47- šiev. Poštnina plaisne u gotovini. Celje, čeUtek 2B- aprila fS27. Le ü IX. Uhaja v torek, det»«tek »n soboto. Stane mesečno Din 7' — ZA inozcnistvo Din 20*—. Poeamee/a Številka I oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni štvo in upr^v ;i&tvo : Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Og>asi po tarifu. Telefon int. štev. 65. DRAGO ŽABKAR: Kakofonija. I. Das Tschechenfest 1898 (Dalje.) Tudi tedajiji Freimdien.verikehrsko- nii.tč pod predsedMvom gosp. Franca Pacchiiaffa je naislovH na občinski sve.t spomenico, ki je vsebovala slične zalji- ve napade na Slovenes. NemeL so <>r- ganiizirali vse svoje ljiudi Tiskali .so re- sahicije, ki so jih razdelili med najza- grizmejše svoje ljudi in nabrali so \ par d'neh nad tusoe podpi»sov, Dne 28. jluJija J899 se je pečal /. zadevo oibčiii- ski svet, Precidala so je vloga Freni- denverkehrskoinüeja« in re.solu.cija. V tej zadnji so o&stavki, katero tnoramo dobosedno ponaviti. »Schon in don k'tzten Ja luvn ha- ben solche Feste hier stattgefunden; di« Erimnerung daran wird diirch wahre Schreckensbiilder bezeichnet. — Die ails Festteilinelumer liier Auftreten- den benahmen sieb auf eine geradezu widerlich he.rau.sf ordern die Art und ha- ben nicht nur die Ruhe der sonst so friedlichen Stad Ciu'li bei Tag und bei Nacht In unerhörter Weise (Lurch noch nie dagewesene ICxcesise gestört, son- dern a;uch die körperliche Sicherheit der deutschen Bewohner gefährdet. Die rohen Gesellen haiben auch 'die deutschen Frauen und Mädchen in empörender Weiis*; beschimpft. —-• Um- stände, welche die unumgängliche Not- wendigkeit ergeben, dass in Hinkunft die Abhaltung jedes skivischeit Fesfes in Cilli unmöglich gemacht werde.« ¦— (V zaiitnji'h letili so se vršile v Olj'i sfavnasti, kateriih spomin na.ni kazo grozotne slike. Pri teh slaviiastib na- stopajoei so se otbnasali na zopen; iz- zivctJeji način im motili so ne le dnewii in nooni mir mušega splošno ta.ko inir- nega mesta. am.paJc vpriBa.r,M Sl) (ufli razne izgrede in o#rožali 'telesno vai•- nost nomökoga pnebwaLsbva. Nasilni aurovoži so žalili in zmerjali na s-kraj- no odvraten način neniiske zone in de- kleta. Ta dejstva zahtevajio, da se pre- prečigo v bodoče na vsak naein wse sl'o- vanske sdiavnasü v Gel'ju.) Iz teh vrst je raizvrdua visa hudob- noßt in ošabnost tedanjega. nemštva,. ki se je dan es sarno potuhnilo in hoče sedaj zopet porabiti naso na rod no raz- prtijo, da bii prišlo na površje. To, kar so Sk'iml ugarnjalh, so naim naprtili in so na« .sTa.moti.li celo v urad.nLh spisih. _ V te] seji so s-kleni'li p.o kratki de- baü. da bodo zaMevali ml namestni- stva v (Jrad.cu, da se posel ceških di- jakoA' prepove im po-obLaustili so ted.i- njega župama, da iizvede vse potrebno. V debato so bili posegli pri tej seji gg. dr. Jesenko, dr. Stepäischnegg. Lindau- er, dr. Schurbi, Skoberne, Kowa- tschitsch in Mörü. Med njiani je bito res prav malo Germanov. Zanimivo je. da je saino lmigüstrat -..v Celovcu zago- tovil 12 »erprobte deutsche Wach- leute«, dočim sta Craidec- in Marbor odgovorila negatiivno. Dih: 0. avigiksta 1899 je nasU;\ 1 Stadtamt poročiilo iia grasko na;nes(- nißtvo, d--. nanieravajo priti v Qeljv. ee- .ski dijakii. To*porooilo pa je pisjuio \ popolnoina di ii^acnein stilu in mestn: urad ^e Je oigibal vsch napadov pi.i Sio- vonce. Dne 7. avgiiista je zaprosil uiesinl niaßislraf vojaiško poveljwho v Celjti. da pripraivi za 9. avgusta dopoldne e>'(; kompami'jio do(inobra.ncev, ki bi v .^lu- čaju potrebe stopili v aikcijo. Dne 9. avgusta je nasloviil zui);in ozin'oma podžupan Julius Rakiusch na ra.juega dr. Josiipa Seraieca dopis. ^ kaitenan ga proßi za nalajnčen proigrain «lavnasti. Kot adgovor je prejel mest- ni niagislrat sledeei slovenski dopis: »Podpiisa.ni ja.vii'jamo, da priiredijo celj- ska, na.ixxlna druÄtva dne 9. t. m. zve- öer v Na rodn em domm zabavni vecer. kojega. vzpored obsega .*INa&aij v planinsiki ra'j«; B) M. Huibad »Luna siije«. »Škrjanček poje. žvrgoli«; C) dr. G. Ipaivic Powlrav. Mešani zbori. Javljajoči. predstoječii vzpored beležiimo za narodlna dru.st.va : Narodna čitalnica«, »Slovensko pev- sko druistvo« iai »Sokol«: Dr. Serneo, predipedniJc citaJnico, da*. Ra,vniliar, predsed'n.ik pevsköga društva, dr. Kar- lovišek, podstarasta društva Sokol, Hin- ko F-ori!, tajiiiiik citaUnioe, dir. Dečko, tajnik pe-vßtkega dnistva, Franjo .Tost. tajnik Sokola. Tisti dan je prejel di'. Sernec še en clopLs, \- katerem ga pazivia mestni maigi«trait, da mora iako'\ odslra.niti. sloverisko trobojnico rax Narodni doin, /. dostavkom. da bo za vse paskxlice, ki bi nastale a- slučaju, da se zastava po- novno razobesi, osebno odgovoren. Opo- zorjen je bil, da se mora Vvsem. ukrepom in naivodilom mestne varinosine straže b rezpogoj,ii o |>okori't ii. Dr. Sernec jiv odgovoriJ slodec-e: Slavni niestni uad. — Nazi gosti gre- jio z nanii ob stirih ali pol pelih na stari grad skozi Gaspovsko ulico miimo Weberje\'ilh hiß .stkozL žeLezniiški •\"ia- d'ukt, ter se vrnenio po kratkem zadr- žtivaaiju po taisli poti na:zaj v Narod- ni dorn še po duievu. Prosuno le, (\<\ ^e to smatra kot tajnost, da se ne nabiira- jo zopet pfačani aigiitatorji. Naiši gosU se bojo mirno obnasali. Zvecer je .kon- cer t v Narodnein do'inu, kakor siu.o-/a- naznanili. — Dr. Sernec. In zopet je odigoivorii dr. Sernecu messni