umetnik je torej zadnji pri S. N. P. Jednoti, za njega so dobri klobuki, za; španske socialiste in komuniste pa se z dobro voljo potroši $500.00 slovenskega denarja. Mr. Perušek, kdo ima prav, mi ali vaši "prijatelji?" ««..♦.. ■.■■■■».....» ...... —........— ■ Kaj pravile! Jože Pograje je poročal, da je prišel iz dvotedenskih počitnic in da je imel fino postrežbo. Pove pa ne, kje je bil na ukancah. Pa ne da bi bil šel ckopavat mestno koruzo na občinske stroške? * * * Kje bosta živela po poroki bivši angleški kralj Edward in Mrs. Simpson? No, on se je zagvišal, da bosta živela v Avstriji. Ona pa trdi, da bosta živela v Ameriki. Kar nas je oženjenih, vemo, da bosta torej živela v Ameriki. Cleveland, O. — Pred nekako sedmimi leti se je selilo veliko naših družin iz naše st. clair-ske okolice na vzhod, v Nottingham in v Euclid. Tisto priliko sem porabil tudi spodaj podpisani, ko se mi je nudila navidezno lepa prilika, vredno kupiti veliko zapuščeno hišo na Lake Shore bulevarju in E. 200. cesti, nedaleč ocr jezera, kjer so v okolici najlepše rezidence. Zelo prijeten kraj je bil to za stanovanje, toda bil je oddaljen polnih devet milj od tukaj. Ne samo vsak dan, ampak tudi po večkrat na dan sem moral prevoziti to pot. četudi je bila vožnja prijetna, vendar zame ni bila pripravna, ker sem vselej izgubil dragocen čas, ki bi lahko uporabil za kaj boljšega in za kaj koristnejšega. čakal sem na priliko, da to veliko hišo, v kateri smo živeli samo trije, midva z ženo in hči, oddam v najem. Dobil se je človek, ki je hotel to hišo uporabiti za prenočišče turistov in tako sem dobil priliko, da se vrnem nazaj na moj stari in znani dom, baš ko je ves dom prenovljen in obsajen z drevjem in cvetlicami, da ne bomo pogrešali onega, kar smo imeli na bulevarju. Preselili smo se zadnji teden in zelo smo zadovoljni tu med starimi znanci in prijatelji. Vseeno pa pogrešamo številne prijatelje, s katerimi smo se spoznali med tem časom v Eu-clidu, bodisi z sosedi ali farani, sv. Kristine in z drugimi širom bele Ljubljane. Zahvaljujem, se vsem mojim prijateljem, s katerimi smo bili v tako pisateljskih odnošajih. In ker nisem šel rirč: bolj daleč, kot sem se prej nahajal vsak dan, vas bom tudi sedaj lahko obiskoval ob posebnih prilikah. Zelo priljubljeno mi je bilo svetišče, prijazne cerkve sv. Kristine, kjer smo se tolikokrat se-šli s farani in prijaznim župnikom Rev. Bombačem. Prav gotovo se bo to tudi sedaj večkrat ponovilo. Nič manj vesel seru bil pa tudi tukaj, ko sem zopet postal aktiven faran naše stare fare, tako veličastne cerkve sv. Vida, kjer bomo ravno ta mesec, praznovali farno godovanje, prav kot doma v naši Preserski fari. Pri moji selitvi nisem ničesar izgubil, da bi se mogel pritoževati. Prišlo je ravno prav. T a nisem dal hišo v najem možu, ki jo je hotel imeti, tu sem pa našel hišo ,vso prenovljeno, kakor da se nahaja v najlepšem parku. Našel sem tudi zadovoljne' vse moje stare znance, ki se veselijo mojega ali našega po-vratka. Najpoglavitnejši vzrok moje selitve je pa ta, da bom mogel, lažje vzdrževati pravi red pri pogrebniškem poslu, posebno zdaj, ko je isti tako moderno organiziran in prenovljen. Vsakdo ve, da je pogrebniško opravilo najvažnejše, ki zahteva vsakojakih nadzorovanj. Kakor sem dobrodošel za tukajšnjo naselbino, nazaj, prav tako bom lahko ostal naklonjen za vse one, ki so ostali tam, kjer sem, bil med njimi. Razdalja v tem oziru ne pomeni ničesar. Ložje mi bo sedaj poslovati ka-I morkoli iz tega mesta, nego prej, ko mnogokrat niso rojaki vedeli, kje da se nahajam. Odslej bom na razpolago za vse slučaje, osebne ali trgovske vsebine, ne samo v bližini, ampak tudi za oddaljene. ) Iz srca se zahvaljujem vsem onim, ki so mi bili naklonjeni lam, odkoder sem odšel. Ostanite "naklonjeni tudi v nadalje. Vsak čas vam bom na razpolago. V naši st. clairski naselbini je pa tudi mnogo dela in opravila, kjer mi ne bo dolg