Slev. 133. t.. : Naročnina za državo SHS: do preklica: i) po pošti mesečno Din 14 b, dostavljenim dom mesečna....... 12 za Inozemstvo: Mefečno Dir. 23 = Sobotna izdajat = * Jugoslaviji ..... Din 20 t inozemstvu . ......40 Posamezna štetima stane i um. __v lili v Dete* m is тш m, m rt s Cene inseratom:5 Enostolpna :»ч!" na vrsta mali oglasi po Din.V— ln Din. 1-50, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 1 —, poslana itd. po D:n. 3 —. Prt več|em uročlln popust Izbaja vsak dan Izvzemil nonedeljka ln dneva po praz« nlku ob 'i. uri zjntra). W Uredništvo je v Kopitarjevi uit o; itev. 3/111. Ronoplst se ne vraôajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. teleL štr. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Kačnn poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino ln št 349 za oglase, isfjreb 39.011, snrajev ""563, praške ln dunsj. 24.797. Pašič-Stambolijski. Puč bolgarskih nacionalistov jc našo vlado po pravici hudG vznemiril. Prevrat izhaja od ljudi, ki so v zvezi s Ferdinandom ali pa so vsaj popolnoma njegovega duha, čeprav bodo izpočetka previdni, da ne izzovejo nejevolje velike antante. Simpatizi-rajo z bolgarsko meščansko revolucijo vsi legitimisti celega sveta, ki delajo na vzpostavitvi Romanovih, Habsburžanov in Ho-hencolerncev. Z eno besedo, v Sofiji slavi zmago cela evropska reakcija, ki noče priznavati po vojni leta 1918. ustvarjenega novega stanja v Evropi. Zato imamo mi več kot dovolj razloga, da razvoj dogodkov na Bolgarskem s skrbjo zasledujemo, ker je izvestno, da je evropskim reakcijonarjem zlasti na potu jugoslovanska država. Treba se je pa vprašati, koliko je na-5a vlada sama kriva na teh dogodkih, oziroma, koliko je ona k njim doprinesla? To vprašanje bi se nepoznavalcu čudnih razmer, ki vladajo v politiki naše države, zdelo zelo čudno, ko vidi, kako zelo belgrajski tisk obžaluje padec Stambolijskega in priporoča oboroženo intervencijo naše države v prid bivšemu bolgarskemu diktatorju. In vendar je to vprašanje opravičeno. Vprašamo se, kako se je vedel belgrajski režim napram Stambolijskemu, ko je bil na višku svoje moči in njegova zvezda še ni jela toniti, s kakšnimi čuvstvi so spremljali njegova prizadevanja Pašićevi prijatelji takrat, ko se je utrjeval in dvigal? Reči moramo, da sramotno! Cela tri in pol leta je belgrajska vlada napram Stambolijskemu ubirala tak ton, kakor da fc največji sovražnik naše države. Belgraj-sko časopisje ga je slikalo kot hinavskega potuhnjenca, ki glumi nasprotstvo do Ferdinandove politike, v resnici pa da je rav-notak šovinist kakor sploh vsi Bolgari. Za vsak njegov uspeh na notranje- in zunanjepolitičnem polju so mu izvestni krogi v Belgradu bili nevoščljivi in so bili vznejevolje-ni celo nad tem, da je velika antanta Bolgariji odpustila del vojne odškodnine. Ko se je Stambolijski po lastni iniciativi že davnej tega skušal naši državi približati, so ga Pašičevci naravnost odbijali, potem zelo hladno sprejeli, in šele dr. Ninčiću s« je po odolitvi velikih težav posrečilo dati odnošajem do Bolgarije prisrčnejši ton, ko pa je bilo že prepozno. Da ni v Lozani bilo našega ministra za zunanje zadeve, bi naši vladni krogi ne bili Bolgarije niti podpirali v zadevi dohoda do Egejskega morja. Najbolj usodno pa je bilo to, da belgrajska vlada ni hotela nikoli nič slišati o velikem zamislu Stambolijskega, da se pripravlja pot federacij jugoslovanskih narodov in držav. Kajti Stambolijski se ni omejeval samo na to, d ase prizadeva za prijateljske odnošaje med povojno Bolgarijo în Jugoslavijo, marveč je od samega začetka prišel na dan s programom jugoslovanske državne zveze in njegova stranka je na svojih skupščinah med kmeti efektivno propagirala jugoslovansko državo od »Drave do Črnega morja« čisto v smislu Krekovega programa. Glasila Stambolijskega s>o to idejo vneto zagovarjali. Od Stambolij-ekega pohaja tudi obnova ideje slovanske vzajemnosti v Bolgariji. Še nikoli se ni praznik sv. Cirila in Metoda v Bolgariji praznoval tako slovesno kakor pod Stam-bolijskim, ki je ob tej priliki organiziral po vseh mestih slovanske krožke, večere in predavanja. Tudi na univerzo se je ta duh zanesel. Stambolijski se je pri tem oprl zlasti na francoske slovanofile in na Češkoslovaško ter Poljsko, ki so popolnoma razumeli njegov veliki koncept, dočim so sc belgrajski krogi celo pri teh kulturnih prizadevanjih držali čisto rezervirano. Vsa ta stremljenja, o kojih odkritosrčnosti ni drugod nihče dvomil in ki so zaslužila Stambolijskemu sovraštvo nemških, mažarskih in italijanskih šovinistov, je izvestni belgrajski tisk ali ignoriral ali pa z nezaupanjem gledal, češ, kaj more priti dobrega iz Bolgarije? Edini človek, ki je v Belgradu to vsaj količkaj razumel, je z velikim trudom uspel, da v zadnjih mesecih ustvari boljše razpoloženje napram Bolgariji, toda ne toliko z ozirom na veliko kul-turno-politično idejo jugoslovansko-bolgar-tke federacije, ampak bolj z vidika nasilne pacifikacije Macedonije, ker se je belgrajska vlada nadejala, da s pomočjo Stambolijskega Makedonijo za vedno izloči iz interesne sfere Bolgarije. Prav to pa je Stambolijskemu za enkrat skrhalo vrat, ker je z akcijo proti makedonski iredenti zadel v stotine milijonov za varnostne odredbe. Posledica definitivnega padca Stambolijskega pa bi bila, da bi se staro srbsko-bolgarsko nasprotstvo zaradi Makedonije ne le obnovilo, ampak še poglobilo. Novi položaj v Bolgariji bo itak stal državo lepe stotine milijonov za potrebne varnostne odredbe. Bilo bi pa brez dvoma drugače, da so Stambolijskega hoteli v Belgradu takoj razumeti. Treba je bilo takoj zagrabiti njegov kulturno-politični koncept z obema rokama, ga tako moralno podpreti, dajati mu spričo njegove nagle narave dobre nasvete in pripomoči k moralni izolaciji ferdinand-skih reakcionarjev. Makedoniji pa bi bilo kot veznemu členu med Srbi in Bolgari treba dati politično-upravno in gospodarsko avtonomijo, da se na ta najbolj primerni način izpodmaknejo tla nasilni propagandi makedonstvujuščih, ki jo netijo bati-naške upravne metode koruptne belgrajske birokracije. Stambolijski je bil naši vladi že davnej