magiis.tra;t: Eim geschlossener Ma-rsdi ihrer Gäste d'urcli die Stadt zumi Besuche des Schlassberges ist un- bedingt im Interesse der öffentliichen Bulie und Ordnun'g unitersagt und dürfen dieselben nur gruippeniweise.die Stadit passiieren. In diesem Simnc er- häl't die Sicherheiitswache ihre In- struktionen. Weiter.s werden sie auf- gefordert, d'ie Namen d'e*r bezahl.ten Agitatoren sofort hie-raints anzugeben, daiin.iit da« Stadtamit im der Lage ist, die entsprechenden Am.tshand 1 ungen ein- zuleiten. (Stnnjen ])ohod vasili gasto\- s-kozi inesto na stairi grad je v interesu javnega miru in reda brezi>ogojno pre- povedan. Gasti smeio mesto le v manj- sih «ku pin ah paisiiraiti (seveda. da je bil napad oJaiJBa.ii!). Vairnostna strata je dobila tozadevne iiKstrukcKje. Fozi- vamo vas, da nam takoj naznanite iaiie- na Vtseih placainiJi aigitatorjev. da bo nie«tni urad möget proti njim urad no posit opa.ti.) (Dalje pride.) Politika p IZPOPOLNITEV VLADE. Mi- nistrski predsednik Vukičevič je na vprašanje novimarjev glede zaiSedbe nezasedenih mini^trsikih niest odgovo- ril, da izpraznjieii« mesta ne bodo še taJco knialu za.sedena, ker se mu vpra- šaaije ne 7/ii atktuehio. V radikalskili in demokratskith krogih je eiiititi1 pre- cejsen odpor proti pritegniitvi SLR oziTonm HSS v vlado. Vukicevič name- rava pozvaiti v vlado nekaLere hrvnške posfance demokrateke st ranke, SIo\e- r.ijo pa bo zastopal v vladi e/len izined slovenski'h poslancev. S učenih vi- TGv, bo znani radikalski politik, Ljuba Jovanovic, ki je bil najodioeneiši na- sp.Totnik pokojnega Pasic-i. prev/.el po povmlku z naže rivijere, kjer se l)o zd.ravil cel mesec, vod'stvo naše državne politike ki zamenjöl \'elio \'ukičevi- ca. XJgJedni politik iz bližine ministr-- ßkega. predsednika VukK'eviiea je izjavi! zasiopnikom tiska, da je via da trduo odlocena zdTiižiti razkosane vlad no straaiko. Badi tega mora priti do kon- centTacije vseh po pragramu si sorod- nih stramk. Dosodatnje zlo je pripisati' le odvisnosti velikih strank od razpo- lozenja malih strančič. Čas ;je že. dn prenehaj« kriize .«rlahotnih vlnd, kar ima narod praivico zahtevati. Vi'ada ni nenaklonjena inte,re.soin Slovencev in Hrvatov. V pditičnih krofgib se prica- kuje, da bo skupsciiia rn;i sp pred J. a-v^ustom. n p VRANGEL SNUJE Sü\ü AH- MAD0? Te dni je daspel v Beograd ge- neral Vratng1©!. Njegov priihod je izzval v javnasti, zlasti pa v diplomats.kili krogih in v krogih riusikib em^grantov, veliko pazoniasit. V piouöeii-ili krogih se šitrijio vesü. cki .ie generalu Vra.nglu po- verjeaia s straui An^lije pasebna misi- ja. General Vrainigel iiaj bi zopet zbral svojio arniado in se udeležil na strani Angiije in severne Kitajiske bojev proti boijševiikom. Ta vest je vzJjiidiila zk.su i v onih ruskiih kragiii. ki ne odobravajo Vrangliovega deliovamja, veliko l'azbur- jenje. Vranglova oija okolica je zelo rczeTviraiiia in od.klamoa podrobnejše informaoi'je. — Če je res, da se bavi Vrajigel zopet s kako vratolomno mi- sft;jo bi bilo pač najibolje spravrti ga preJco mejie. V teh ča.sih pac ni politic- no trpeti, da bi kdio zopet otv&TJal pre- pad metl na.«o d.ržavo in 1Uisi>ü. Celjska kronika. c IIEDM SESTANEK CLANOV OHC. SDS V ('ELJU se vrsi vsako sre- ilo -/Aorov v kCubovi sobi Celjskega do- uia. Zai'pfek l'azprav toeno ob pol de- \ et ih c KRAJEVNA ORGANIZA.GIJA SDS ZA GELJE OKOLTCO. BednL članski sestanek bo v četTteik, dne 28. aprila 1927 ob pol devetiih zvečer v go- sti'lni g. Poderžaja na Brejfu. Polno- številna udoležba je nujna, c PROSLAVA 1. MAJA je dovo- ! ljena z nekiimi prklržki. Delavski praz- j nik 1. majia se snie proslavid s prire- ! ditvami, ki nimaijo komuinistiicnega ali diruigega protidržavneffa znaČaja. Do- ; voljena je bisdniica in shodii v zaprtein prostoru, niikakor pa ne sihodi pod nii- finn noibom. Obli.odi brep nagworow zastav aJi kakih tablic z nap fei so do- voljeni. Walter Heise: Kavalir« v Jtotu katoareta »Cheval noir« je dreniar naittufear. Ha;(j bi že šel domov, todR ocividno so edUKMim ffostu, ki je pocastil lokal v tako i>ozni Uri s svojim prihodom, ni nie niudiio. Nnüi si jo kozarec vina in ga je drž. Nosil je oguljeno suiknijo. Nje«oVM. roka, s katero si je gladil siivika.sto bra- do, je bila rokii umetuiiika in v njegovih očeh je žarel ogenj, ki ga je vpftv vina , jnorda še povečal. »Sedaj.lo bi bil zopet Jaihk0 za -trenuitek srecen«, je dejad sain ^1 febi in prižgal eilgareto, »le škoda, j drajf l^eba vsaik fi'wivilek sreče tako tloÄovovS^11 • • • Oez nekaj mimlt b0" liroCnX^deSainl-Momniobil ka«. Imel ni "l mo^1 Pla<i mpit~ in natakar, u ^. niti Pa™ v žePu .najbrw ne bi 'Ö^f- nui Llldi je grof še nadaljo tfo^-i "^1 "^'^ »brez olepsa.va.njia ^- \? >s;iBn s scboj' pra.vijo v običajnem Z^Z^^ i To je tudi bii Njeo-ovo ži,., . bilo nie kaj posebnega. Le žen.4 ,,e ' bilo treba. Oženil se ni. ker je previ.sj- ko cenil prostost. Toula vitežko si-oe' je kazal proti vsakomur, ki ga je srečal na svoji življensiki poti. To mu je biso v krvi, to je bila njegova (Jedščina. 2e o predmikih, ki so sli pod Bogomiiom Bouillonskiim v Sveto deželo, prica družin.ska kronika, da niso bili brez le kreposli. In dalje: Gaspocl Armand. To je bill pravi kavalir! 