čas. Kar si bom prihranil časa na vožnji, ga bom uporabil za pisanje in slikovne predstave, kar bo vse le v oživljanje naših narodnih idej. Bog živi vse moje stare in nove prijatelje! Anton Grdina. "Nič več ni poštenih ljudi na svetu," je rekel uzmovič, ki je bil pripeljan pred sodnik;:. "Nekaj ukradenega blaga sem skril v parku in ali ga ni nekdo odnesel? Kam bo ta svet prišel?" Žrtve vojnega streliva Gorica. — Kmalu bo dvajset let, odkar je na Goriškem prenehala vojna vihra, žrtve pa še vedno zahteva. Grmade vojnega streliva in drugega železja, ki so ostale po soških bojiščih v zakopih, jarkih, kavernah in sploh v podzemlju, zapeljujejo zlasti mladino. Zaslužek, ki ga vrže težko izkopani vojni materijah omamlja; nihče ne misli na nevarnost, nihče se ne ozira na oblastvene predpise : lire vabijo in zvabijo marsikoga v smrt ali pa v življensko nesrečo —v pohabljenost. Skoro nedo-umno je, kako so ljudje hladni, kako jih ne presune in ne prestraši nobena, še tako grozna nesreča. Vsa povojna lo+a se mesec za mesecem, teden za tednom, včasih dan za dnem ču-je o žrtvah, ki jih zahteva pobiranje in iskanje'vojnega streliva, kljub temu ljudje ne odnehajo. Nasprotno, vrste iskalcev vojnega "zlata" se množe in grozne nezgode tudi. V Lokah pri Krombergu je 16-letni Volk Albin prinesel od nekod staro avstrijsko granato na domače dvorišče, kjer jo je hotel odpreti. Starejši brat, ki je poznal granato in vedel, kako zahrbten je njen ustroj, ga je svaril; ko pa je brat odšel, se je Albin zopet lotil usodnega dela: s kladivom je skušal odpreti vžigalnik. Nenadoma šibek pok in Albin je ležal ves razmesarjen mrtev na domačem dvorišču. Kos vžigalnika se mu je zaril v oprsje in izstopil na hrbtu, drugi kos mu je odprl lobanjo in razbil obe očesi. Nesrečnež je bil mrtev, samo "mama" je še v grozi zakli-cal. 56-letni Volk Jožef je v tistem času pri nekem hlevu na dvorišču nekaj delal. Ni stal daleč od sina, a ni videl kaj ta dela, ker mu je obračal hrbet. Deli razpočenega vžigalnika sq ga zadeli v noge in mu odnesli vse meso z meč. Prihiteli so sosedje in našli Albina mrtvega, očeta pa vsega zmešanega in okrvavljenega v bližini hišnih vrat, do katerih je bil oče pritekel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je šele po dveh dneh prišel toliko k sebi, da jo vprašal, kako je z Albinom—bil je že pokopan. Ker je zgubii mnogo krvi, je njegovo stanje obupno. Albin je bil zelo priden fant, ki je skrbno pomagal pri domačiji. Tisti predpoldne se je bil vrnil že iz Gorice, kamor je nesel mleko, in se je šelo potom lotil smrtnega dela. V Mirnu pri Gorici je pa drugi dan strelivo zahtevalo dve mladi žrtvi. 18-letni Lado Le-stun s Peči in 16-letni Mili Živec iz Japnišč sta na pobočju Krasa iskala vojni materijah V škarjah nad Vrtočami, nekoliko vzhodno od Mironskega gradu, sta našla granato, katero sta hotela odpreti. Kako sta delala, ve samo nebo. Gotovo je, da je granata nepričakovano eksplodirala in ju dobesedne* raznesla. Njune smrtne ostanke so v kosih prenesli v dolino in jih pokopali na mirenskem pokopališču. Vojno strelivo nam ne jemlje samo mnogo življenj, nam ne, pušča samo številnih pohabljencev, ampak ustvarja še drugo zlo: kvari, zastruplja mladino. Z iskanjem in pobiranjem vojnega železja in streliva se v prvi vrsti pečajo dečki in fantje. Ker je povpraševanje po tem blagu v zadnjem času zelo živo—v Gorici in okolici se je v zadnjih mesecih par novih tvrdk začelo baviti s tem poslom—gre hitro in dobro v denar. Dečki in fantiči zaslužijo na ta način lepe zneske. Res, naše družine 30 siromašne, pogrebe so večinoma povsod veliko, zato ni čuda, če starši do-^ puste, da se njihovi otroci bavi-jo z nevarnim delom. Neredko se zgodi, da zbira in išče podzemeljske zaklade vsa družina z očetom na čelu vred. Vse to je sicer bridko, toda razumljivo in deloma opravičljivo. Zlo, ki se vedno bolj širi, tiči drugod. Ne-godni fantiči pridejo s