K/4t! Hofbibliotbek
Wien ,
^•v •
St; 11.
V Gorici, 14. marca 1884.
Tedaj X
Posninezne Stevilke se dolnvajo po 8 kr. v tobalctmicah v gosposki nlici lilizu ..trfili lion", na starem trgu in v nmislci ulw'i *Cr v Trstu, via Ca« serum, ;i.
Do).i«i pjij s<> Wagovoljno pogiljajo iiicilnjsivn ..fWe- vftnrici na Travniku 10,1., iiiiroi'miiia pa opravniStvu „So2o" Via delta Croce fit. 4. II.
Rokopisi se n<» vrafojo; dopi«i noj se Magovoljuo fraitkujcjo. — Ddidccm iu lU'Kghn uc>>n!iuoKnim s« mxiocijiim Kiiiia, akusu <jgi«isi» pri opniviiltitvu.
Predelska zeloznica.
ProSnja na^iU obein po s-oski dolini na zboruko poslaneov /.a predelsko zeb'Ziiico, katoro smo zadnjic om^iidi, gla-d se tako le:
Visoka zboaika poslaneov !
L'ze "2o kt /.iusujeju obedue v soski dolini po zeWzmei, kattiiii bi zvvzala nj-.h od uarave obdarovanu pa motno zaneutarjeiio dezi'io po najkrajsi jjoiL z uo-traujtmi »lt4iel«rtsi uak» drzave in / jadranskirn mor-jem. M'-nile so, da so tuliko goloveje izpolnijo njih 2«ljt", ko»* je doka/.uno, da uajkrajsa pot i/ Kino, tn-dije in Iv::pla v Nomcij i, na lloiandsko in Anglrsko jo Lez ja-lra:;-ko inorju in po toj do/adi. Ziiauo je. da ze lota 1SI.>(>. jo b:lo datio dovoljoiije /a Ru loil'ovo ¦?.i',\nuk'i izn'Oito v u nauien. da bi so z'e/.aio \izje-Avstrijsko, *Stii>ko. Kornsiio in Prim n\-fo> po uajblizji pott z jadranskirn uiorjt-jii.
Ko je pristd tuivj i**ta 1672. inert prodelsko zoieznie.e v virioki /itO;'..!--? na due.vu.; red, .sjn) ze mi-shii. da jo b>S<>rno-? tf di-/do m edaiega nasen'a kup-frj.>kivga uii-nta «;b sn rji ^' /.iva.'ovana. Aii po spirt-kali in>prof.'ijnnh hi ;\.i.<:danh k<»n-,}y m }»> udhodu dizavnil; pi.»-.:a -e*>v !i-:.'t 1*12. \i ¦! ¦¦/.ivii;,^.i zbora, ^(ditvatit jf tail n iij',i:i,]o po vn-Ir. /-.pet je prt'teklo m-kaj Ik; :Ui u-* ;v p- «>ipji Mio.'iki pivkop ia ko m; j.' ^ b'zatfnt ir.Orf od TJsiza d'> Uulc.i piv^lodul in popfiurl, /budib* .-.>.' y» /-.upot tip.it.jo, da Av-,iiij;i pri-dobs /t;nbijo:<i c.v'n is* tU bo vondar oiikrat vai'irV.Ua SVOJO Ui)H>tl  id) Aduji.
l*opravlj«!ni iiat'nt prod-dhke ^oleziico. ki jo bil izfocon leta 1875. visuki /boinici, ui na.^ei jnilosti v tedaj niorodajinh zboiiiiCuih ktugih. Dovoljuvalu in gruililc «o s« pa S« vs'dno iuvc progo, za katoro j" drzava zagotovila obrot-ti, ua vao stfaisi, samo no da jadranski^a murja, kt sk odpua avstrijskt obrtniji pot ua Jutrovo, v Afriko in na Span>ko, mod torn ko se itaSi izdoiki na ttobcuo diugo strati u-,t morcjo razpc-Cavati.