predlagal ureditev makedonskega vprašanja na pravilni podlagi uvedenja poštene uprave, na kar bi bile bande prenehale. Tako pa je moral zdaj seči po niškem sporazumu, da se od-križa band, ki so postale nevarne tudi njemu. V to ga je bila silila konsekvenca iz nespametne politike Pašiča, ki ne zna »osvojenih« pokrajin ukrotiti drugače kakor s silo. Da je pa Pašič delal drugače, bi Stambolijski zdaj ne bil padel ob niškem sporazumu in bi ne bilo po vsej priliki prišlo do restavracije ferdinandovcev, agrarna stranka bi se pa bila s pomočjo naših kmetskih mas in prisrčnih zvez z njimi tako utrdila, da bi ji ne bile mogle do živega reakcionarne intrige. Toda tak način podpiranja Stambolijskega je Pašičevim prijateljem smrdel. Kaj čuda, ko smo iz Pašičevih ust samih slišali, da je vedno delal in intrigiral proti resnični jugoslovanski ideji in da je Srbe in Hrvate v Ženevi prevaril, samo da bi tri-umfirala velesrbska centralistična misel, ki je ovira ne samo za slovensko-hrvatsko-srbsko vzajemnost, ampak tudi za vzajemnost z bolgarskim ljudstvom. Če bi bili n. pr. jugoslovanski politiki šli na skupščine bolgarske kmetske stranke, bi bili vsi rep-tilski listi v Jugoslaviji od »Samouprave« do »Slovenskega Naroda« kričali o vele-izdaji! Zdaj seveda misli Pašič celo na oboroženo pomoč bolgarski kmetski stranki, ko je prepozno. Če zdaj Pašičevci objokujejo padec Stambolijskega, naj si obenem skesano potrkajo tudi na svoja grešna srca. Bolgarski efemanti. Sofija, 1.4. junija. (Izv.) Minister za zunanje zadeve Valov je danes zastopnikom inozemskega časopisja izjavil: Gibanje, vsled katerega se je vlada Stambolijskega strmoglavila, ni nobenega vojaškega, ampak zgolj političnega značaja. Vojaštvo se je uporabilo le zato, da se vzdrži red in da se udušijo eventualni poizkusi Stambolijskega, da se upre novemu položaju stvari. Zato je popolnoma napačno mišljenje, da je novo stanje v Bolgariji plod vojaškega pro-nunciamenta. Nasproti vestem, kakor da se je vlada ustanovila po udaru makedonstvujuščih, je treba pribiti, da je to popolnoma neosnovano. Bojazen, da bi se nova vlada vrnila k vojni politiki prejšnjih časov, je popolnoma brez podlage. Vlada, ki je izšla iz ljudstva, pomeni samo povratek redu in svobode, ki jo je Stambolijski teptal z nogami. Nova vlada je trdno odločena, da zasleduje politiko miru in nacionalne obnove. Naši sosedi se nimajo povoda vznemirjati in bati, da bi naša politika povzročila kak-šnekoli komplikacije. Bolgarski prevrat je zgolj vprašanje naše notranje politike in v nobenem oziru ne more ogrožati interesov naših sosedov. Odločno tudi odklanjam kleveto izvestnega zunanjega tiska, da je naš pokret v kakšni zvezi z Nemčijo ali Mažarsko. oziroma da ga je pripravljala Nemčiia. Državljanska vojna v Betearljl MALA ANTANTA NE PRIZNA NOVE BOLGARSKE VLADE. — JUGOSLOVANSKA VLADA OPOLNOMOČENA. STAMBOLIJSKI ORGANIZIRA KMETSKE ČETE. — VOJAŠKI ODDELKI RE. VOLUCIJSKE VLADE NA VEČ KRAJIH PORAŽENI. Bplgrad, 14. junija. (Izv.) Da se današnji bolgarski vladi ne godi najboljše, dokazuje dejstvo, da vlada ne propušča v inozemstvo nobenih pisem brez cenzure, in da spravlja v inozemstvo vesti, ki govore o položaju samo v smislu revolucionarne vlade. Tudi zastopnikom tujih držav ne dovoljuje pošiljati poročil. Zato je danes na razpolago malo avtentičnih vesti, ker so poročila »potnikov iz Caribroda« zelo nezanesljivi in protislovna. Po danes semkaj dospelih poročilih se položaj v Bolgariji ni bistveno spremenil. Meščanska vojna je v ?olne^n teku. Značilno j^, da se mnogi armadni oddelki pridružujejo Stambolijskemu. kar znači za Stambolijskega veliko korist, ker ^toje sedaj na čelu kmečkih mas tudi šolani častniki. Danes javljajo, da je Daskalov od-t potoval v Bolgarijo, da stopi osebno v stik s Stambolijskim. (»Prager Presse« to vest demantira, op. ur.). Daskalov je skupno s še nekaterimi diplomatskimi zastopniki organiziral v inostranstvu krepko propagando za Stambolijskega. Popolnoma verjetno izgleda, da je revolucija v Bolgariji delo Ferdinanda Ko-burga in carja Borisa, in da obstoji zveza med revolucijo v Bolgariji in monarhistič-nim gibanjem, ki ma svoj glavni sedež na Mažarskem, v Avstriji in na Bavarskem. To gibanje znači veliko nevarnost za novo-nastale države: za Češko, Jugoslavijo in Romunijo. Zato je razumljivo, da vse te države z veliko napetostjo zasledujejo razvoj dogodkov na Bolgarskem. Gotovo pa je, da pomeni sedanja vlada na Bolgarskem, zlasti če se ji posreči, da se obdrži na krmilu, trajno ogrožanje miru. Zato ni čudno, da se je v tukajšnjih političnih krogih pojavila močna struja, da se ta nevarnost takoj spočetka že v kali zatre s tem, da se podvzame energična oborožena akcija, vsaj v takem obsegu, kakor se je to zgodilo ob priliki Karlovega puča na Mažarskem (kjer se je pa izkazalo, da ni bila potrebna, ker je zadostoval diplomatski nastop. Op. ur.). Kakor ne naša, tako tudi še nobena druga vlada ni priznala sedanje bolgarske vlade. Mnogo se danes komentira stanje bolgarskega leva na svetovnih tržiščih. V Cu-rihu notira bolgarski lev 6.80, dinar pa 6.05. Splošno smatrajo, da gre tu za intervencijo angleških in italijanskih agentov, ki pa ne bo trajala dolgo. Kakor hitro se izvrši preokret v Bolgariji, bo dinar zopet rastel. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Današnja »Tribuna«, ki stoji blizu ministrstvu zunanjih zadev, piše.