0 priliki septein- berskih moritev je zairienjal v Salpe- tieri z gos-po de Faliiigot obleko in po- gujmiiii inladenic dekiiškega obraza, ;t lirabrega, moskega srea. jo sto])il na uiorisce. med lern, ko je njegova dann po tej prevari ušla moj&tru Samsonu. D^- io je bil pravi plemič, ta Armand! *^a«ton, ti si tak kaikor An:and<. mu je casto rekla nia.mica, »ti imaš njego- c krepo^ti, a hidi nje«ove napake. In je Pogledala taJco mijo, kakor moTe le mail. Grof je miislij daJje. Kako ie v NiKzi poma'gal neki žen.ski z vecjo v.so- to denarja, daisi je \-ede.i, da ga vara v ljubezni in igri. Komaj da mu jo osla- lo še toli\ko, da je mogel plačati hotel- .ske racune. In ce ne bi bil pozneje od- kril svojega ta;len.ta za casn-ikarja, bi bii podlege! v borbi z zivljenjern. Kajti njegova. dedsc-ina. je biJa. že zda.v.naj za- pravljena im lepiih žensk je bilo toliko . . .! To da t-intli casnika.r/ski talent ga ni mogel oeuvaiti propadanja. Vedno je sanjaJ o proslosti in vcasi je na.pisa'1 kak podiJstek izza caea veliike revohi- cije, ko je živel oni Armand, dika in ; ponos rodu de Saint-Meram. Sflabo živ- | ljenje je bilo to, a vendar svojega po- ložaja ni mogel izboljišati. Pričel se je dolžiiti iji se ie zaJtopaval v dolgove, j dokler mu je sploih še kdo hotel kaj po- i soditi. Prodali so nnu vse. kar je biJo I kaj vredneiga, komaj da so mu pust ill ! obleko. • S cim naj plac-a sedaj svoj zapitekr Kaj naj piiöti v goslMni luvmestn de~ narja,. In natakar, ki ga spot nezauipno gledia, ga ne pozna. GUusen kriik iiz uliee je prekinil njegove nikli. Žen.ska je klicala na po- nioe. Ponovnemu kriiku je sledilo ro- bantenje rnoža. Natakar je skot-iil po- konci in pohitel k vratom, ki jih je piustil odprta. Grof se je simehljal. Se- daj je bila pot prasia, njegovega up- nika ni biil'o n,iJcjer. Že je hotel skrivaj zapiistili lokal in pobiteti proti »voje- mu stanovianju. Tedaj je s,pet zanil zeiiÄko, ki je klicala v veliki. sili na po- nioc, in se je obi-nü v najs^rotno siner. odkoder je slišal kliee. Ze prvi pogled mu je povedal. za kaj gre. Dedec sinrovega, živin.skega obraza. ki ga je prevwla iiijaca jt* te pel dokle. ki je omahnim oJ) costni ka- men . »Res niisi'in \ec /a-sluizila, b'erdi- nand«, je jadikovala nesreenica, kate- re zasolženi. oLažeš, vlačuga«,.je vpiJ podivja- ni mož im znova zacel tepsti breziiiix.:no zenisko. Grof se ni več menil za natakarja, ki je od daleč gledial to si'i'iko eloveške- ga prokletstva. Vklel je le press rasen i žeinski obraz. »Puistite daimo«, je v/JtlikuiJ in so zagn a 1 proti orjctškemu mužilcu, da ga je za trenutek od'vrnil od žrtve. »Dajiia?« se je ta zagrohotal, ¦¦:<} vlacuigo! Fazite se, gospod, jaz se nt šalittn.« Pri tem je segel v žep. Grof ni pazil na to. Videf je le proseče, vanj uprte oči im pripruvil roke za udarer. Tetlaj' je pijanec, ki ga je ta nepriča* kovaiia odloonost čisto pripravila ob razuni, sunil in nož se je zasadil v g?o- fove prtsi. »Moj Bog«, je jeknil /adeti in se zgrudil na tla, ., . »Prokleto! Policija?« i« ^vP1'1 zl°" cinec in zbežal. Iz grofovi-h prsi j« Pi'i^rela kri. Zaprf je oči. V prodsnirtnih blodnjah je cul, kaJto je dejalo dekle: »Rekel je. Moja dainia, an, ljuibi, dobri . . .« — in pri teni je jokala in ni prestala poljuJj- I.Ki ti njegove roke. Tedaj jio je pc^liedal uwiirajoci s pugledom po.ln.iim oboudovanja. Nato je zalisnil zadnji potoanec rodu de Saiiirt-Meeran svoje oci za v NO V A D (.: M A < - *• *7 c JZ J)RŽAVJN'E JSLUŽJJK. IN. kraljevem ukaßu sta napredovala za vJadna tajnika itz kaiteigoriije 1/7 v I (i gig. dr. Leon Bruincko i;n dr. Am ton Farenik pri srezkem poglavarstvu v Celjiu. c BE0GRAJSK1 D.I.IAKI V CK- LJlT. V oetrtek 28. t. m. se pripelje iz Maj'ihora. oh 11.28 skuipima 20 bec- graj>skih dijaikov v Gel jo. Tu ostanojo do 29. 1. in. Da jim bo binainje prijot- neje je prevzela dijaiska organ i-ziacija >'S'l'oga.« nalogo. da jim pre.sk.rbi bivz- plačno lurano in stanowinje. Ker so eelijski dijaki raidi pouika proprereni sprejeti tovairišp na kolodJvoru. jo na- praŠRiio obeim.stvo. da so s-prejema ud;1- ' loži. Odbor. v, KAJ JE Z 1NSPEKCI.K) 1>K- LA? »Jutro« poroca, da se je v Woscli- naggovi tovarnj v Šoštanju pred kral- kim dogodi'l sl'ueaj, da je biio odpovc- dano tamošnjiemiu elektromehaniku Leopolds Stiimnikarju. V/.rok odpovo- di je bilo pomainjkanj.0 dela. Štimni- kar je ozenjon im naš držav.ijian i:n >; mora seda:j kskati krnha. clocim osta.no.'1 v tovarni usiluzben kot plektriik mlado- letni Madjar Stefan Szabo. Ko jo Štininikar g. Woschinaggu to povedal, mm jo odigovoriJ: >V shičajai \ojne inn- ra,te iti k vojakom, a onemu. ki jo mad - jarski državljian. toga, ni treba.* Huzon teiga je v tovarni tudi Ivan Szabo kot kljiučavničar, daije strojinik Poljak in strugar Čeh. — Gotovo je, da je prva dolžnost funkoi.jowarjev inspekcije de- ! la, da se zaniniajo za lazniere v pod- ' jetjih in da priitisnejo kakorkoli na i podjetiniike, da bi v prvi vnsti upošto- ; vaii domače Ijtudi. Osebno simipatije a!I j privatni racuni za wradnn'ika ne sane jo biti merodajni. 0 pop'topanjai kakega fujnkcigon.arja pri mspekciji cbota se je že m&rsiikaj govoniilo i,n nalolcevalo. : Sedaj je res m skrajmi cats, dia se delo ; te važne ustanove prei&če. Pred vsem j pa je treiba pogledaiti, da^H so na takili' ; nmstih res narod-ni ljudjie, ki ne pod- ložejo priijazni nemški ali: italitiianwki besedi in ki irnaijo za interese dirzaAO iudi .so kak drug sinisol kaikor ta. da j jiilm da»je službo, ki mi — kak or sku.sn.ii , uci — najßlaibsa. Ko so j,o Štiminikav | g. Woschnaggu pritožil raidi odpusta. mil je podjetnitk baje rekel: -Gospod Inspektor nam niikdar nič ne rere; bo d'iite radii tega popokioma brez skrbii!