Vsaj skiiaoja bi luuiaia rcaktoivga prepricati, da do^odanja pciitika glode zoloznic jo sicor obo^atila mnngc podjetn;k«' in jo rjstrogla >osodtiim dcioiam, da te pa otr/,ii.t drzavni z.iklad /. obitntuii, katoio je dri<tv« zagotuMla, in z iidt»ZL:«:'u;-Hpsavt:inii tstioski, ki JZiu^aj-s vA\a priii,a:!juij-*j v d!/av;i»-m y^pudar-s*tvii. Ta poiuika ui ju-pt'sua kor^tij av-tiij-k:ii n;<.-ro-lov, kajti statiattka i:azr.atjja, d.t rante ubo.^tvo v Avr,triji t« da \:osa t.jooa ubrtntja su kupoij-dvi prumet HK-d tela ko he vedna bui^id pr»jiiii:t in uiag.jsla.ije pri ua^:Ii sostdih.
S teiii. (.Li to so zat.Io joinati v driavuo oskrb-niStvu om zatc'ino iob.^njci*, ks so hnclo. voduo zga-bc. in da he je p;o.i-ta Ati-iw guiar so jo sicor po-kazalo. da jo Av.-trja i.ustupiia \:oly> poti m da ro zaostaja za diuyitut djztvaiui \ izjj'otovjjL-i^i ^'ulikan-akih dtl, ako labi .-vifji- ni'.i'i o piaveui c:i-u ia ka-korjetroba: v1;nd-if je u^tu^Ia z grajonjoui ailuo drage ailske zelozuice Lvh ogoi&kim ko sploino av-strijskim koristun ia potrobatu; to /.aLtevajo uumrec pft'd vseru zvozo z laorjem, ki je v?aki velevlasti no-obhoduo potrebtia. _
Zd.ij, ko so Coako, Moravsko, G^Iicija, Goronjo in Dulonje Avhtfjsko z zoloznieamt nasojaaa podoigoc iu pocivz, tako d;'. ^j n« wj'i kaj v«.-c z.vit'ti; ko &o colo koiisU so-vcj .ih dozel pu coskib in gaiiskib pro-gab pioti sevens po /l-Ieznici ti Ur»;'jr.a ¦ (v Tsrjlihj in Cfz Pontobo pa prou juga V'dikud:ii'..o po&pcione, no da bi bila Avatnja dost-gia ',uo dobic^.:, katoroje pricakovala valo.d prijazuo uicdsebojiie zvcau, z&kaj bi so ne dozidal sj tiati koaec ii^lezuico, ki maajka v goriaki iu gradiski grotiji do Trsta, ia to tim bolj, ker samostiibsa drzavna zeiezaica, katora bi prodrla monopol zasebne zoloznico (ki j« svoje larifo tako u-redila, da z Dnaaja ali iz i'ragc stane vozuina laanj v Bremen, Hamburg ali Bmtelke ko v Tt&t), bo ne-obhodno potrebna, ko se odpiavi prosfci iuka v Trstu?
Aii pa jo monld ta dezida zasluzila dosedanje zatieiaarjenjo po svojem poltiCueu vedenji? — Zgo-dovina spriCuje nasprotuo rekoc, d°- obciui bol§ka ;u tolmiaska, kateri je beueska ljudovhaa ^ot strazmci
najvainojSili cost proti Jtaliji do lota 1509. obsipala I » predpravieami ¦— bili sti oproSceiii vsoga daca pri vvazanji, kaknr tuili davSLino na ^ivino in gozdno pri-dolko pri izvaiauji in cclo tsitui; solnino — sti so ' vondar nrostjvoljuo pridruzili avstrijski (irzavi in sti bili od tistoga oa.sa vodno ptipravljoni, dnrovati 2iv* Ijonjo in proinozonjo za dom in ccsarju.
^ iHli-dijo se drugi zgodovinski podatki.)
Todaujo zvostobo in udauont do avstrijske vla-dajo<5o h;t>o ohranilo so o bi; i n c a o s ko d o 1 i n o noproinonjeno tor .so tudi v zadnjih vojskah od vlade podaiio jini oroiye v branibo drzavnih mej radovoljno sprejoio. Castna ztiiunonja, ki kinoajo prsi njih te-i. tujili povoljnikov, prii'i.ijo, da so to obCiiio izpoi-n i 1 o s v o j o d o I z n o s t.