prodajanjem tega streliva do denarja. Mislite si: pobiči, ki so komaj odrasli šolskim klopem, ki bi se morali učiti kake obrti ali bi morali pomagati pri domačem delu, postanejo "samostojni delavci" z večjimi zneski lir v žepu. Kjer ni očetova ali materina moč dovolj krepka, se začne gorje. Mlečnozobi prično zahajati v gostilne, kadijo, preklinjajo, govore nedostojno in surovo ter se vdajajo najrazličnejšim pokvarjenostim, če jih starši ali drugi odrasli ljudje spravljajo domov, če jim pošten gostilničar noče dajati pijače, ker so že vinjeni, si nabavijo vina v steklenicah in hajd v hrib, kjer jim ni nihče za petami. Baski Dokler ni prišlo do španske državljanske vojne, je bilo poznanje narodnostnih razmer na pirenejskem polotoku po ostalem svetu kaj površno. Navajeni smo bili govoriti o "Špancih," državljanska vojna pa je pokazala, da živi v Španiji več narodov s celo zelo razvito narodno zavestjo, ki se v govoru in pisavi poklužnjejo vsaj treh povsem različnih jezikov: ka-stilščine, katalonščine in bašči-ne. Jezik Baskov ni podoben nobenemu Evropskemu jeziku in pravijo, da je tujcu skoraj nemogoče, da bi se ga priučil. Vsebuje med drugim mnogo starih keltskih izrazov. Baščino govori poldrug milijonski gorski narod, stanujoč v petih španskih provincah: Vi-tori, Alava, Viscaya, Guipozca in Bilbao. Razven v teh izrazitih baskiških provincah pa je baščina občevalni jezik tudi v velikem delu Navare in med francoskimi Baski, ki stanujejo v Pirenejih. Baski so samozavesten, redkobeseden, ponosen narod, ki je mnogo stoletij živel politično samostojno življenje, čeprav v rahlem okvirnem sožitju z drugimi narodi. Toda po letu 1839, ko se je Španija pričela centralizirati, so tudi Baski izgubili svoj samostojen položaj in politične predpravice v državi. Od tedaj gre tudi njihova borba proti madridskemu centralizmu, ki se v vseh pretresih španske države javlja več ali manj izrazito. Baski s ponosom poudarjajo, da imajo vse predpogoje za samostojno politično življenje: njihova dežela je položena ob najlepšem delu Biskajskega zaliva, s sve-tovnoznanim kopališčem San Sebastijanom (70,000 prebivalcev). Dasi je zemlja gorata, je izredno rodovitna, ker ima dovolj vlage in milo podnebje. Toda glavno bogastvo baskiške zemlje je v njenih rudah, zlasti železni rudi. Tako se je okrog Bilbaoa (170,000 prebivalcev) in okolice razvila prebogata železna industrija, najobsežnejša na celem pirenejskem polotoku. Baski se dobro zavedajo, da z bogastvom svoje zemlje! in pridnim delom svojih rok ne preživljajo le sebe, ampak tudi dobršen del ostale Španije, katere prebivalstvo je po večini siromašno, nedelovno in fatalistič-no. Izbruh državljanske vojne je Baske presenetil ločene v dva tabora, čeprav so vsi Baski edini v zahtevi, da se jim vrnejo nekdanje fueros — predpravice, bi se en del zadovoljil z samoupravo, medtem ko drugi del zahteva popolno polotično samostojnost, in bi se kvečjemu včlenil v sklop kakih neodvisnih iberskih republik. To zahtevajo zlasti Baski v pokrajinah Vizcaya in Guipozca, medtem ko bi se južni pokrajini Alava in Vitoria zadovoljili tudi s finančno in upravno avtonomijo. Pod temi vidiki so v sedanji državljanski vojni Baski razdeljeni na dva dela: zmernejši so stopili na stran generala Franca in se bore v nacionalističnih vrstah, medtem ko je severni in zapadni del na strani madridske vlade. Za španske katoličane je bilo že dolgo značilno, da se zaradi posebnih političnih razmer (nadvlada Kastilije nad ostalimi pokrajinami) bili neprestano hudo sprti med seboj. V ospredju njih zanimanja na eni in drugi strani so stali politični interesi, ki so ovirali razgled na ono, kar bi jih kot katoličane in sinove iste matere Cerkve moglo družiti ali vsaj zbliževati. Tako je mogoče tudi v sedanjem bratomornem klanju dobiti vsak čas kakega "vikarja" ali "kanonika" in sploh "uglednega člana duhovskega stanu," kakor to beremo v