- Kakor izvemo, dobiva misel na oboroženo intervencijo vedno več pristašev v vladnih krogih, tudi velik del uglednih članov opozicije se izjavlja za oboroženo intervencijo. Poročilo, da je Stambolijski še živ, je pa še okrepilo inter-vencionistično strujo v vladnih in parlamentarnih krogih. Posebno važnost pripisujejo dejstvu, da še nobena vlada ni priznala nove bolgarske vlade. Z ozirom na note, ki jih je izmenjala naša vlada z vladami držav male antante, je ministrski svet odločil na svoji včerajšnji seji, da ne prizna nove bolgarske vlade, ker obstojita v Bolgariji dve vladi: legalna vlada Stambolijskega in revolucionarna. Vlade držav male antante so sklenile, naj o nadaljnjih korakih končnoveljavno odloča naša vlada. Ako se naša vlada odloči za oboroženo intervencijo v Bolgariji, bodo stroške te intervencije nosile enakomerno Češka, Romunija in Jugoslavija. Z ozirom na te sklepe je oborožena intervencija na vidiku. OKLIC STAMBOLIJSKEGA NA KMETE IN DELAVCE. Belgrad, 14. jun. (Izv.) Stambolijski je izdal na svoje pristaše sledeči oklic: Bratje kmetje in delavci! Oni, ki so hoteli upropa-stiti Bolgarijo, so se zopet prerinili do oblasti, da bi modi končati svoie zločinsko početje. Oni hočejo vladati nad kmeti, jih daviti. Bratje, ne dajte se! Oborožite se ш dvignite se proti nasiinikom! Jaz bom z Vami do poslednje kaplje krvi. Oni me niso ujeli in me tudi ne bodo. Živela svoboda, živela Bolgarija 1 Oni, ki se ne morejo boriti, naj ostanejo doma in naj ne dajo niti ene drobtinice kruha zlikovcem, ki naj pomrjo od lakote, ker so hoteli Vas usmrtiti. Strumište, okraj Zagora. — Stambolijski. — Ta oklic je izzval med zemljoradniki v celi Bolgariji nepopisno navdušenje. PORAZ VLADNIH ČET PRI ZAGORI. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Med Novo Zagoro in Slivnom so doživele vladne čete občuten poraz. Polkovnik Ilijev je korakal na čelu treh pešpolkov in treh konjiških polkov od Slivna proti Zagori in pri tem zašel med dva ognja. Razvil se je hud boj, ki je trajal do danes zjutraj. Vladne čete se se umaknile v neredu v dveh pravcih, en del se je obrnil proti Slivnu, a drugi proti Jambolu. Polkovnik Ilijev je padel v boju. KMETJE ZAVZELI KAZANLIK. Belgrad, 14. junija. (Izv.) Nocoj je prišlo do hudih bojev južno od Kazanlika. Komunistično prebivalstvo se je pridružilo kmetom in zavzelo Kazanlik. Boj še traja. En polk meščanskih dobrovoljcev z 2 baterijama je uničen. Kmetje so mnogo nasprotnikov ujeli in zaplenili veliko orožja. V mesto Karnobat so vkorakali kmetje. Vlada je poslala ojačenja, da kmetje ne bi presekali železniške proge. Kmetom poveljuje Stambolijskijev rojak iz Slavovice Ta-harov. Boji pri Plsvni In Trnovem Belgrad, 14. junija. (Izv.) Danes dopoldne so se pričeli hudi boji pri Plevni in Trnovem. Kmečke mase ognjevito napadajo vojaštvo. Železniško progo pri Karagaču m Drenovi so porušili. Kmetje so se zakopali v rove in čakajo na čete, ki» prihajajo od Plevne. Kmetov je 5 do 6 tisoč, a pridružujejo se jim vedno novi sobojevniki. VLADNE ČETE PRI ČUSTENDILU RAZ-OROŽENE. Belgrad, 14. jun. (Izv.) Tekom današnjega dne se je položaj nove bolgarske vlade poslabšal. Vojaške oddelke, ki so korakali proti Čustendilu, so kmetje ustavili in razorožili, Sofija je polonoma obkoljena. MINISTER OBOV NI UBIT. Belgrad, 14. jim. (Izv.) Te dni so javili, da je bivši minister Obov ubit. Ta vest ni resnična. On stoji na čelu kmetskih oddelkov pri Šuinenu. On je tudi javil Das-kalovu, da Stambolijski v severni Bolgariji organizira kmete za odpor. Tudi večina zemljoradnišldh poslancev načeluje posameznim kmetskim oddelkom. Vest, da so vladne čete ujele Stambolijskijevega brata, ni istinita. STAMBOLIJSKEGA BRAT PADEL* Belgrad, 14. jun. (Izv.) Danes opoldan se je raznesla po Sofiji vest, da je Stambolijski padel v bojih pri Jambolu. Pozneje pa se je izkazalo, da je padel Stambolijskijev brat Vasilj. VLADNO POROČHJ) 0 BOJIH. Solija. 14. junija. (Izv.) Revolucionarna vlada je dala preko ministra Pulkova časnikarjem sledeča obvestila: V nekaterih okrajih Bolgarije je prišlo do spopada med zemljoradniki in armado. V okrožjih Sliven in Harkov pa je red zopet vzpostavljen. Isto je v zapadni Bolgariji. Stambolijski ni vjet, ampak je pobegnil v balkanske planine. Vlada je ukrenila vse potrebno, da ne |к>-begne v severno Bolgarijo. Vest, da se Stambolijski nahaja v južni Bolgariji, ki jo ie razširil Daskalov, ni resnična. Vlada upa, da bo do konca tega tedna red zopet vpo-stavlien. ODMEV NA NAPOVED DEMARŠE V I SOFIJI. Sofija, 14. jun. (Izv.) Danes dopoldne ; je zasedal novi ministrski svet, lBrez ozira na to, da je rimsko-katoliška cerkev lu^čala, ko so ruski boljševiki streljali desetke nedolžnih ruskih škofov in stotine duhovnikov, menihov in meni-hinj.. .« Najmilejša beseda za to je brez-taktnost, toda na tem mestu bi bil veliko hujši izraz. Ali niso papeži proti preganjanju pravoslavne cerkve javno povzdignili svoj glas tako pri sovjetski vladi kakor pred celim svetom? Ali ni ravno Vatikan neprestano posredoval in še posreduje za patriarha Tibona? Ali niso ravno katoliški škofje celega sveta započeli akcijo proti terorju ruske vlade napram pravoslavni cerkvi? Kaj bodo rekli ruski cerkveni krogi v Parizu, ko bodo čitali breztaktno resolucijo, ki se ni mogla poroditi nikjer drugod nego v glavi katolikofoba in černosotenca Antonija, kateri v Sremskih Karlovcih predstavlja rusko cerkev v inozemstvu, dasi ga je patriarh Tihon izrecno označil kot uzurpatorja? Kaj pa je Antonij rekel takrat, ko so ruski carji preganjali katoliško cerkev in duhovščino ter jo tirali v ječe in odganjali v Sibirijo, ko ie on stoloval v Vo-linju? Takrat Antonij ni protestiral, ampak je stal na čelu persekucijam zoper katolike in unijate, tako da danes vsakega katolika v Rusiji trese mraz, kadar čuje za ime Antonija. Čudimo se, kako so mogli ostali ruski hierarhi v Jugoslavi ji, ki so lojalni in dobri, podpisati tak breztakten akt. -f- Pribičevič skuša, kakor poročajo hrvatski listi, izrabiti sedanji zunanjepolitični slučaj v svoje strankarske namene. Demokrati menijo, da bodo mogli preko dvora vplivati na radikale, da rekonstruirajo vlado v smislu koalicije z demokrati, ki so kot »državotvorni« element najbojj »poklicani«, da čuvajo državo v sedanjem resnem zunanjepolitičnem položaju. Tako skušajo demokrati zopet zlesti v vlado, podtikajoč to namero seveda drugim. To taktiko Pribičevičevcev uže davnej poznamo. Kaj sc jc zgodilo, kar se ni zgodilo. Belgrajsko >Vreme« je poročalo z dne 12. t. m. iz Zagreba: > Zjutraj je dospel v Zagreb dr. Korošec. Danes opoldne so se se-šli h konferenci Radič, dr. Korošec in dr. Spaho. Po zjavi dr. Spahe na tej konferenci se je razpravljalo o sedanjem političnem položaju, o zadržanju v skupščini in nadalj-ni taktiki bloka nasproti vladi. Konferenca se bo nadaljevala jutri.