Podpisano no zabtovajo prodoisko ^oloznico kot p'afilo za udauost, katoro so vodno skazovalo cosar,;u iu ilomovini, ainpak kor jo neuLhodno potrobua ": \ splosui! koristi, da pride v okom dosedanji obOutljivi poiuaiijkljivo^i glodo avstrijskih zoloznic, — da oil pro avstrijski obrtniji in knpuiji novo poti, ilu privede na avstrij.-dM tin proinot, ki so jo odvruil z Avstnio po ili-ugili zoli'/iiioiih it; po luki na Uoki. To ho pa lo tedaj zg.idi, ako so prttc^ijc Hudollou zoloznioa ua drzavno strosko do niotja po »ajkraj«i poti, o-ziroma po pivdoiski zolezaici in po zidezuiei Coz Ture.
J Maim podpisani obt'inski zastopi prosijo todaj prav Mono, naj skleno vhoka zbomica po^lanotv, da si- oo,->arska vlada puzovo, uaj /inul podaljsanja Hu-dolt'ovo zeioznioe do morja, kakor zahtova prvotna koiir.ohijd, nataiicui podrotau in pu]U'avljoih nacrt so-hlct: zsdoziiico pfodiozi visokoinu drzavuouiu zboru v {Histavno obravnavo prej ko mogoCo,
Oreh.
To prokoristno drovo so Rimljaui iz Perzijo v Ita.ijo pronosli; od tarn so je potom po celej JSvropi aaglo razsirilo; samo v lurzlejsiii krajih scnenahaja, kor ji* proti mrazu proccj obOulljivo. V nasih slo-vi-askih dozulah, kakor tudi drugod, bilo jo videti piod 15—20 leti jako niuogo velikili orokov po vaseh, a dan da tifs so pa zo bole viane, kor filoveSka roka ispravii i jo \>.o pod sokiro.
Propiioau aom, da, ako bi orohovo potjo imnia-(itko filu/itlo v hraiio kozaui, bi trudi na:'ji voliki go-spodjo, ki so ucdi gozdarstvo za zoleno mizo, da so koze unicij'! v»e orelio, kakor so to navaduo trdi glu->io drugih gozdav. 8 r w in divjih koz red6 pa ua ti«oco po dizavmh gozdih, dasi so prav tako Skodlji-vo gozdom, kakor domaca koza. Pa o tem v posob-uoui clinkii.
Uroii gotovo zasluzi u2o zaradi svoje?i u\usue-ga sadu, kakor tudi jzvrstuoga iosa za kn^eij;), da zj.oiioiuo /. veojo priunofttjo skrboti zauj m-g» do zdaj, kor do zdaj snio ga io utiicjvuli. Na s:j.:njo in v taitiulib '20 ieltli skoro uihCo mislii, da»i se je kmet, ki je stare orohc posokol, sain propnCai, da so volike vroduOaLi, kor jo dubivai za sad skoro vsako drugo Ioto lop dyhodek broz trudav aazainjo pa tudi iep deaar za coke.
Orohu agaja ivijbolj gluboka, raiila zomlja iu gorko obnobjo, kakor tudi pros: '.-.L. da jako dobro raato iu rodi. Najbolje mu ugijap aiiinki kraji, <ki so vec ali rnauj v zavotji. 'i'uii v skaioviti zotnlji raito dobro, saiao da more koreuiuu gaati; v takera svetu zraste vcasih v vohko in rodovituo urevo. To uaui spnfiujo Kras, kjor uahaja;iio jako lepo orehe. V i loCvirnili iu lnokrth. zauijaii oioii tie uspevu. Kor o-tell glede zemlje ui zbudjiv, iuunio prav ua Gori§-kom voiiko, voliko tacih zetaljiac, ki so kakor nalasC ustva.jeua za orehe, ki bi nam donasaii vsako leto lop dohodok in bi oas »b euem vec ali rnauj pred bur jo va*ova!i. Vzomunj ie paSniku ob cesti med Grgarjom in Baujsico sv. Lovi\jaca, kjer filovek ue vidi pod miina ueboin uobenoga drevesa, kjer bi pa iahko rastio ua tisocu iu f.isoce orehov, ki bi bili kiao in pofos celej okolici iu bi daj?'\ 2iviai ooleti v ve-ILej vroC**)i maloseuue uiedpeU Huiso]nca:..ui$u&'.