propagandnih članih Kominterne, ki z vso silo agitira za ljudsko fronto, za "demokracijo" proti "fašistom." Ze beganje katoličanov so takšne izjave "uglednih katoličanov" zelo dobro sredstvo, zato komunisti polagajo veliko važnost na to, da jih čim več zberejo in pošljejo v svet—v trdni veri, da se bo dobil kak naiven katolik ali celo katoliški list ali revija, ki jih bo ponatisnil, češ, le poglejte katoličani, da vam ljudske fronte niso nevarne. Pri tem pa večina kajpada ne ve, da španski katoličani žal nimajo tiste idejne enotnosti in miselne povezanosti med seboj, kakor pa jo kažejo španski levičarji: anarhisti ali komunisti. Le-ti nastopajo enotno za enotnimi cilji, medtem ko je med katoličani polno pokrajinsko nacionalno označenih taborov, ki jih nasprotnik po mili volji izrablja v svoj prid. To je tudi primer z Baski, ki, so brez dvoma najboljši katoličani pirenejskega polotoka. Pri njih ni anarhizem niti približno tako globoko prodrl kakor med Katalonci. Tudi komunisti skoraj nič ne pomenijo. Baski imajo lepo razvito družinsko življenje, spoštujejo stare navade in so posebno iskreni častilci Matere božje. Dobro polovico teh katoliških Baskov vidimo, da se v sedanji državljanski vojni kakor levi bore na rdeči strani—zato, ker jim je vlada ljudske fronte obljubila politično samostojnost. Zanimivo je, da so jih njihovi škofje svarili pred sodelovanjem j marksisti, toda, tudi v tem primeru so se našli zopet' drug" teologi, ki so pomirili njihPvo vest ... Pri tem je pa danes več kot gotovo, da Baski tudi v primeru, da Kominterna v Španiji odnese zmago, ne bodo tega dobili, kar naivno pričakujejo od levičarjev. Ako zmaga Komin^ terna—kar pa se ne zdi preveč verjetno—bi dobili na iberskem polotoku zvezo "iberskih republik," kakor imamo v Sovjetiji zvezo sovjetskih republik. Tudi v Sovjetiji žive različni narodi, nad 60 jih je—toda kakšno politično samoupravo uživajo! Pač, nekaj na papirju, toda o politično samostojnih narodih ne more biti niti govora,! Po novi ustavi še manj kot po stari. Kar ima na primer Ukrajina ali Bela Rusija, predstavlja zgolj I nekaj malenkostnih upravnih pravic, toda vsak švicarski kanton ima desetkrat večjo samoupravo! Kajti tisti, ki ima v boljševizmu glavno besedo je stranka, le ta pa je najstrožje centralistično urejena. Tako nekako bi se tudi Baskom godilo v obljubljeni "zvezi socialističnih iberskih republik." Dokaz od strani levičarjev je bil že doprinešenv dobi vlade ljudske fronte. Tedaj so Baski zahtevali, da se ukinejo za njih deželo protiverski zakoni, ki so jih levičarji izglasovali v madridskem parlamentu. Njih zahteva pa je bila gladko odbita. Tisti, ki so bili najbolj proti takšni "izjemi," so bili baš Baski sami, seveda oni, ki pripadajo liberalnemu in levičarskemu taboru. če zmaga Kominterna, potem seveda ne bodo Baski katoličani tisti, ki bodo odločevali o usodi svojega naroda, pa čeprav morejo govoriti v imenu večine, ampak bo tistih par stotin baskiških komunistov, ki bodo merodajni. Saj v Sovjetiji komunistična stranka še danes ne šteje niti 10,000,000, pa vlada nad 170 milijonskimi narodi. Baskiški škofje so torej imeli popolnoma prav, da so svarili svoj narod pred zvezo z ljudsko fronto. Usluge, ki so jih Baski rdeč-karjem napravili, so za Madrid neprecenljive vrednosti. Najprej se Largo Caballero, "španski Lenin," na osnovi tega zavezništva neprestano pred svetom sklicuje, da "ni proti veri," češ, poglejte, saj so Baski naši zavezniki in ti so vendar odlični katoličani. Potem so Baski že takoj spočetka državljanske vojne s svojim silovitim odporom, ki so ga nacionalistom nudili pri Irunu in San Sebastijanu dejansko rešili Madrid in mu dali časa, da se je pripravil na obrambo. Do danes so vezali toliko vojnih sil Francove armade, da ovirajo vojne operacije na vseh bojiščih. Kajti. Bask) naravnost slove po svoji že legendarni hrabrosti, hladnokrvnosti in vojaški vztrajnosti in