« »Jutro« si je dalo to vest telefonirati in jo je objavilo v sledeči obliki: >Vreme< poroča, da so se v Zagrebu sestali predsedniki revizionističnega bloka, Radič, Spaho in dr. Korošec ter imeli dolgo konferenco, na kateri se je pretresal program federalističnega bloka predvsem v državnopravnem oziru. Osnutek programa so izdelali vseučiliški profesorji dr. Kri-šlcovič, dr. Polič in drugi člani bloka. Odnošaji med Radičem in dr. Korošcem so zelo napeti. Na današnj seji so poskušali priti do sporazuma v bistvenih vprašanjih, posebno v vprašanju skupne borbe v eni fronti. Radićeva želja je, ako bi Korošec ne bil siguren, da vsaj Spaha čvrsto priveze nase.« Kjer pa se da odnesti kaka blamaža, tnm pa seveda ne sme manjkati tudi >Slo-vonski Narod«, ki že dva dni poroča o tej zagrebški ^konferenci« in povprašuje, zakaj da mi molčimo, kor slovenska javnost pričakuje odgovora. >Slov. Narod« ima namreč tudi to fiksno idejo, da je on — slovenska javnost. Tn kaj je bilo s to konferenco? Ničesar, ker omenjeno konference sploh šc ni bilo. V torek zjutraj se je dr. Korošec peljal skozi Zagreb, kjer se mora, kakor znano, prestopiti. Ob enajstih je bil dr. Korošec žc v Liubliani in v sredo ie ob- hajal tu svoj god. Včeraj, torej v četrtek, pa se je zopet odpeljal v Belgrad in se je naravno mimogrede zglasil tudi v Zagrebu na razgovor s HRSS. Kljub temu pa je imel v torek in sredo — burne konference z Radičem m Spahom v Zagrebu. Pozabavali smo ee s to zadevo, ker nndi klasičen vzgled, kako informirajo imenovani listi javnost, koliko jim je verjeti. »Slovenski Narod« se je že radi izmišljene torkove konference tako razburjal, da bi ga bila zadela kap na možgane, ako bi jih imel, seveda. ,-f NazadnjakL »Slovenski Narod« j« še vedno mnenja, da se vsa svetovna kultura, politika in sploh celo življenje vesolj-stva giblje okoli vprašanja monarhije. V tem vidi ta nazadnjaški list tudi jedro jugoslovanskega problema. To jc njegova fiksna ideja. Zato že dva dni klepeta o nekem sporu med dr, Korošcem, Radičem tn dr, Spahom, nastalem na zagrebški konferenci, ki je ni bilo, vsled vprašanja monarhije. »Slovenski Narod« živi pač še v časih, ko je to vprašanje bilo središče, okoli katerega so se sukali državni problemi. Mi mu ne moremo pomagati, če je tako starokopiten in se mu moramo k večjem« samo pomilovalno smejatL -f »Narod« fantazira. »Slovenski Na« rod« posnema iz orjunskega »Preporoda« vest, da 5>namerava federalistični blok izkoristiti sedanjo zunanjepolitično situacijo v svojo korist«. »Slovenski Narod« vidi potrditev te orjunsk« domneve v našem včerajšnjem članku, v katerem smo kot vzrok neuspehom nase zunanje politike označili velesrbski centralizem. »Narod« po evo|i navadi seveda zopet napačno vidu Nas članek ni imel absolutno nobene tendence s ozirom na sedanjo notranjepolitično situacijo. Mi .mo povedali samo resnico, kdo je i kriv padanja našega ugleda v inozemstvu kakor v današnjem članku povemo resnico, kdo je sokriv padcu Stambolijskega. Na belgrajskem režimu je, da iz tega potegne konsekvenee, ako je količkaj uvideven; ako ne, škoduje najbolj sebL Iz zunanje politike. * Španija in Maroko. V Španiji že dolgo nekaj ni v redu. Katalončani vodijo odločilen boj za popolno federacijo in so že davnej opustili avtonomistični program znanega Castra, ki jim je danes že premalo radikalen. Socialisti žanjejo spričo ljute borbe med liberalno in konservativno stranko, ter se okoriščajo ob gospodarski krizi dežele, koje višji buržoazni krogi so med vojno silna 1 obogateli, zato pa so mase tem bolj osiromašile. Tudi je uprava Španije koruptna,* Vse te razdirajoče sile so se razgibale ob l povodu strahovitega poraza španske armad« v Maroku, ki se piše na rovaš višjim voja-* škim krogom, kateri imajo po deželi razpredene svoje častniške organizacije, tako-zvane »junte«. Španci so sicer svoj poraz v Afriki popravili, so pa zdaj pri prodiranju v osrčje zapadnega Maroka zopet zašli v kritičen položaj. Sovražnik Špancev je neki Rais-uni, ki je med svetovno vojno dal tudi Francozom mnogo opravka. Pred nekaj meseci so ga Španci, ki so sicer izvrstni vojaki, da ni moštvo tudi že inficirano od paci-fizma in kolonialnih vojsk sito, potolkli, toda Rais-uni ni samo dober šef maroških gorcev, temveč tudi dober diplomat in prav po orientalsko prebrisan. Posrečilo se mu je izmiriti se s Španci in hliniti, zdaj svoje vrste lojalnost, tako da je španski vladi su-geriral nekak načrt civilnega protektorata, dočim bi on — Rais-uni — bil faktični vladar zapdnega Maroka. Sedanji ministrski predsednik, liberalec Prieto-Alba, se je re« ž njim spustil v pogajanja, ki so se sukala okoli tega, da bi maroški sultan, naminalni šef dežele, imenoval v španski coni za svojega namestnika Rais-unija, Španci pa naj bi izvrševali protektorat, sedanjo špansko okupacijsko vojsko 160.000 mož pa naj bi zamenila Raisunijeva armada, ki naj dobi španske inštruktorje. Če ne, preti Rais-uni z novimi sovražnostmi,ki jih je po zadnjih poročilih soditi, pravzaprav že začel in ki so jim Španci zelo težko kos, kajti boji ee vrše daleč v ozadju, koder se spoznajo ea-mo domačini. Konservativci Albo hudo napadajo in iz njegovega kabineta sta odstopila že dva vojna ministra drug za drugim, Alcala Gamora in Aizpuru, ker nista hotela privoliti v pakt z Raisunijem. Socialisti eo seveda v tej zadevi rezervirani, ker vidijo v nameravanem paktu začetek konca koloni-jalne politike, veliko liberalcev pa bidi zahteva, da se maroško ozadje evakuira in da se Španci omeji jo na nekatere točke ob morju. Nekateri pa dolžijo Francijo, da podpihuje Maročane proti Španiji. Položaj za vlado torej ni rožnat, tembolj ker stoji še pred drugimi težkimi problemi notranjepolitičnega značaja. * Komisija za volivno reformo v Italiji. Zbornični predsednik jo imenoval 18 člansko komisijo ja izdelavo novega zakonske-načria o volivni reformi., Vseh volivnih okrožij ho 14 ali 15. Trst, Videm, Gorica, Istra in Zader tvorijo eno samo volivno okrožje. Po namerah fašistovskega vrhovnega sveta naj bi se volitve vršile 11. novembra. 