« — Zadevo je treba preiiskaiti.. In re im(ajno take maitoimanie inspektorje, jib je treba ta.koj rošiti upprijetno nracbii- Bke skrbi. c VPRAŠANJE JAVNEGA KO- PALlfiCA V CELJU. Kopališčo, ki ?a ima celj/ska mesfnia obcina v najemu. je v takean stanju, dia ne more vw dol- go shižiiti ja.vnemin namenu. Broz. jav- n>eiga kopališča pa gotovo no more biti mesto, ki jie sedež tolikib indvistriij«kih podjetiij. Pa ne samo mestna obcina ima interns na zdravem in udoibnem koipaliisni. rarvpo tak interes moirata kneti tudi okoliška občina in Okrožn; iirad za za.varovaaiiie delavcev v Ljub- ljani, ki imia v celjsikem podrocjiu veli- ko svojih zavarovancev. Res jo, da imn- mo v blizini lepo nrejeno termalno ko- paliÄce La&ko im Riirrkske topTice, tod a za revnejše sloje so te toplice nedosioi)- ne radi prevelikiih sitroškov. Neizogib - no je torej. da nvora i.meti Oelje nd.ob- no in ceno javno kopališče, kadno in parno. To je v dintere.su zdravja mnogili ki nimiajo te mclolmasti v lastnom sta- nova.nju. Da pa je celjöka mestn-a oli- r'wna prc^majb'na in to.rej kapitaln.o sko- raj nezmožna postaviti md'ohno im pri- m.erno hiigijeniično pa^no in kadno ko- pališče, je jasno. Mestna občina coljska, naj bi pa vsaij vzela zndevo v roke, ter stopila v stiik z okolkško obrino in Okrožniim uradom za zavarovainje de- lavcev v Ljubljani, ter bi naj skmsaTa vzaijemn.o doseči iireRTiiiioenje tega va!z- nega projiekta. Okrožni \iirad za zava- romiirje delavcev bode tej stvuri, kak or je meni zna.no, dastopen; jaz celo me- niim, da bodie prevzel magoče izrwlno velik del vSitavbeniJi stroškov. Kakor mi je poznano, bode celo rasvnateJjstvo OUZD v Ljnblijani enodušno odobrilo to idejio. Ti trije fa-ktorji so v stain w urediti kopališče, d(a bode odigova.rjialo wsem zahitovam. Ta ideja se lahko tudi v najkrajBom casii ure^nicii. ako se zač- ne za to aamimaiti. mestna obri-na rel.i- ska. Gradbena vsezija je tu, odla,ga;n,je bi pom-einiito veliko škodlo na zdra.vjn neštetih diTužim. Zgradbia bi se, ako je povsod dobro volje, dov;ršik laliiko še v tjekočem poletju tako, da bi se kopa.lišče v zimiskem oawii že la.bko odprlo. — Upani Ln pri^aktiiem zaniiiiianja in uii'esnicenja tega Maznega proJ>k4ina. — Ivan Bizjak, clan raivnatelijvstva OUZD. c URADNI DAN Zbornice za tr- govino, obrt in indiiiistridiO. Greniij tr- govcev v Celjm naznaiiija gospodia.i\siknn krogam v me,s>tu in bližnji in daljn.ii okolijci, da bo uradoval referent zbor- nice v torek dine 3. nia-ja t. 1. od 8. du 12. nre predpoM'iie v raMna.teljski sobi Prevozne driižbe d. d. (poslopjo oa.ri- narnice) v Celju. Savmtjsko nabnjžje št. 7. Stranke, ki žele kakega pojasnili ali sveta v zadevah. ka.tefe zastopa zbornica, .se vljudno val)i'jo. da so pri njiem zglavse. i c POŽAR PRI SKALN1 KLKTI. ! Za pomiii-joinje })liiizn Skalne kleti sta- nnjooih prehivalcev mho prejeli obve- stilo. da bencin .siplob ni shranj'O,n pud hišo, ampa/k v kleti, ki je vklesama v skail"o. Klet iina ventilacijo po pred- pifeib ,in j^ bila po komisiji strokovnja- kov od.oibrena. Po njibovd. izjavi jo no- vaTnoM izključena, zlasti še ker jo ; bone in v žoleznih sodih. c SAVINJSKA PODRUŽNICA S. P. D. V CELJU naiznank ola.noni, dia je sedaj zadeva radi uolovJčne vož- nje koiiičn.0 iirejena. Čla.in. ki žo iniajo potrd'ilio (nverenj>e), naj ga nemiwloni1. obonem z druistveno legHiim«.<'ijo izro čijo blagajiniku g. Vilovon. drogei-ija. nr. dr. Rebernik, j šef bakterioloske «tainice v Celju. -- V.sitopn.ime k predtfivanju ni. Opozarja- mo obcimstvo, da se predavanja v voli- kem števiihi udeleži. c PREDAVANJ 0 ZG0D0V1M POLJSKE REPUBLTKE. Sokolsko druötvo v Celjiu pritriedi v cetrtok. dne 5. maja t. 1. ob psimili zvočer v drustvo- ni tolovodnkn v nieMni ^nwni Soli javno pi-edavanje. Preda\ial bo br. prof. Orožen o temi /Kratek preglecl zgodo- vine PoJijisike repaiiblike«. c DANASNJE SLARO VREMK naj vüs niikar ne plaisi, du bi se ne udo- lezili v nedeljo 1. majia miajiniißkega izleta in planimske veselice pri Olfjiski koci! Za priirediitev je naroceno med Vvsemi druginii zabavni.mi tockaimi tudi najitepše sodnce. Lo pridite vsi1. ki Iju- bite gore, zelonje in cveitje! c OBCEKORISTNA ITRADNlftK A STAVBNA ZADRUGA V CELJU, r. /. z o. z. siklicuje rodni obeni zl>or, ki so bo vršil v ])etek, dne 6. maja 1927 ob pol 8. ii'i'i zvečer v gostilnilškiih pro.sto- rili Narodmega d.oma v Geljiu. Dnevni red: 1. (^ita.nje in odobritev zapisnika o lo.iiskeiii obenem zboru. 'J. IXni rn CLiii in iioroč.ilo za 15. poslovno loto 3 RazdcJkev dobioka. 4. Vohtev ola- riov načelstva in nadzm'stva. 5 <'.'ta- nje rovizijiskegct poročliJa in «ispclia. poslavne revizijie. 6. Odiobrenjo prav'.l- nika za dovolitev kreditov rot'V.jklan- toir. na laistne hilsice. 7. Prodio^i ;ia- čelstva in nadizorstva. 8. Predlci'ji za- I družnikov. 9. Sliuicajnosti. — V slv:ra- ' ju da za pol osnuiih stkliean.i obon: zboi1 ne l)o fcklepčen, bo po § 15 zndru?.nih praJviJ. pol ure na to z istüm dnevnim redom druigi zbor. ki bo skFepcen ob i \iS'aki udeležbi. Zadiružniki moraio ja- | viti svoje samostojne predloge tri dni j T)ied občaviini zborom. ! c DRUŠTVO HIŠNIH POSEST- | NIKOV ZA GELJE IN 0K0LIC0 sklicuje za soboto, dn« 30. aprila ob pol devetih zvečer v veliko gostilnisko ! sobo Narodmega doima v Celju rodni | obeni zbor s sledečiim duovniim redom: \ 1. PoroMo odbora,. 