je največja tragedija tega malega naroda, da Franco nima v svoji vojski nobenih čet, ki bi bile Baskom enakovredne razen onih Baskov, ki se bore na njegovi strani ... Razumljivo, da se je Franco le nerad odločil za ofenzivo na Bilbao, ker pozna vse vojaške vrline svojega nasprotnika. Končno je pa moral to storiti, ker je Kominterna pošiljala vedno več orožja in čet v baski-ška obmorska mesta z namenom, da se za hrbtom nacionalistične armade ustvari silna rdeča arpiada, podprta od Baskov in asturskih rudarjev, ki bi v ugodnem trenutku odločila vojno srečo v prid Kominterne. Tako je lepa dežela Baskov postala prizorišče najljutejših bratomornih bojev. Uničena mesta, požgane vasi, opustoše-na polja in vinogradi in na tisoče padlih mož in fantov, to je zaenkrat žalostna bilanca malega naroda, ki se v dobri veri bori za uresničenje svojega stoletnega sena: biti svoboden ir na svoji zemlji svoj gospod. Francova ofenziva proti Baskom pa je tudi dokaz za okornost in kratkovidnost njegove politike, ki ni znal tega hrabi'e-ga naroda s priznanjem njegove politične samostojnosti pridobiti zlepa na svojo stran. To so neodpustljive politične napake, ki utegnejo tudi za eventualni Francov vojaški uspeh postati usodne. "Slovenec." (e verjamete al' pa ne žena pokara svojega moža: "Pa le kako si mogel* izgubiti poročni prstan?" "Kaj ti nisem že stokrat rekel, cla mi zašij luknjo v žepu pri telovniku!" KRIŽEM PO JUTROVEM Fe ntmftkm h*tnOi K. Kara O dobri Ali —! Tvoja "umetnost" je še zelo v povojih! Tako sem si mislil, na glas pa sem dejal: "že mnogo takih ur sem videl. Poglej si mojo uro! Leta kaže, mesece, ure, minute in sekunde." Vzel jo je v roko in jo ves zavzet gledal. "Allah akbar —! Allah je velik —! Kje si dobil tako uro?" "Iznašel jo je urar v moji domovini." "Gotovo je draga?" "Menda. Pa prejel sem jo v dar." "Ali se da odpreti?" "Tudi." "Odpri jo, odpri jo! l3a vidim, kako je sestavljena." "Ni časa, da bi uro ogledovala. V Džnibašliju jo boš videl." "Torej moraš res koj odpotovati?" "Nemudoma. Poprej pa še bom napisal tvojemu dobremu očetu nekaj besed prav kakor tisti starček, ki si mi o njem pravil." "Kake besede?" "Take, ki mu bodo dajale tolažbo v njegovem trpljenju." "Iz vašega svetega pisma?" "Da." "Pojdi! Veselilo ga bo." Vrnila sva se k očetu. "Oče," je pravil Ali, "se še spominjaš tistega starčka, katoličan je bil? Napisal mi je besede iz svetega pisma katoličanov in mi naročil, naj se jih na pamet naučim in naj jih nikdar ne pozabim in se vedno po njih ravnam—. še veš?" Starček je pomežiknil. "Tale effendi je tudi kristjan in bi ti rad napisal nekaj besed iz svetega pisma v tolažbo. Prebral ti jih bom." Vzel sem listek papirja iz svojega žepnega zapisnika in tnu napisal besede iz Pavlovega pisma na Rimljane 14, 8 : "Ako živim, živim Gospodu, ako umrem, umrem Gospodu. Najsi torej živim ali umrem. Gospodov sem." Ali jih je prebral očetu. Starčeku so solze porosile lica. Krenil je z očmi in gledal svoje roke. Nisem razumel njegove kretnje, Ali mi jo je razložil: "Prosi te, effendi, da mu podaš roko!" Dal sem mu roko in mu obrisal solzne oči. "Allah je usmiljen, moder in pravičen," sem rekel. "Povezal je tvoje ude, da bi tvoja duša tem svobodneje in nemoteno občevala z njim. In ko se bo tvoja duša ločila od telesa in bo srečala na mostu v večnost angela, ki precenjuje dela umrlih, bo na njegovih tehtnicah tvoja vdanost, ki z njo prenašaš svoje trpljenje, obilo odtehtala vse, kar si morebiti ke-daj v življenju zagrešil. Naj ti sije zarja nebeških radosti!" Zaprl je oči in na njegovo gu-> basto lice je legel blažen mir. Odšla sva. "Res se ti mudi, effendi?" je dejal Ali zabriženo. "Da. In ti pojdeš z menoj !" "S teboj? Kam?" "V Džnibašli k tvoji nevesti, še danes bomo obhajali zaroko." Dobri urar je bil ves iz sebe. Kar skočil je in pohitel za kočo po konja. Počakala sva s Ha-lefom. Pred kočo se je nabralo vse polno