'Sporočilo ministra za promet Gospod ministrski predsednik Je prejel breo-Javke sledeče vsebine iz Maribora Ljubljane, ti-danega mosta, Ptuja, Josonic, Murske Sobote, Ho-"'» dri. realni gimnaziji r Norem mestu fc vrši vpisovanje v I. razred v sredo dno 27. t. m. dopoldne 0< 015—650 Din, št. >6« 475 Din, ». >7« 420 Dtn, mtfkfnje 180 Din. - Tendenca čvrstejSa. g Zniionje ren sladkorju. Odiknt sladkornih tovarn je za U mesec znižal cene sladuorju za 2.35 dinarja pri kilogramu. Obenem je razlika med kristalnim sladkorjem in sladkorjem v kockah znižana od 2 dinarjev na 1.50 dinarja, tako da bo stal sladkor v kockah 25 dinarjev kilogram. g Mariborske sejmsko poročilo. Na sejmu 12. Junija se je prignalo: 6 konj, 1 bik, 90 volov, 177 krav, 3 teleta; skupno 277 komadov. Povprečne cone za različne živalske vrste eo bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 14 —15Din; poldebeli voli 12.25—13.75; plemenski voli 9.25—12.50; biki za klanje 12; klavne krave debele 13.50—14.50; plemensko krave 12—13.50; krave za klobasarje 8.25 do 11; molzne krave 10—13.50; breje krave 10 do 13.50; mlada živina 10—13.25. Mesne cene: Volovska meso I. vrste 1 kg 25; volovsko meso II. j vrste 24; meso od bikov, krav, telic 24; Telečje me-j so I. vrste 25; telečje meso II. vrste 23—24; Svinjsko meso sveže 30—38. g Tovarna aeroplanov v Zagrrim. Znana zagrebška tvrdka Bothe in Ehrman je stavilo vojnemu ministrstvu ponudbo za zgradbo velike tovarno za aeroplane. Delniška glavnica bi bila v glavnem v francoskih rokah. g Insolvence v Italiji. Kakor poroča »Européen Commercial« na podlagi statistike milansko trgovske zbornice, so se insolvence v Italiji zadnje čase silno pomnožile, taki da — če gre v tem tempu naprej — bodo kmalu dosegle predvojne številke. V januarju 1923 sta bila 402 slučaja Insol-venc, v februarja 367, v marcu 437 in v aprilu 430, m»dtem ko je bilo v avgustu 1922 270 slučajev. Od tega meseca dalje ïtevilo konštantno rasto in sicer v septembra 1922 287, v oktobru 339, v novembru 338 in decembru 316. — V letu 1912-1913 je bilo povprečno mesečno 540 insolvenc, а v vojnih in povojnih mesecih povprečno le 71 g Mažarska ln naša vojna odškodnino. Na podlagi uradnega obvestila je prejela neša drža/a do tredaj na račun reparacij od Mažarske: 1805 konj, 2886 glav govejo živine, 1567 ovc ter 23.800 ton promoga. g Ugodna žetev v Rnsiji. Letos pričakujejo v Rusiji silno ugodno žetev Na ta način upa Rusija doseči restavracijo svojega gospodarstva, posebno ker bo rasko-japonskn trgovska pogodba odprla Rusiji nova tržišča. lj Več klopi bi bilo želeti v parku pri sv. Petru. Umestno bi bilo, da bi jih postavili ob robu parka na zunanji slrani ob Ahacljevi cesti nasproti Šarabonovi hiši, ob vilah, ob Ilirski ulici in ob cesti mimo Pod-bojeve hiše. Nedeljski promenadni koncert je pokazal, da šetajoče občinstvo pogreša klopi. Pa tudi ob večernih urah je mnogo šetalcev v šentpeterskem parku, ki pridejo iz bližnje okolice na oddih in zrak. lj Pogovor v kavarni. Prvi žid: «Nu, wos is der Korošec, is er Bfonarchist oder eppes fiir Republik?« — Drugi žid: «Nu, \vos is cr? Jach glaub', er is abonniert am «Slovenski Narod«, also kann er sich sein esoi oder esoi.c lj Govorilna ura klnha SLS ljubljanskega občinskega sveta bo danes od 5.—6. ure popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr. (strankino tajništvo). Uradovnli bodo referenti doliodarstvenega urada in direktorijev zastavljalnice, vodovoda, plinarne in elektrarne. lj Poroka. Včeraj dne 14 t. m. sc ic poročil v cerkvi sv. Petra gospod Stanko Velkavrh uradnik tobačne tovarne z gospodično Helenco Teuerschuh. Mlademu zakonskemu paru želimo obilo sreče! lj Vaino za invalide, vdore in siroto bivajoče v območju ljublj. magistrata. — Podružnica udruženja vojnih invalidov v Ljubljani vabi, da so zanesljivo zglase vsi člani in članice, ki bivajo v ljublj. polit, rajonu do 18. t. m. v društveni pisarni, St. Peterska vojašnica, vrata 3, glede njih velc-važne zadeve (morebitna podpora). Seboj naj prinese člansko knjižico, zglase naj se tudi oni, koteri zadnji čas članskih knjižic niso prejeli. Uradne uie v tem času od 9. do 12. in 15. do 18. ure. lj Umrli so v Ljubljani. Malnarič Vladimi», dijak, 20. let. — Prosen Jera, zasebnica, 65 let. — Rozina Stanislav, sin posestnikov, 4 dni. —. Do-miš Josip, hlapec, 73 let. — Javornik Roza, hči posestnika, 8 let. — Jarc Matevž, posestnik, 65 let. — Malin Marta, hči livarja, 7 mesecev. — Ritonia Rudolf, delavec, 27 let. — Korošec Leopold, pro-sjak, 22 let — Prime Marjana, posestnica, 71 let. — Brodnik Frančiška, zasebnica, 76 let. — Cerar Terezija, zasebnica, 27 let. — MaleS Rok, ključ, pr.m., 23 let. — Mnjdič Helena, hči Žagarja, 1 dan. — Pavkovlč Ernn, hči služkinje, 2 meseca. — Muh-vič Franc, rudar, 43 let. — Jakulin UroS, sin drž. uradnika, t in pol leta. — Strancar Ivan, pismo-noša v p., 89 let. — Ribnlkar Marija, užltkarica, 63 let. _ Vončina Ivan, sin skladiščnika, t in pol leta. — Bcdenčič Ana, hči mestn. delavca, 3 tedne. — Gostiša Matevž, žel. delavec, 50 let. — Sajevlc Marija, zasebnica, 64 let, — Vrbinc Lenka, delavka, 69 let. — Marcnčo Vladimir, sin gostilničarja, 11 let. — Veri Neža, gostilničarka, 74 let. — Ln-kežič Marija, obč. uboga, 57 let. — Otrin Ana, hči flnančn. podpregled., 20 let. — S. Adclina Zupančič, usmiljenka, 66 let. — Žagar Ana, bajlarica, 44 let, _ Žclcznlk Ludvik, strojni ključavničar, 70 let. lj Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo 17. t. m. društven izlet in to le ob lepem vremenu 1< sv. Primožu nad Kamnikom, Odhod z jutranjim vlakom ob 5.20 h iz glavn. kolodvora. Nn gori se vrši sv. maša. Iz Kamnika sc vrača vlak ob 20.50 h. Jedila ic vzeti s seboj. Prijatelji, društva, posebno | pevci prosvete, prijazno vnbljcnil lj Eksperimentalni večer dr. Evgena de Gyn. 7oamontti francoski nsihoDaUloi! dr, Evgen de Gyn priredi v dvorani hotela »Union« v soboto taj ponedeljek dva eksperimentalna večer» i preda-, vanjem o avtomatizmu misli, mnemotehniki, tele-.' patiji, sugestiji in hipnozi. Podrobnejši program J« razviden na lepakih. Predavanj« j« zasnovana poljudno znanstveno in različni poizkusi, • katerimi bo dr. de Gyn razkrinkal trike in prevara ras-'; nih eksperimentatorjev, bodo