2. Od obren je ra- i čuniskih zaključkov za leto 1926. 3. Do- 1 locitev claanarine. 4. Volitev odbora in 1 racunskih pre»gled;nikov. 5. Pr.edavan.je | g. svetnika Prefiha o sedanjem «sta-nju I s'tan,ova:njlsketga im daivonega vpraša- nja. 0. Shiicajinoistii. Vajbijio se vsii člani na polnoMe.vidno udeležl>o. — Odbov. ! 367 | c OBOJNSKI DAVŠOlNI POD- j VRŽENA VOZILA. Na pocRaisi tüirw- be velikega župana mariborske obla^ti z due 4. jaaiuiarja 1926, katere voljiav- riast je bila z na^redbo z d'ne 8. t. m. ! podaliisama do 30. apriila 1927, poziva ! mestni maigistrat vse asebe, ki so si v letu 1927. naibaviilo po citirani nared- bi obeinski cLarisr-ini podvr/ena vazJla, da jib do 15. niaja t. I. prijiatviy'o iiibsI- neniu. knjilgovodwstvu v »vrlio prodpis«» obcinske dawsc-iino.. ()j)oz*i.rja se, dfr sime niiestni niaighstral strankam, ki opuislijo ]>rijaivo po ])ii<'ujioceni raz- glasu, piiedpibati 20% pribiitok k da\- ščifni. ki s>e mora plawUi po zadevnib nttredbah. Nadalje so lastniki vozil opozarjajo, da sane mastni m^gi.stra.l strankaui, ki bi fingisrale razmerje, ki bi voziii'o oprtxstiilo taik»se ali pwzrooilo wlpiis, predpnsati 50% pribiitek k d<\\- šcitiii, ki se mora placati po citiiraniJi naredbab. Kolikor obsogajo prestopki zoper navock'iie narodbo krsitev sploš- nega kazenskega zakoniika, so ov.aciijo od pralpvsinega mag'i^trata državnomu pra:vnja-vo, prodiajo ltd. tekom M dni prija\'iti inostnom.u ma.giistratu. ! V Riedeljo I. maja 1927 pri CeMski koči PLANIN SKA VtSELICA ! Mestno eiedališče. Po skoraj polletni pavzi pri red i »Draimatično društvo« dne 10. maja zopet predstavo z domiaoi.mi igralci, na, kar že danos opozarjamo. Prepriit'ani ¦¦ smo, da bo abciinsitvo vsa,i tokrat na- polnilo gledališče. Vprizoti sv N 0 R E C. I Drama v treh dejanjih. Spisnl Fedor Gradimik. Skušnje so we že pričele. Rezijo jo prevzel piisatelj sam, ki kreira tudi na- ^ sTov.no vlogo. Vse druge vloge so v rr,- kah nasi'h najboljßiii mwi: gge. Sadat- Vorbacbove in. Gi*adiišniikove ter gu. j Pfeiferja in Veluščka. Obeta se nam ' torej zelo zaniimiv \-ečer. Uprava jo storiiLa vse, da bo oprema iigre pni- ! vrstna, avtor pa bo z ansamiblom, ki si ga je iizbral saan, preskrbel, da 1)0 vprizoritev takšna, kakrSno s>i je /a- riiji«lil. O dirstimi Ka.m'i bottuo &e pravo- cajsno priolx'i'H pasebo.n potllistek. Kino. MESTNI KINO. Sreda ^7. aprila: •»Bon-jour Paris«. Najveeja svetovna reviija v maTavniih ba/i'vab. Goston-a.nje celega amsambla Casi'no de ParivS s so- delovanjem svetovn ozna.no plesalko Mistinguette. — fiotrtek 28., petek 29. in sobota 30. aiprila: »Zlati metnl)'. VeJika filnmka se.nzaiciija v 7 dejanjMi po roinanu P. G. Woodlhoinsea. V glav- niih vlogah Lily Damita in Nils Asther. Sascha-film. Si^om cloitiovine. 5 Mizerija z dnevnlcami. Ne, tu ne gre za poslanske dnevnicp, temveč za čisto druge. Kakor beleži »Politika«, so bili s posebno odredbo finančnega zakona vsi zvaničniki. Wi niso imeli te sreče, da bi s Lapriiom dopolnili tn let» državneslužbe, preved^m v dnev- nifarie. Vsi mmistri so jim odredili dnevmce po 40 Din- ?am0 minister pravde je smatral. da ie 40 Din pre več in je dnevničarjem v svojern re- sortu odr.d 1 dnfvnice po 33 Dmi. ž Lev sv. Marka na pomo'u na Reki je čakal svojega razkntja prec^j dolgo čas?. Že lt»ni je bila nspoveciana slovesnost, pa je bila odložena. Rečani So mislili, da pride k sveČanosti kak velik. saftet iz Rirna, pri.^el pa je le župan iz Benetk. Leva »;o darovale Reki Benetke. Zakaj pač? Zato, da bo stalo na Reki znamenie njinovega gospod^tva na gorniem Jadranu. Stari Reč?.ni saniajo o obnovi reške sreče, beneški lev pa pomeni saino nesrečo in podrejevanje reškee,-* ' pristani^ča Benetkam, katere dobijo v kratkem v bližnji Margheri krasno nuvo, moderno zgrajeno pristanišče, zvezano tudi z ž Š0LSKIM UPRAVITELJSTVOM wporoca Jiiigaslowwiska Matica, act ]i je prva mikkula ra-KKlednic za otrokc. ki .so prispevflli k zbirki piirhov, ze |)o- 61a. Druga, večja n^klada trenotno pa se ni dotiskana, fcar pa se bo zgodilo se tcskom tega lodna, nakair se jim za- httevane razfflednice takoj posljejo. llteV§ IH KNJIŽEVNA TOMBOLA JUGOSLOVENSKE MATICE. Pokra- jiinsicemu odl)oi"ii JuKoslovojiske Mau- ce v Ljaibfjani je bilo vpaskinih do 25. t. m. všest tombolski/h tablic, ki so za- dele tombolo. V smislu razpLsa se je. ymilo za dobitke in vn-stni red še ožje žrebanje, ki je izpaidlo .sledöce: Prva tombola,: Ivanka Cokova, Ljiiibljiairm; druga tombola: Anton Krkan, župnik, Homec, p. Radomlje; bi-etja tombola Fran jo Zun- .^trukciije his ni prišlo sol nice. Zato je med nnirlmii daleko pretežno število miLslinnanov in med temi večiaioniM žen«ke, ki po stari konserva;tivnasii so vedmo ždijo v teauniih liareimih. ! š ZOPET ARETACIJA OBLAST j NEGA POSLANCA. S Getimja poro- i čajio, da je Doglavftr pockofta sroza dal j a.reti'rati oblastnoga posLanca in ifeupa- | na novoselske občine Jevrema Malisi- I ca. TJgotovljeiie so njegov.e zveze z od- metniki, razen tega pa je zagreSil ver. prestopkov zoper uiPajdovaaijo javnih funkcijonarjev. š SMRT DIJAKA RADI KNJI- (jE. CetritoKol.ec Milfein Milas^ivljevLc s& i je podal peiš iz Kraigujevca v domaro va*s Častir na vclikonocne pociitnii-e. Spotoma se je obesil na a.vtobus, ki vo- zi med Kragujevceori in Krafjievün. Iz rok mu je padla knjiiga in MiJai: jc tako nesrečno ,segel va\. nj.o, da je segel pod zadn'je kolo, ki miu je zdrobilo obe nepoznam nikake utrujenosti kervednonosim Talma pete! • ^. <*7 » N G V A i) 0 iJ A « Čtran 3 nogi. V stmšniih mukah je dijak so ti- sti popoldau izclijmil. 