To se samo ob sobi rassume, da bi so morale jaiiio za mlada drevesca dobro pripravitt in da bi se mornla tudi zomlja iz bliSuje okolice iianesti ali na-poljati, kjer pomaujkuje, da potom mlado ilrov«Beo lahko raste. Tukim mladiui drevoscom je treba po-staviU prinioroii kol, na ktori se privc^ejo, da no more voter ali zdvina drove sea zlomiti ali proiaosti ; da bolj varuo stoji, privet so zaradi zivine nokoliko tr-nja okolo njega. Orehov locimo dvo glavni vrsti, nam-rcfi mebko in kofiLnjako (kostcuce); prvi imajo mehko In pi no, drngi pa trdo; trdi imajo bolj ukii.seii plod; obo vrsti imata dobele iu drobne orehe,
Orohovo Kcimo sadiino lehko v jeseni nil spo» mladi, vondar bi bolj prinorofitil tipoinliulansko siajenje, kor orehovo jodro raisi zolo rade fiez zimo pojud6. — Naj pa sadiiuo v jeseni alt Hpotnladi, moramu zemljo proj dobro prokopatt iu zialiljiUi, da luore inlada rant-liuii prucej v prvoj svojoj mtodostt dobro rasti, kar jo glavni pogoj pozuoJKomu razvijanju,
Za sajonjo moramo vzeti najlepHe in popoluoma zrole orehe. Ako nodinio spomladi, jo dobro, da 8ta-vinio some v josont v lono.e ali v kafcjno drugo po-sodo na liledcCi naein. Na dno lonca i\\i lU.ero druge posode ho UiiHiijo zemljo do 2 palea na dolielo; na w zomljo se polozijo orehi tako, ila m edcsii dtuzega ne dotikajo, in se potom pokrijojo z aeniljo X-—2 paka ua debelo; na to zomljo polozijo m zopet orehi. kakor poproj in ho pokrijojo z zomljo; to dulo se po-navlja tako dolgo, da so z orohi uapolni c-.:la poiiuila, —¦ Hodaj ko posoda pokrije s kakim pokrovccin in m stavi v brazil ali na kako drugo primoruo musto, kjet: ostaue do spomladi. Hpotnladi se posoda odkrije; ako je lonec, je uajbolje, da se razbije, potem moramo orehe jako varno iz zemlje jemati, ker ze kalijo ter bi so jim lahko kal odtrgala. — Zdaj se posade na vrt v naiasC, kakor smo popred rekl:, m ujepriprav-Ijouo zemljo, 1%—3 palco globoko.
Ker orehi uaglo rastejo, jili lahko 2e v tretjem letu presadirao na njih mesto. Kdor jih pa po pas-uikih sadi, stori bolje, da Caka veC fiasa, da bolj zde-belijov da se moreja laglje aivini iu drugira nezgodam ubraniti. — Na ta naCin si lahko priskrbimo tako rokofi brez stroSkov iidadih krasuih orohovih dreves, ktora potem posadimo na prazne prostore, kterih ima vecjidel vsak posestnik dovoij.
Oroha nam ni troba poilahtniti ui obrezovali; zmrzueno miadikc, polomo od vetraitd. saiu Gdstrani, tako da je oreb sain svoj vitnar. Kadar smo pa pii-siljoni oreh obrezovati, ne smenio rezati vrha niti po-stranskih vej, ker imajo debel strzen iu se jim rano norade eclijo, prav r?.de pa guijejo.
Priporecal bi posebao na§im gospodom ljudskim uCitoljcm, da bi v Solskih vrtih sadih orehe, ker je z iijimi zolo malo opraviti. Mlade orehe bi potom u-eenci doma ua svojih praznih zemlji§cih nosadili, kar bi jim deialo voselje in vzbujalo bi jih, da bi tudi druga sadna drevesa sadili. — Vzemimo sluOaj, ki je popolnoma mogofi, da ufieuec v 12. letu aasadi na o-eetovem posestvu 60 orehov. To posestvo izroci mu otts v last, ko inia 30 let. Ta sisi izroci svojemu sinu zopet za 30 let svoje posestvo v last s tami 60 orehi vred, ki so postali med tem fiasora lepa krasua drevesa.