med občinstvom nedvomno vzbudili veliko senzacijo. Predprodaja! vstopnic v trafiki т Prešernovi ulici (nasproti tflav-J ne pošte). lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, 17. t nu, obi pol 11. uri dopoldne v dvorani rokodelskega doma., lj Gosposvetski Zvon je na svoji zadnji od--borovi seji soglasno sklenil, da preloži svojo tom-; bolo nn nedeljo, 24. t. m. lj Češki obec. V nodfli 4.20 hod. réno odjezA na Golici, večer nazpët Tohoto kràsného vjletn/ sučasnčte so co možni nejvlce — hosté vttânfc Agitujte, a prihlasto se do soboty u p. àkopka» Mestni trg 8. Večer schûzka u Mrakft. lj Vië. V nedeljo, 24. t. m. imamo javno dre-štveno prireditev, kjer nastopijo štirje odseki: Orlij orlice, pevci, godci. Med telovadbo govor: >Zab»i va in treznost«. Po telovadbi in petju prosta s»3 bava, med drugim srečolov. Prireditev se vrši lom» na travniku, deloma v gozdičku gostilničarja Pavliča tik cerkve. Ljubljančani pridite ta daB med nasl lj Usmiljenim srcem opetovano in prav toplo priporočamo ebogega bolnega pleskarja z ženo in 2 otročičei^R, M nimajo prav nikakih sredstev. Veak tudi najmanjši la (Ipavic, Brahms, Adamič), smo lahko poslnšaK. Klavirski točki sta pokazali dokaj spretnosti; osebnega pojmovanja seveda ne moremo zahtevati. — Če so bo glasba na učiteljišču tako dobro in uspeS-no gojila, kot je pokazal ta nastop, utegno tudi splošno glasbena izobrazba v naSem narodu imetij od tega velike koristi. K. pr Razstava Šolskih risb. V soboto, dne 10, t. m. se otvori ob 10. nri v telovadnici Tehnične srednjo šole razstava figuralnih in ornamentalniN šolskih risb ter kiparskih del. Razstavljena bodo dela kiparskega oddelka ln žonske obrtne Sole, Istotako bodo razstavljena dela iz tečaja za oprei mo knjig na umetniški Soli »Probudac. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 14. do 18. nre ter se zaključi v pondeljek, 18. t. m. ob 18. uri. Vstopj brezplačen. Marotino oterlišče. DRAMA. Petek, 15. junija: 2X2 = 6. — Red D. Sobota, 16. junija: 2X2 = 5. — Red B. Nedelja, 17. junija: KAR IIOCETE. — Izven Ponedeljek, 18. junija: 2X2 = 5. — Rod C. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. — Red B. OPERA. Petek, 16. Junija: LUIZA. — Začetek ob pol 8. urf zvečer. — Red E. Sobota, 16. junija: ZRINJSKI. — Začetek ob pol $ zvočor. — Red A. Nedelja, 17. junija: GORENJSKI SLAVČEK. Vlogo Franja poje g. Banovec. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Izvon. Ponedeljek, 18. junija: LUIZA, — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Rod D. Ljudski oder. Ljudski oder. Skušnja za »Prababico«, s ka«' tero gostuje Ljudski oder 17. t. m. v Smartnem pri Litiji, se vrši v soboto, 16. t, m. v prostorih Ljudskega odra, Dijaški vestnik. Danim. — Tovariši! Danes ob 8. nri se tiat vršil v lokalru Danico diskusijski večer^ predaval bo Fr. Terseglnv. — Nato se bo vršil Izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. И-tanjo in odobrenje. zapisnika zadnir i ohčncgn zN* ra; 2. poročila odbornikov; 3. spr nemhn poslov^ nika; 4. predlog s zadnjega disku-iiskega večera; 6. proglasitev starešinam; 6. slu -ajiiosti. — Vabljeni so tudi gg. starešine in tt. bratskih drnštev. — A. Levstek, t. č. predsednik. XV. redni letni nbčni zbor »Akademskega druStva jugoslov. tehnikov v Ljubljani« ie vrli v soboto, 16. t. m. ob 14. uri na tehniki soba It. 14. Vabljeni vsi strokovni in podporni članL Orlovski vestnlk. Vrhttiika okrofna prireditev. Do« I. JoRf» i 1, Imenuje orlovski odsek na Vrhniki 15 letni co cro-ijega obstoja. Ta dan se vrli v Grogarjevem dolu okrožna prireditev celega vrhniškega okrožja. Po itevilu telovadcev ta telovadni nastop ne bo skoro nič zaostajal za onim 1. 1912., ko j« bila to zvezna prireditev. Okoličani in vsi, ki vam f« v prijetnem spominu Grogarjev dol, prihitite ▼ obilnem Itevilu na našo prireditev! Bog živi! Turistika in sport. S. K. Primorje : Amateur-Sportklub, Graz; 5 : 4 ( 1:2). Po daljiem presledka je gostovalo zopet v Ljubljani graško moštvo Amateurjev. Spa-'dajo sicer v prvi razred, a pokazali so malo »prvo-razrednega«. Razen obeh reprezentativnih igralke v srednjega napadalca in desnega branilca Sin-koviča, si je ostalo moštvo prilično enako. Da ni pri Primorju, ki je nastopilo z več rezervami, vse odpovedalo, tedaj bi Gradčani s težkim porazom «»stavili igrišče. Še nikdar ni obramba domačinov Igrata tako slabo kot topot, iz česar so tudi rertil-Mrali dobljeni goli. Srednji krilec je bil povsod, b samo tam nc, kjer ga je bilo največ potreba. Na-ped je igrel nekam preveč raztrgano in poznalo se da manjka desno krilo Žargaj П. Maič spada jedrno na sredino, ne na spojko. Desna spojka Bre-jgar I. je pokazal svojo zmožnost v streljanju «a feol, samo priporočali bi mu, da se odvadi vednegu migljanja in izustanja nelepib izrazov, kar vpliva plabo tako na publiko kot na lastne igralce. V ostalem se čudimo, zakaj ne postavi Primorje v napadalno vrsto mladih in dobrih moči, ki so nastopile isednjič proti Iliriji?! Enako ri želimo videti v prihodnjič v obrambi Birso, ki topot ni nastopil. Gole m Primorje so zabili: Žargaj I. dva, Maič, Balinc hi Bregar I. po 1. Kakor čnjetno, igra dne 23. in 24. v Ljubljani proti Primorju graiki Sturm, reprezentant štajerskega nogometa. Z ozirom na lepe rezultate in kmage nad prvorazrednimi dunajskimi klubi, ki jih F« dosegel Sturm, bo moralo Primorje napeti vse We, da se vsaj častno odreže. —« Ljubljanska porota. Ljubljana, 14. jun. 1S>23. Porotnemu senatu predseduje danes nadsvet-tiîk Mladič, votant svetnik dr. M o h o r i č in okrajni sodnik Avsec, državno pradništvo zastoja državnega pravdnika namestnik Lavrenčak. Na vrsti so razne velike tatvine TATVINE PRI LJUBLJANSKI VELETVRDKI I. C. MAYER. 