5 POKONČEVANJE HROŠČA. LjiUibljattiski veliki zupan je objavil raz- gtfa,s. i2 katerega posnemamo: Ker ima- mo letos hroscev'O lcto, na.stopa hro.šč skoro v v,seb občinah v ogromni mno- žini. Predstojniki občin hnajo skrlx?!! in pra.vočasno ukrenLti vse poirobno. da ga bodo posestniki z vsemi s-vojiini silaani pokoneevalr. Ker je uspeli z-i- gotovlj-en sarao s skupnim zatiranjem. je vsak posestnik im zakupnik dolzan sodelovali pri toj a'koijt Za;tiranjf liro- šča se vrši na nacin. da se ob j-ntivi njili urah. a pri obkuenem vremenu luili ves clan Mresajo lxrosei z dreves v razgr- njene rjiihe ter se nato poberejo v vro- če i>n popa.riijo. Tako uniceni hrošci so porahiijo za koanpast. a ponokod jih tu- di suše in pot em porabljaju kol krmo yjx prašiče ali kokoši. Objinski pred- Mojniki lahko priitegnejo sporaziunno s so!-ko oblas/tjo tudi šolsko mipt! no k sodesovct.n.j\i pri zaliraniu. Za Lzvedho te naredbe so občinski pred'sitojniki vedno Oisebno odigovomi. Opuščanje. dolžno.sti sc kazivuje z denarrio globo j do 200 Din, s kaitero se ka.zimi.jejo tudi j oni pose.stniki, ki se bodo upirali žu- j pan«kim odredbam. Raescm toga lxnlo morali plaeati stroške za zatiiraiije hro- šca, ki se bo v taikem primeru izvrs'lo od strani občinskega urada. iTO-pastajezazobBnajboljSa! § t Vlnko Kislč. V pondeljek je umrl v Splitu po dolgi, težki bolezni glavni urednik splitskega lista »Nova doba« Vinko Kisič v starosti 48 let. Bavil se je razen z novinarstvom tudi z literaturo in izdal veČ izvrnih del in prevodov iz tujih kniiževnosti. Bil je med svojimi tovariši izredno priljubljen in je vneto sodeloval pri osnavljanju stanovske organizacije Jugoslovanskega novinarskega udruženja. š NemSki avtomoblMsti posetljo Slovenljo. Nemški avtomobilski klub v Monakovem priredi s svolimi člani daljši izlet po ltaliji, nakar se bodo vračali preko Slovenije in Avstrije na- zaj v Nemčijo. Vožnje se udeleži okrog sto avtomobilov in 15 motorn;h koles. V soboto 30. aprila t. 1. posetijo iz- letniki postojnsko jamo, nato pa se odpeljejo dalie proti Ljubljani. lzletniki obiščejo Bled in Bohinjsko Bistrico, š Nesreča v opekarnl. V mari- borsko bolnico so pripeljali s Prager- skega 17 letnega delavca Ant Laha, ki mu je med delom v Steinklauberjevi opekarni prišla desna roka v stroj, ki ma je popolnoma zmečkal in odtrgal Stiri prste. g Novl hmeljarji V bližini Mari- bora so gojili odslej samo pri Maren- bergu hmelj, ki ima dober glas. Letos pa so začeli s kulturo hmelja tudi v mariborski okolici, ki je zlasti proti Hočam in Slivnici že polna novih hmeljskih nasadov. Pa tudi v Sloven- skih goricah so začeli letos poskušati s hmeljsko sreČo š Drzna tatvlna. V noči od so- bote na nedeljo so vlomili tatovi v hlev posestnika pri Sv. Petrn pri Ma- riboru, ki je neposredni sosed orož- niške postaje. Vlomi'ci so se lotili lepo rejenega pra5iča, so ga v hlevu zaWlali, raZteieseii, odrezali na hrbtu košček spena, ga nataknili na kol in ga zabili s Spehom vred posostniku pred hiSo. Na svinjski hlev pa so pritrdj|j 10di. narski bankovec s pismeno pripombo, naj se odda ta denar domači dekli kot napitnina, ker }e praSiča tako ]epo zredila. š Visoka starost. V Smederevu živi vdova Ana Veličkovič, ki ie do- segla redko starost — 104 leta. Starica ki ie razmeroma še zdrava, je vnu k'r>ia srbskega junaka in muČenika Koče Petroviča, ki je leta 1788, vodi! [JPOr proti Turkom. Po junaški borbi prem ,Petloviceva četa podlegla turSki nataknili Turki so ga prejeli in Ž'vega § Nana ko1' znel Pero * ob'^°Jen morilec zbla- v Sarajevu J°zefov^ je lansko jesen obsojen na srni-1?^ roParskega umora zaporih na reSi'teSeda^ čaka v sodnin loačenje. MedtemV ,pro5nie za pomi- 7. zobmi jjrize y_\^ °*efovič zblaznel; lastna ekskremente ' p s»neti in celo divjak. " Ostal ie popoln Ali ste ie poi.avila|i « naročnino W za Novo Dobo • Ljudska prosveta. 1 Razstava umetnln na Ijubljan- skem velesejmu. Za Časa letoSnjega velesejma t. j. od 2. do 11. julija se bo vršila II. umetnostna razstava v paviljonu K, ki je za to specijalno opremlien. Razstave se morejo udele- žiti vsi slovenski cblikujoči nmetniki. Prijave je treba poslati na velesejmski urad najkasneje do 28. aprila. Prijava naj vsebuje točen naslov umetnikov, približno navedbo razstavnih del in njih velikost in event, posebne želje. Isločasno s prijavnico naj vsak umet- nik navede imena 7 umetnikov, ki naj po njegovem mnenju tvorijo razsodišče razstave. Umetnostna razstava na vele- sejmu je za naše oblikujoče umetnike najve'jega moralnega in materijeinega pomena, saj se pri tej priliki seznani z niegovimi deli gotovo nad stotisoč posetnikov. I Stoletnka romantizma. Ob sto- letnici romantizma napovedujejo v Pa- rizu Stevilna predavanja in diskusije o tern predmetu. Predavanja se bodo vršila na Sorbonni, v Louvru in dru- god. Knjižnica in muzej Viktorja Hu- goja priredita razstave. Comedie Fran- (^aise napoveduje uprizoritev Hugojeve tragedije »Cromwell«. I Pe^i SreČka Kosovela. V krat- kem bo dotiskana pesniSka zbirka po- kojnega kraškcga pesnika Srečka Ko- sovela. Knjiga bo liČno opremljena z naslovno stranjo prof G. A. Kosa in prinese na % straneh pesmi iz pokoj- likove zapuSČine v redakciji Alfonza Qspana. Cena broSirani knjigi bo 20 Din, vezani 27 Dio. Naročila sprejema >e sedai »Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela«, Ljubljana, Križev- ni§ka ul. 6, I. nadstr. Razsirjajte „Novo Dobo'4! Gostpod&r»*tvo. g ÜVOZ EFEKTIVNIH D1NAK- JEV. Finiaancni mimLster jri izvozu. Poobla- ščeni zavodi ima'jo v svojih knjigah voditi strogo evidence o teh vsota.li. g PORAST DELNIC TRBOVEL.)