Ker imajo zdaj ze po 48 let, iina vsako drevo lahko v prcQicru pol metra (lVa icvelj). Naj bo vsako drevo vrcdno 30 gld., iznasa njih skupua vreduost 1500 gld. Za ten 1800 gld. je kmet, svojemu sinu samo pri orehih preraoienje pomuozil brez vsacega truda.                                  -_______                     —c.
Dopisi
iZ goriike Okolice, 13. marca.— Res je, kar ljudje govorijo, da omika je zaeela sUiti na debelo, v mesta pa navade iz predabrahamovih casov. Dokaz temu nam je skoro istodobno odprtje Sole na AjSevici in v Kronbergu. Na AjSevici so za^eli po judovsko v soboto in po francosko 1. dan meaeca, v Kronbergu pa do kerSaasko v nedeijo Q, warca, Jfa Aftqw mi
videl ni kadilniec ni kropilnice, v Kronbergu je bila pa leps cerkvena slovesnost. Na AjSevici, ki spada pod mcsto, Se streljati niso zaali ter se je oni mo2, ki je zazigal, budo osmodil, v Kronbergu so pa ostali celi moznarjl in inozje. Na AjSevici je bilo doigoeas-no, kaf je ucitelj prestavljal stavek za stavkora, kar je znp&n govoril, tako da je bilo tezko poznati, ali veljajo besede domacmoni, all pa dela ucitelj skusnjo iz siovenSftine. Y Kronbergu sta tako gladko govorila g. vikar in Solski uadzornitc, da je bilo veselje posiu-Sati tftka raoia. Na AjSevici so praSali obftinarji, Uteri duhovnik bo podafteval kerSanski nauk, in reklo se jim je, da to ni Se dolofteno; v Kronbergu ve pa vsak otrok, do domacl gospod uftijo kerSanski nauk. Taka razlika used mestom in okolico, in se ni vsa! Pa naj povcm rajSi, kako je bi!o v Kronbergu.
Blagoslovljeuje novega Solskcga poalopja bilo je naznanjrao ljsadslvu in Sofcki mladezi o pravem (rasa. Napevedan je bil prihod gospoda okrajnega solskrga nttdzowika,. V nedeljo ob 9. tin zberejo se v corkvi obtinarji in Solska mladez pod vodstvotn svojega ucl-telja. Dtthavitik pride pred altar in zapoje peseta sv. Doha, katero v corkvi do kouca izpojejo. Na to s*lc«ii kratka. molitev; potem se uapotijo Ijudstvo, dohovcn in uctCs ho mladez v proeesiji iz cerkve proti Soli, Bolje razpolo so ncsli naprcj, dva fanti&t sta nusila kadiluico, virii, kropilnik in kotlift z blagoslovljeno vodo. Med potjo je peia pobozna obcma litauije vseh svctmkov. Ko pride procesija do Sole, se ustavi, lita-uije se Izpojejo do koaca, na primeroem mesta se vpleteta imcni sv. Alojzija ia sv, Ignacija, patronov Solske lutadine. Na to Iblagoslovi dahovnik Solo od Euaaj, gredoe okolo nje, kropeft in opravlj&jag sveto molitve. l*otern gredo, kolikor je bilo roogocc, v Solo, ki je bila prav krasno ozaljSana. Duhovnik blagoslovi Solsko poslopje od znotra ter obesi bczje raznelo na Eid, Na to moli prvift s otroeifti v novi Soli, da bi dal Bog njenim obiskovalcem obilen aspen v casni in vsfcm vednosti. V jedrnatem govora razlozt pomen in nanicn Sole ter potrebo, da se postavi pod bozjo pokroviteljstvo. Po koncanem tern opravilu vrnejo se zopc g vsi s procesijo v cerkev, kjer je bila maSa. Med ma§;> imel je g. vikar prelep govor o soli in njciiem namunn ter je jasno in dopadijivo razlozil potrebo bozjo pomoSi v nji in danasnjo obrede.