'Alojzij Omahen iz Blagovice, 19 let star je bi! skladiščnik pri neki tvrdki, ki je imela skladišče poleg zalog tvrdke I. C. Maver. Omahen se je seznanil s 30 letnim hlapcem Martinom Vovkom, ki ga je pregovoril, da se je dal opoldne zapreti v Mayerjevo skladiSče. Ko so skladiSče zopet odprli, je nesel ukradeno blago na Vovkov voz, ki je blago najprej odpeljal na kolodvor, s kolodvoru pa v hlev, v katerem je stanoval. Vsega vkup sta Omi-hen In Vovko pokradla blaga v vrednosti najmanj 187.704 kron. Blago sta večinoma razprodala, 1 zavoj blaga je še zaplenila policija, 2 zavoja je pa našla spravljena pri Figovcu. Po končani razpravi je bil obsojen Vovk na poldrugo leto in Alojzij Omahen na 1 leto teške ječe. PREDRZNA TATINSKA TOLPA. Lani poleti in jeseni se je potepala po Sloveniji predrzna tatinska tolpa. Vodila sta jo Ivan Meserko (rojen 1. 1902.) in Alojzij Moserko (rojen 1. 1890.). Poleg teh dveh sedita danes na obtožni klopi še njuna tovariša Anton Remar (rojen leta 1899.) in Ernest Dečman (rojen I. 1889.). Člani družbe so pa fcili še Angela Gvardija, Antonija Som, Joeipina Medved, Flora Dobravec, Franca Kos, Franc 2!agar in Marijana Koretič. Predrzna tatinska tolpa se je potepala po hribih in ko so delali ljudje na polju, so vlomili v njihove hišo in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Žensko so prodajale plen. z izkupičkom so pa veseljačili kakor njihovi predniki, pravi rokovnjači. člane družbe, kateri danes ne sede nn obtožni klopi bo sodil kazenski senat ljubljansko deželne sodnije. Obtožnica obdolžujc današnje obtožence tatvin in vlomov v Goričici pri Perovšku (6500 K škode), nad Ljubnom pri Gorenjem Gradu pri neznanem kočarju (450 K škode), v Uuajnarjih pri Litiji pri Izidorju Marc'tu (561 K škode), na Kresniškem vrhu pri Antonu Kukavica (9670 K škode), ni Ja-vorniku pod Sv. JoStom pri Kranju pri Mariji Žen (5740 K škode), na Mrzli Planini pri Frančiški Jelene (600 K škode), Kanjučah pri Martinu Sevšku (5740 K škode), v Besnici pri Ani Alauf (600 K škode), pri Sv. Trojici pri Tereziji Jemc (5480 K škode), v Knfariji Mariji Nolimal (2620 K škodo), v Zagorici pri Francu Tekavcu (5400 K škode), na Mali £ tangi pri Rozaliji Koderman (3500 K škode), v okolici Železnikov neznancu (5400 K škode), na Selu pri Angeli Jančar (2950 K škode), v Migovcih pri Alojziji in Alešu Meserko (4500 K škode), nn M«.lcm vrhu pri Mariji Zaje (7560 K škode), v Viš-njih Goricah pri Janezu Kolarju (6490 K škode); v Sp. Šiški so Lojze Meserko, Anton Remar in Er- nest Dečman 29. avgusta 1922 izpraznili podstrešje Romeja Puteanyja in odnesli blaga v vrednosti 16 tisoč kron, Ivanu Lašiču v vrednosti IGO K in Josipu Kijaveu v vrednosti 25.590 K. Vlom pri Pu-teanyju je bil za tatinsko drhal usodepoln, ker ee je za tatove pričel zanimali sh-ah ljubljanskih tatov g. okrajni policijski nadzornik Habe, ki ni prej miroval, doklor niso njegovi organi izsledili tatov. Porotniki so potrdili vseli sedem na nje stavljeni hvpraSanj. Nadsvetnik Mladič je nato razglasil sodbo, s katero so bili obsojeni: Ivan Meserko na 5 let težke ječe, Alojzij Meserko, 3 leta težke ječe, Antou Remer na 4 leta težke ječe in Ernst Docmau na 1 leto težke ječe. • • • Danes bo porota razpravljala o senzačnem slučaju Neže Jane iz Dvorske vasi, ker je 13. aprila letos s sekiro ubila svojega moža Janeza Janca, kateri je precej umrl. Rapravo bo vodil svetnik dr. P. Skaberné, obtožbo bo zastopal prvi državni pravdnik Dotnenico, radi umora obtoženo Jančevo ho zagovarjal dr. Smole. Mariborska porota. Tatvini pri tvrdki Markovič. Včeraj 11. junija je, stal pred mariborskim porotnim sodiščem Miha Oblak, bivši sluga pri tvrdki Markovič. Dne 19. decembra 1922 je ukradel svojemu gospodarju 16 gorenjih kož ter jih prodal tukajšnji usnjarski tovarni Viljem Freund za 29.016 K. 24. januarja t L je zopet oškodoval svojega gospodarja za 8 kož, ki jih je prodal za 25.992 K. Topot so mu prišli na sled. V strahu pred kaznijo je pobegnil na Dunaj, kjer je zopet skušal neko tvrdko prevarati za večji znesek. Oblasti so ga prijele ter izročile nam. Na včerajšnji razpravi je bil Oblak obsojen na 5 let težke ječe. Svoje ženo okradel. Trgovski pomočnik Ivan Frie v Hajdinju pri Ormožu se je spri s svojo ženo, potem ji pa ukradel 4000 K gotovine ln hranilno knjižico. Da je mogel dvigniti vlogo, je ponaredil ženin podpis, nakar mu je hranilnica izplačala 172.600 K. Fric je nato pobegnil v Avstrijo, kjer je tudi izvršil več nepoštenih dejanj. Avstrijske oblasti so ga obsodile na 5 mesecev ječe, potem ga pa izročile jugoslovanskim oblastem. Včeraj je bil obsojen na 3 in pol leta težke ječe. Podjeten slepar. Ze večkrat kaznovani Viktor Šunko je 1. 1919 vodil anončno pisarno Hermee v Mariboru. Ker mu je malo neslo, je naredil načrt za trgovsko-obrtni adresar slovenskih pokrajin, ki ga je baje hotel izdati. Začel je po vsej Sloveniji nabirati oglase in naročnike za adresar ter je ob tej priliki prejel od strank nad 100.000 K predpla-I čil. Razen tega je v mnogih gostilnah, kjer je bil jedel in pil, »pozabil« plačati Ker adreoarja al hotelo biti na dan, so oblasti moža zaprle in je bil na današnji razpravi zaradi goljufije obsojen na 5 let težke ječe. Izprijen kmeUki sin. Frane Simenko Je bil sin bogatih staršev z Brega pri Ptuju. Izučil so je kovastva, nato pa šel L 1918. prostovoljno k vojakom. Vrnil se je leto nato kot popoln izkvarjenee. Delati ni hotel več, marveč se je pečal s tatvino ia goljufijo. Z nekim vrednim bratcem sta odšla čez mejo v Gradec, izvršila tamveč tatvin, nato pa v Liebenauu ubila in oropala posestnika Franca Krothmaierja. Simenko je nato pobegnil v Jugoslavijo in nadaljeval svoj tatinski posel v Mariboru. Tu so ga oblasti zasačile in na današnji razpravi jo bil obsojen na 12 let težke ječe. kosite Palma ђаисиђ pete in ђаисиђ počlplafe. Snižana cena! Mete orologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. ВЧЧЉШ.! »"',-тгдач Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Obto va 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE (ran Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Joie Msrkel, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgor & Smerkol, Flornonska nI. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorsko ulica Stev. 28. Korn T- Poljanska cesia itev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in dru-Še pisarn, stroje popravlja in prenavlja I.ndovlk Baraga, sclenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Uean Scnreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče itev. 5. dirtarje.) STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Terene & Fuchs, Ljubljana, Mirje Stev. 2 ftPEDICIJSKA PODJETJA: >Čeb6slavija< d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463. Ranzinger R, Cesta na juž. železn. 