kabaških vaščanov. Eni so zijali v naju in naju gledali kakor bitji z drugega sveta, drugi pa so na ves glas pripovedovali in spet pripovedovali razburljive dogodke tistega dne in si jih po svoje razlagali. Gotovo dolgo niso mogli pozabiti vratolomne dirke, še manj pa, da se je moral mogočni kjaja tako ponižno pokloniti tujemu effendiju, katerega bi bil rad v ječo vtaknil—. Ali je prišel in skokoma smo oddirjali. Mudilo se mi je, v skrbeh sem si bil za Očko in Omarja. Spotoma sem poklical Halefa k sebi. Rad bi bil vedel, kod so hodili, da sem jih vso noč zaman čakal. "Kje ste pa tičali vso noč? čakal sem, pa vas ni bilo—. Ste pot zgrešili?" "Ne, effendi! Jezdili smo točno po poti, ki si nam jo popisal. Ampak—." Obtičal je in po strani pogledoval po meni, da vidi, ali sem dovolj dobro razpoložen in ali bi mi smel povedati svojo neprijetno novico. In bil sem dobre volje. Vsikdar sem se potrudil, da sem v občevanju z bližnjim premagal samovoljnost in muhavost. Muhav, čmeren človek mi je zopern. Mogoče je vsekakor, da se te včasi loti slaba volja, da ti gre kaj navzkriž, ni pa lepo, celo zelo grdo je, če kažeš svojo slabo voljo bližnjemu, svoje muhe, kakor pravimo. Dolžni smo bližnjemu, da se v takih trenutkih obvladamo, da smo vedno enako prijazni in vljudni. Le kdor bo samega sebe v takih položajih obvladal, bo vladal tudi nad drugimi.' Sicer pa tudi ni bilo razloga, da bi bil slabe volje. In če bi tudi bil, bi ne bil smel žaliti ir, žalostiti svojega zvestega Halefa. Rešil me je iz zelo sitnega, skoraj nevarnega položaja. Da ni prišel o pravem času k Saba-novi koči, kdo ve, kako bi se mi še bilo godilo. Razen tega sem srečno spet dobil nazaj svojega dragocenega vranca, — res ni bilo vzroka, da bi bil muhast. Kljub temu pa sem se naredil, kot da sem jezen in čmeren. In morebiti prav zato, ker sem bil dobre volje. Pošaliti sem se hotel. Rad bi bil Halefa razveselil s tem večjo prijaznostjo. In ko nisem odgovoril, ampak le temno gledal pred sebe, je nemirno mencal na sedlu in končno boječe vprašal: "Effendi, ali nisi dobre volje?" "Ne." Prestrašil se je. "O joj—!" "čemu javkaš?" "Ker ti moram neko novico povedati—." "Kako?" "Ki te bo še bolj ujezila—." "Tako—!" "In zato me je strah—." "Kaj pa se je zgodilo?" "Velika nesreča—." "Povej vendar!" "Ušel je—." "Kdo?" "Zadnji—." "Govori vendar!" "Saj veš—." "Nič ne vem. Povej in ne kvasi!" "Zadnji kawwas." Končno je bilo zunaj—. Globoko je vzdihnil, da sem ga čul vkljub topotu'kopit. "Hvalabogu,!" Iznenaden je šinil okoli. Takega odgovora seveda ni pričakoval. Omeniti moram, da nam je odrinski kadi dal na pot tri kawwase, ki bi nam naj bili pomagali prijeti Manah el-Baršo, Barud el-Amazata in ubeglega jetničarja. Dva kawwasa sta nam ušla že koj kmalu za Odri-nom, le eden nam je ostal še zvest. Slabi jezdeci so bili, za sitnost bi nam bili in nadlego, zato sem bil vesel, da sem se jih iznebil. "Kako praviš—?" se je čudil Halef. "Hvalabogu pravim, da je šel." "Effendi, ali sem te prav razumel?" 1937 JUNIJ 1937 SallMol iil®® Fr! S. n ffl Tim;, 4 5 u 8!L?:L10 11 12 131 14! 15|jl6||17l 18 19 20! 21! 26 271 28] 29[30[l KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu. 13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens. 13.—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi. 20.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave. 20.—Piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih. 27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 27.—-Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ 4.—Hrvatsko društvo "Kolo hrvatskih sinov i kčera" priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 5.—Piknik Euclid Rifle kluba na Močilnikarjevi farmi. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi. 11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 18. — Društvo Brooklynski Slovenci št:"4S *SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 18.