- SKE PREM0GOK0PWE DIUIŽ.HE. V zv-ezi z liaigli'm diMigom dekik* Trbovelj- ske preniogokopne družbe se v tuzem- stvu in in'OzerastMU raiaširjajo vesti, da namerava drnižba v kratkem s se je zglasil pri zunanjem ministru Briandu sovjetski komisar Rakovski. r izgon mehlkanskih Skofov. Mehikanska vlada je izgnala mehikan- skega nad§kofa. dva druga nadškofa in pet Skofov. V političnih krogih pov- darjajo, da so bili Skofje izgnani zato, ker je episkopat podpiral upore ter je vsled tega odgovoren tudi za napad na železniški vlak, pri katerem je so- de/oval zastopnik Zveze za religiozno svobodo. Trgovske stroke v Sloviwiji. Na oibčnem zborn Zveze gremi- jev na Ptuju je imel g. Ivan Mohorir obširno im dobro /xtsnovano proilava- nje o gospodarakem poliozaju trgovstv i v Skweniji leta 1926. Zianiimi.va je zla- sti raizidelltev trgovistva po strakaih. Po preje-tili Ätatistiönili porocüih o »tanjjiii trgoviai.skiih .obraitov v Slovo- «iyi je najimočnojše zastopana trgovina z meša,niin blagom, Jti šteje 2716 obra- tov. Trgovim-a z mesawiini blaigom prod- sUivlja posebno po dježell na.ibolj \do- macen tip trgovanjct. ki pa ie v inestüi, kjer je špeciijalpzacija podifatii poNstro- kaii sicer znaitoo narpredovala. venida,» - Ie se števidno zawtopaina.. Tako inwuno v m-es-tu Ljubljana se 147 trgoviiin z mc- sa;Tii;in blaigoni, v Mariboru 95 in v O- ljii 33. Po statistiki prijia.vljeniih obrti jo od 9975 trgovce\»le 2932 takiih, ki ima- jo ohrtne liiste za stroke, ki so vezanc na dokaz u^posabljenasti. Število izuče- niih trgowev bo ws-ekakor nekoliko voo- jie, ker imajo tuidii mnogi trgovci, k* so proglasiJi sviobodne trgovimske obrti. trgovsko uBposoiljtjenost. Število trgoivinskih lrualoobratov v Slovenigi da?oga okro^ilo 2200. Soi'i spadsaao prodv.sem: 1006 prodaja.loov zwil, 652 bi'anjiarij, 141 lnlefcarn, 255 prodajalcev sadja in 122 kraanarij. Re- latiiv,no so liLaloobrati najimoöneje za- stopa.Tii v MariboriL, kjer so imeli ]>ra- njevci in krajiuirji do nedavneiga tmdi avojo sarnostojno trgovsko zadruigo. K maloobra'toim bi Kilo prišloti tudi sejmarje, katerib steieiii,o v Slo- veniji 021. Ta stroka iima poleg gre- mijftilne tudi m svojo posebno drustve- no organizajcijo v LJAihtjani, kjer so sej- mnrji po stevi-lu (103) relaitivno twcli najmocneje za,sto]>a.n;ii. Sejrnarstvo so »ku:ša v zadnjem casu na razne nacilie oivirati. Nekatere obcine so dvignile sej- marske pri-stojbi/ne izredlno visoko, da bi se uhranile pritoka. scy-inarjev, do- riitn .se na dnifi-i «tranl vedno v-lagajo I posnje za dovoMtev novih kra-marskill sejmov. Velika hipentrofija je v trgovini z lesom. Trgovcev z lesoin štejemo.v Slo- veniji 1567, in sii-er so reuiJtiwio nrazl>e in tehniicne organizacije ter zadostne kreditne opore na skod'o pra- ve eksportne trgovine. Interesantno ;n karakteristkmo je za to stroko popoln o poinanjkainj>e simiBla za sknpne interese ter nhnanio ni.ti pri greniiji'h z največ- jiin števiilom lesnih trgovcev posebnih' sekcij za lesno tngoviiio. Poslediicc te?a stanja se kažejio poatsc«!,, pred vsem nmogočuijiejo v.pliv inozemske trgovine, si kvarijjo medlsebojiie cone, nimaio /a- sriiteii/ih svojiih kreditnih hiteresov do- ma in v inozein^t'vu in se tudi p<_> rlrži- jo uAams, ki vel*jaio za trgovanje z le- som na !jublja>nski blagovni bov/'. — Eden glavnih kitere-sov lesne trgov ine je. dia dobimo čiiiu prej diirektno tavifo /. 'Itali'jo ter da se uvedK» reekspedicija za las z diirektnilm raeiiinanjem tarif. da bi mogk naisa trgoWna uspešno cio- liti inozemski konkurenci. Po prevratu so se sreuiijialne organi/zicijc- nu.o.'o prizadevale. da bi omejiiile prokornerno naraščanje te vr,s,te obratov, katerili pri'javiljianje je maanila Ie valuhia kon- junktura in špekulacijia, vendar,so bili vsi naši napori zannan, ker ni bilo za take ukrepe zakonite podlaige v obrt- nom redu in smo za,to morali pTepu- stiti selekcij^ki proces namvnemti raz- vojn. Nadaljue iizrazite eksportne pa no- go x na^i trgovini so tr-gorina z jajci, deželnimi pridelki i«n hnieljoin. Hinc- ljarstvo se.je v zajdmiem casu zefo ra«- vilo, vemdair organiizaciia eksporta hmelja in emancipacija od imozemskih prekuipee\ia,lcev še da.vno ni dosesffla že- Ijene stopinje. Zdi ee, da tu pritmanj- kuje ink'ij>atilvne aktivnostii in koope- VM'lije ter dia naiši doniai'iii za.vodi te.j važni ])anogi ne pasvecajo aadöstne pažnjie. Pri ti'govilni jajc iimamo ncbro.i malih nakuipovialcev, ki so posebno v Prekmurju, kjer jih štejemo 264, ka- kor tudi v krskem iji brežiiškem okraju zelo vSteviilno zawtopani. Veletrgovina- fi'tromi za initereisno, organiteaci-jo, ki naj bi bila obliigaiorna za vso državo. Poskusi z,a osmovajnje take organiizacije so v poln em teku. Druse pa.nogc so zasitopane s s-lede- (•Im števifom obratov: trgovina z ileže!