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINO; Sušnik An Zaloška cesto št 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: MikuS L, Mestni trg 15. TROOV. Z 2ELEZNINO IN CE\fENTOM: Fran Erjavee, pri '-Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv Petra cesto šlev. 17. MODISTINJA z večletno DUNAJSKO PRAKSO Ida Dobovišek, Sp. šiška PLANINSKA C 195 — se priporoča z najnovejšimi modeli. Razstavljeno v »Uradu* za pospeševanje obrti«. 3580 Cas •p MO- •ania Barometer t mm Termometer t o P.ibruui diterencn v 0 Nebo, vetrov: Padavino v mm 13./6. 21 b 735 4 14 9 1-9 d. obl. t. 14./6. 7 h 733 0 12-0 08 obl. s. z. — 14./6. 14 h 731-0 17-3 20 obl. s. z. Agilne akviziterje la Ljubljano, Maribor in Celje ISCE domača zavarovalna družba. Visoka provizija ev. stalna plača. Prijava na upravo lista pod »AGILNI AKVIZITERJI«. IZJAVA. 9 VIII 105'23 8 Dražba. 3557 IŠČEMO DVA elektromonterja ranesljiva in popolno samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih strojev in transformatorjev, ne čez 32 let stara. — Pismena ali ustmena pojasnila daje OBRATNO RAVNATELJSTVO JUŽNE ŽELEZNICE, oddelek VI/5, Ljubljana. 3591 Primerne službe išče 44 letni URADNIK s sodno, finančno in notarsko ter odvetniško prakso. — Cenjene ponudbe pod »Praktičen« na upravništvo. Podpisana voznika na mestni pristavi obžalujeva in preklicujeva besede, katere sva javno govorila zoper čast gosp. nadzornika GAJSEK-A, ter se mu zahvaljujeva, da je ua najino prošnjo odstopil od sodnijskega postopanja. Ljubljana, IX junija 1923. PERKO MIHAEL ČEBULJ JOŽE PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA se vrši v SOBOTO, due 16. junija 1923 ob 3. uri popoldne in nadaljevanje v ponedeljek, DUNAJSKA cesta 'št. 25, I. nadstr., in se bo razprodajalo: Vel. oljnata SLIKA (original), ogledala, vel. železna blagajna /Tancsos«, bronasta ura s stojalom iz ala-bastra, peč (Dauerbrandofen), omara za led, razi. mize, omare, perilo, preproga, kozarci, vaze, knjige, orožje in lovske potrebščine ter drugi predmeti. 3578 24. junija 1923 ob 9. uri se bo prodala na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano j®4 HIŠA ŠT. 60 "mc Z dvoriščem in gospodarskim poslopjem .pare. 73/1, mera 381 m3, za 250.000 K kot izklicno ceno. — Pogoji so razvidni v sobi štev. 33 in pri dražbi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 5. junija 1923; Chcnuil« dobro ohranjen, pro-ylddUVII dam za 6000 dinarjev. — Naslov pove upravništvo lista »Slovenec« pod štev. 3539. Posestvo gosposka hiša, gospodar, poslopje, kompletna kmetija, 4—-5 oralov, rodovitno, posejano, veliki travniki tik ceste, vel. prostori, lepi vrti, DAM po primerni ceni takoj v NAJEM. — S. LEBIC, DOBRNA pri CELJU. 3582 Psi-mladiči ceni naprodaj. . OROŽNIŠKA POSTAJA POLSNIK, po-šla Sava ob južni železnici. 3564 ШзпаШШ Sipa to to H zadruga mizarjev z o. z. v Št. Vida je otvorila svoj obrat. Prevzema vsa stavbna in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. Delo solidno, postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov. IŠČEM prostor za delavnico v mestu v pribl. velikosti 120 m". — Ponudbe se prosi na upravo lista pod »DELAVNICA 3592«. SPREJMEM dobro, samostojno kuharico Pogoj: pridna, poštena, točna: starost od | 28 do 35 let. - JOSIP PETELINC, Sv. ; Petra nasip štev. 7. 3515 j Boljše dekle j &t zna dobro kuhati iu opravljati lahka hišna dela, sprejmem. Plača mesečno 800 Icron. — Ljubica HINIČ, kapetanova eu-proga, Osijek III, Crkvena ulica 21. 3563 Kot gospodinja jnalo rodbino, najraje na deželo (gostil. ,ali druga obrt), želi starejša boljša vdo-pa. - Naslov v upravi lista pod it. 3523. II 'I DOBRO OHRANJEN otroški voziček j CENO NAPRODAJ. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3581. ■ PRODAM malo hišico okoli 100 žlahtnih sadnih dreves, njive in nekaj gozda; cena 45.000 dinarjev. Naslov v upravi lista pod štev. 3475. Vila na Bledu s petimi sobami in pritiklinami, popolnoma opremljena, s čolnom vred, SF, PRODA. - Več se izve vsak delavnik od L—2. ure v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15 (dohod iz podaljšane Bleiweisovc ceste). Kolesarji ! Oglejte si veliko zalogo dvokolcs, kompt. z dobro pneumatiko, od 1900 Din dalje. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvo-koles in otrolkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. 2959 t, m vsaka množina po znižanih cenah na razpolago pri H. Petrič, Ljubljana, Dunajska cesta 33. skladišče .Balkan", Telefon interurban 366. Nova kuhinjska oprava, belo pleskana: Kredenca, miza z dvema piedaloma, 2 stolici, klop. stenska omara, zaboj za premog. — Solidno, moderno izdelano, je NAPRODAJ. Ona 3500 Din. SP. ŠIŠKA, šolska ulica št. 1, pri mizarju J. BAJDE. 3500 kraste, liSaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCek za 1 osebo do poŠti 7 Din. pri TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. Vajenca (Plkolo) Kravo z 121 mleka »prejmo v kavarni «SLON«, Ljubljana, Dunajska cesta St. 2. 3528 Izdaia konzorcij »Slovenca«. n» dan, prodam radi odpotovanja SELO 18, p. MOSTE pri Ljubljani. Banatsko " BLAGO MOKA, KORUZA la. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ccni. Razprodaja M. B1ELIC, Dunaiska ccsta 33 nri < Balkanu«. — Garantira sc za ^ prvorazredno BANATSKO BLAGO! JUGOSLAVIJA SJEVERNA-AMERIKA - rPUTNIČKI URED JADRANSKE ..... x, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, šibenik, Dubrovnik, Kotor, Ercegnovi, Metković, Korčulc, Jelša, Maribor, Celjç, Prevalje^ Kranj [RED ВАШ Шт zastopstro n >lngoslavliD Naïioazioac Generale ItaUaua Oenova I* jan i.i a »1- - 1t. iniiia SI. juliju VOZNI Buenos Aires Duc» Abbrnsii S. jali.i» Inriiftiia 1*. „ He Vlttorio 17. „ Dne« <1' Aoeta 1. ergn.ta P»«» Mafatd» 1». tTgnsfa INFORMACIJI! DAJE BREZPLAČNO JADRANSKA BANKA v zgorel nafedenlh mestih. SO. juniju \ iuVij« Oiutto 0««ar. Taormina Colombe Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,