—črički imajo piknik v Maple Gardens. 25.—'Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi. 25.—Društvo št. 403 H. B. Zajednice iz Newburga priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights, O. AVGUST 1.—Piknik župnije Marije Vnebovzcte na Močilnikarjevi farmi. 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. 29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št, 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—2'6d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črič- ki v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. -o- IZ DOMOVINE —Obešenec v gozdu. Domačini od Sv. Katarine so v gozdu Ravniku nad Toškim čelom našli neznanega obešenca. Truplo je viselo pod bukvijo najbrž že več dni. Obešenec je imel na sebi čedno temno obleko. V njegovih žepih so orožniki našli razne papirje, med drugim tudi izkaz zaslužka z neke nove stavbe pod vodstvom inž. Kasa-la v šiški na ime Peter Kogoj. Pozneje so dognali, da gre res za 36-letnega zidarskega delavca Petra Kogoja, ki je stanoval od meseca marca v Kosezah, zaposljen pa je bil na raznih stavbah v okolici. Doma je bil iz Vojskega na Primorskem, in ima v Ljubljani sorodnike. Od doma je šel že 1. maja in je dejal, da se je namenil na prijeten izlet. Kaj ga je gnalo v obup, ni znano. —Ljubljanski zdravnik žrtev smučanja. Mladi ljubljanski zdravnik dr. Marjan Bukovec, zdravniški volonter v splošni bolnišnici, sin znanega slovenskega javnega delavca in čebelarja g. Bukovca v Ljubljani, se je smučal na snežiščih v okolišu Sedmih triglavskih jezer. Pod sedlom Hribarice pa je strmo zavozil navzdol. V zaletu pa je. odletel v stran in priletel na skale, kjer si je razbil lobanjo. Truplo nadarjenega zdravnika so prepeljali v Ljubljano. Po kojni dr. Marjan Bukovec še ni štel 30 let. Bil je ljubitelj planin in za to svojo ljubezen je moral dati življenje. —Nenadna smrt uglednega gospodarja. V Kamniku pri Preserju je v 75. letu starosti preminil Andrej Petelin, po domače Erjavček. Pri delu mu je namreč padel težji hlod na prsi in trebuh in ga pritisnil tako hudo, da je nesrečni mož takoj izdihnil. Pokojnik je bil dalje časa župan in odbornik preser-ske občine. Užival je splošen ugled kot, skrben gospodar. —Prostovoljna smrt kmeta pesnika. Te dni so našli 46-let-nega Franca Preglja iz Gradca pri Litiji obešenega. Pokojnik je bil v tem okolišu najbogatejši kmet. V vasici Gradcu je imel toliko sveta, da ga je oddajal v najem. Pokojnik je bil čisto svojskega značaja. Dosti je či-tal in knjige so ga pripravile do tega, da je začel tudi sam pe-snikovati. Njegove prigodnice so napravljale premnogim obilo dobre volje. Naposled tudi Gregcu ni prizanesla gospodarska stiska. Zadnje dni je prodal svojemu prijatelju nekaj zemlje. Domači so trdili, da je bil oče poslednje dni precej zamišljen. Ostal je kar doma, hodil je od hiše do gospodarskih poslopij in si je večkrat zaskrbljeno segel v,lase. Očitno je prestajal hude notranje borbe. V duševni pobitosti se je odločil, da si" konča življenje. Pokojnik ima po Sloveniji gotovo precej prijateljev in znancev še iz svetovne vojne. Po prevratu se je na Koroškem boril okrog Djekš nad Velikovcem. —Mrtvega s prestreljeno glavo so našli v obcestnem jarku pri Spodnji Polskavi 24-letnega posestnikovega sina Leopolda Resnika iz šikol na Dravskem polju. Poleg trupla sta ležala kolo in samokres, iz katerega si je pognal v desno sence kroglo. Pri Resniku so našli dve poslovilni pismi, in sicer prvo na starše, drugo pa na ljubico. —13-letna deklica se je ustrelila. V Rakovcu v bližini Vitanja se je 13-letna hčerka lovskega čuvaja Grabnerja, ki je uslužben pri grofu Turnu, ustrelila z lovsko puško. Rozalija je bila zelo živčno bolna in se je za vsako malenkost razburila. Tik pred dogodkom se je sprla s služkinjo, nato pa je zbežala v sobo in se zaklenila. Nekaj trenutkov za tem so slišali strel in našli otroka mrtvega. —S