- nimi pridelki 654, trgovi.na z jaralante- rijski.in blagoin 126. tngovina s koluii- jailnwii in speceriijiskiim blagoin 216, tr- govina z maiiufakturnifm bla.gorn 229, trgovina s papitrjem in pksiarniŠkimi potrebščinami 97, trgov im a. z ufinjem in usnjoniiiini izdelki 170, trgovina z n'- nom 423. trgovina z ži^ino 746. \ DblBhB ir.oderne dam- ske, moške in j: otroSke, bluze, :. krila in plašče, ¦^lastne izdelke in J dunajske mo- «iele, nadalje : klol uke, perilo, nogavice, kra- vate invsemod- ne in galante- lijske predmete kupite po naj- nižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletr^ovini I I R. STERMECKI. Cdje. Oglejte"si \t- Io2be in zalogo, da se na lastne o-i pr*»pričate. Zbirajte listke za nagrado. | Šiviljo i'äöam na dorn, ki zna lepo in olreprtCtM*e se; samll Najmoderneje urejena krijigoveznlco | Qblastvero preizkušeni čilsH* politer dobavi na bazi 95% ta '< o j in po konkurenčnih cenah na drobno in debelo HMELIARNA ŽALEC Razpis. Razpisuje se za popravo ösnovne sole v Te- karjih mizarsko in zidarsko delo. Pogoji so v občinski pisanii v Tebarjih na vpogled. Ponudbe je treba vložiti do 15. maja 1927 do 12. (dvanajste) ure. Županstvo občine Teharje, dne 25, aprila 1927. L I« zntitaiiSiL Hoveliski in vseh druQili rüdnikov dobavLIa in döstavUa na öam v mesfa n------------------------in ikolici Franco Jost, Ceflje, Aleksandrova ul. 4 Kontoristinja ki mora imeti daljšo prakso, perfektna v stenografiji in strojepisju, z lepo pi- savo, se sprejrne takoj. Ponudbe pod «Zdravilišče» na upravo tega lista. Fpvovpsfna domiö gostilno Dobra topla in rnrzla jedila. Izborno vino, vedno sveŽe pivo. — Postrežba bo zadovoljüa vsakega gosta. Vljiidno se priporoča Fani Fldler, CELJE, PreSernova ulica St. 17 Učenec 15—16 let star, se takoj sprejme za krojaško obrt. lirana in stanovanje v nisi. Josip Leon, Celje, Glavni trg §tev. 12. 3-3 Franjo Doižan, Celje Kralja Petra cesfa KBepai*siwo in naprava stnelowodov. Poknvanje streh in zvoniltov. Vodnvc^dne inötatactje, n«>prava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv- napra«. IVsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. - Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 18. IV. do 24. IV. 1927. Zaklana živina Uvoieno meso V kg 1 m e :=.- .- 2 8 S L « « M 1 I « •> = °POmba o~ Oi_>oo>i> > > o o üca>^hhwOü ^ (2 E- tn o ^ i«i Dečman Terdinand-------—------------1----------------— 1 40 — — — — Esih Matija ....-------2-----------1---------139- - - -Friedrich Ivan . . . —-------i-------j-------_ — —[-_ _ _ _ _ _ Gorenjak Josip . .-------1 1j-------4 — — - — — 129 — — - i Gunier Fridrik . . 3--!;------------1- - - - - -Hole Martin ....-------j 1'-!-------— —------------95 - - — — Hohnjec Viktor . .-------1-, —I 1 — | 4 - —--------_____ _ Hohnjec Stefan . .-------(-------1- - 1 — —--------— — - - — Janžek Marija . .-------1- ,—j— 1— — -- — - — — — — Kroflič Alojz ....-------1, \- -j - ---------------_.__ Lapornik Ivan ...-------1;-------3|— — — —— — — — — — Leskošek Ivan . . .-----------j 1 — 1j— — — — — — — - _ — PlUVi Karl . . . -•-------,-| I — —I—. — — - _ — — _ __ __ Rebeuschegg Franc------1 5 7 - —,— - — 41134 155 — - _ — \ Reicher ivan ....------2'--j— "11 1 — — — — 45 - — _ — Urbančič Adolf . . - - 2'-!— -| 1 ----- 145--------_ -Volsk Rozalija ...------2 --!- ~j 2 ----------------- - - - -Zany Viktor . . . .-------J 2\~ - 4 - - _-------------_ - _ Zavodnik Alojzija ------1 l-'- 1 1 - - -I - 159 - — - 4 Kus Mlha.....-------j-!------------------------------------_-_ Permozer Ant. . . ,------—.-------'t'— ~" — — — ~ — ~ — Plešivčnik Ana . . - - —1----------j~--------------156— -- - -Reberšak Anton . — —j——-----------------— __ — _ — _ Bernard! Drago . . ~ —--------------~~------— — 49 — — - — Robek Anton . .----------1---------------------— 65 — — — — Hlavač (Celjski dom) —------,------------------------— — _ _ -_ _ Skoberne Fric . -----------------11----------—-_ — ___ Zasebne stranke .-----------------1 —..._-_ _ __ __ __ _ Perc Karl ....--------------------'----------—'- ~ - - - -Skupno. . . | 3 -J18 12 1| 92°rl~ 4\mP'" 129------4|| Dclaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma uörno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Ceiju VarCuj v mladosti, da strada! ne boš v starosti! t ASTNI DOM Obrestuje hranilne ^L /q vloge po ^W ' Vcčjc stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 25,000-000 Din. Pri naložbi arneska do 5® Din se dobi natairai^ik na dom. Marljivost, treztiost in varčnost so prcd- pogoj nravnosti! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. lz malega rastc veliko! Pupilarnovaren in jawnokor»iste« denarni zawad celjskega mesta Celiska mesfna hranilnica Ustinovl/'ena leta 1864. V taatni' palači ppi kolodvoru. V»I teranHiiicnl posll »e Izvršttjejo nafKolaninele. ^"JJLiažSo" „«. Ugodtio obrosiovanje. PoSasnila in nasvet: brezpiacno. Pod trajn/m dri. nadzorstvom. Za hranilne vloyo jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in 2 vso svojo daveno moc,^ Tlska in hd»l—IM»» - Odgovorna ,1., za Izdajatclja In ttotamTwi« t.tin», za redakcijo Wlnl«. W. G-b.r«. - Oba v Celju.