srobotom se je obesil. Te dni je našel posestnik Kline iz Vin, ki vozi les k zagorskemu rudniku, blizu ceste obešenca, obešenega s srobotom na hruško. Poklical je v bližini za-posljene rudniške delavce. Potrudili so se, da bi obešenca rešili, toda vsi poskusi so bili zaman. V obešencu so spoznali upokojenega rudniškega čuvaja Martina Stibriča iz Zagorja. Čudno, da je bilo obupno dejanje storjeno prav v kraju, ki ima starodavno ime Gavge. Tu so v starih časih obešali zločince. Vzroki, ki so gnali dobrega moža v smrt, niso čisto jasni. Mož je bil videti zadnji čas zelo potrt. Z ženo sta prebivala v hčerkini novi hiši. DNEVNE VESTI je Anglija dala indirektno razumeti vladam v Berlinu in v Rimu, da smatra njih pritožbe napram španski socialistični vladi za upravičene. S tem korakom namerava Anglija preprečiti splošno evropsko vojno, ki grozi *e ves teden. Kubanski kongres je za pomiloščenje jetnikov Havana, Kuba, 4. junija. Poslanska zbornica kubanskega kongresa je sprejela predlog, glasom katerega bo pomilošče-nih tisoče obtožencev in jetnikov, ki so zakrivili osebne ali politične zločine. Predlog gre sedaj v senatno zbornico, kjer pa bo naletel na ostro opozicijo. Postava je narejena tako, da ko pride v veljavo, se bodo izpraznile skoro vse ječe v republiki Kuba. 2,000 parov poročenih v Londonu radi Windsor ja London, 3. junija. Ob isti uri, ko se je poročil vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, z ameriško razporočenko Mrs. W«ar-field, se je poročilo v Londonu in v ostalih večjih mestih Anglije nad 2,000 parov. Vsi so izjavili, da bi radi ohranili v spominu dan svoje poroke, ki je bil isti dan, ko se je poročil edini odsto-pli angleški kralj v zgodovini Anglije. Poročni uradi so bili oblegani dva dni pred drugim junijem. MALI OGLASI Soba se odda, jako lepa in pripravna. 1167 E. 74th St. (134) Naprodaj je hiša, ima šest sob, 701 E. 159th St. Jako nizka cena. Za podrobnosti vprašajte pri odvetniku John L. Mihelichu, administrator, 702 Engineers Bldg., telefon CHerry 7106. (133) AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. tr Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrorine listke za vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; oritAVLJA notarske posle. Kollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. G612 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 8978 Billy Rose, katerega dve ogromni predstavi sta višek Velike jezerske razstave v Clevelandu, ki bo trajala do 6. septembra, je rekel, da bi bila Venus de Miloš predebela za njegov zbor in tudi če bi imela roke, bi morala nekoliko shujšati, predno bi lahko predstavljala tipične ameriške lcrasotice, ki so v njegovem zboru. — Več kot 5,000,000 ljudi bo obiskalo to ogromno jezersko razstavo letošnje poletje. Rockefeller je zapustil "samo" 25 milijonov White Plains, N. Y. — Tukaj so odprli oporoko John D. Rockefellerja, v kateri zapušča svojo imovino dedičem. Vsa imovina je vredna nekako 28 milijonov dolarjev. Seve, vse drugo svoje premoženje je razdelil med dediče še pred svojo smrtjo in bo tako podvrženo davkom samo teh 25 milijonov dolarjev. Svoje čase so računali, da je vreden Rockefeller dve milijardi dolarjev V svojem življenju je daroval Rockefeller raznim dobrodelnim institucijam preko $500,000,000. . '--o- Anglija se trudi, da prepreči evropsko vojno London, 5. junija. Anglija se je včeraj pridružila Nemčiji in Italiji ter je poslala protestno noto španski vladi v Valenciji Anglija protestira, ker španske vladne bojne ladje napadajo par-laike nevtralnih držav. Obenem V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Johna Kromar ki je odšel v večno življenje dne 7. junija 1936. t Ljubi oče, mirno spite v kraju večnega miru, duša Vaša naj uživa večno slavo pri Bogu. Nismo Vas še pozabili, v srcih Vas še hranimo; da bi enkrat se združili, to Boga mi prosimo. . Žalujoči hčeTe in sinovi p r n *Ro£a