Po maSi vriiili so se zopet vsi v Solo, pa nc v procisiji. G. okrajni nadzornik imel je prav lep govor do otrok in do stariSev, ki je vsem v srce segal. Na to je apregovoiil g. vikar in je cestital obfiini k «ovi Icpi Fii§i; spomiujal se je tndi vseh predstojui-kov, cerkvenih in svetnih, katcrtiu so navzoCi naz-dravljali. Najprej so nazdravili pape2u, potem nad-Skofa, sedanjema iu ranjkema, potem cesarja, dczel-nirn oblastnikom in g. Sobkemu tiadzorniku, ki se je velftko trndii za Solo. G. okrajni Solski nadzornik jc nazadnje oied otroke dclil koiafie, da so bill vsi veseli.
To jc le kratek in povrSen popis tcga, kar se je v Kronbergu godxlo. Ako bi hotel vse popisati, na-polail bi celo ?Socott in dragim bi ne ostalo niC ytostora. Pa tudi iz tega malega opisa citatelji lahko spoznajo, da v Kronbergu vsmo kate.ro reC bolje ko v raestu. Slrbljaii snio izvrstno; v Panovci je tako moiSno odmevalo, kakor da bi bila onde vojska, ka-tere nas Bog obvaruj.
_____________                Matevz.
!z goriskega okraja, 10. marca 1884.  Ne-
koliko Jet sem vvedla se je v goriSkem okraji navada, ! da zapuSfejo zenske svoj dora ter si iScejo sluzbu v \ daljni Afriki. Katera zenska je pokazala to nesr,'3no 1 pot, ne morem povedati; toliko pa je gotovo, da iz f nekaterih obcin je cetrtina zensk vsakorsne starcsti v | Al€'.ksandriji in v bliznjih inestih egipfianskib. Piieeusi j od trinajstega do sertdesetega leta raorejo se dobiti I 2ecske vseh let tam. Glavui Lsmcn tega izseljevauja ; je poblep po lahko prisluieuem denarji, ki pa ne pri- j naSa dotiCnim krajcm aikakega dobicka, ainpak le ve-liko gmotno, drnziasko in moralno Skodo..
Ko se euti niati po poiodu toliko pri moSi, da 11103 e zapastiti hiSni prag, misli ia pogovarja se z drtt2icamit kako in kedaj bi bilo za njo najbolje. da bi se napotila v Alaksandrijo. Svojemu otroku je uze dobila dojivko, trefca Se izposoditi si potnino na vlso-ke obresti in dobiti pofcni list. Katerega doe odpluje parnik v Alriko. to vedd Aieksandrinke vsled ustnega spoicfiila na pamet. V petek grem! Se ve, treb6 v tem kratkem easa pozdraviti vse sorodnike, prijateije, znan:e ia drage. Tadi k svetej maSi trebo iti pred odhodom, kajti v Egiptu kdo ve, kako je na to plat. Hitro se odbcd razglasi po celej vasi. Pii odhoda se Tcosiii solze pretakajo, ki se pa na ptujih tleh kmalu posui5e. Cez Stirnajst dnij aze dojde pismo, da je do-ticna izseljeuka dobila sluzbo, ali pa da jo pricakuje. Razea dojivk hodijo tadi druge zenske in dekleta v Egipet sluzbo iskat ter ostanejo katera po tri, Stir ia tudi vei: let tain. Spravili smo dojivko v Aleksau-drijo; oglejnso si zdaj druz?no, katero je doina pu-stila. J)<m& je osta! oCe, oziroma raoz, s Stirimi ne-doraslimi otroci. Ednega ima dojivka, kalera dobiva aaeseeno po 6, 7, 8 goldinarjev. Moz itaa dovoij o-^ravila z ostalimi tremi otroci, mora jim kuhati, «ko ¦jp kfy ,ptatfy U&titif moja uoleg^iti ia tfostapad  Xo«
daj mii nc ostaja eas, da l»i si saw kaj prislaiil. Pa vsaj tudi ni treba, zena priskrbi vse potrebao. Tudi delo na poiji zaostaja, ker ni delavca, ki bt poljeob-deloval, niti uovrcev, da bi ga drags obdelovali. Mine raesec dnij, a zersa ni fc poslala za2etjenik riimenja-kov. Poiskati iti pa&i^titi treba vse kotieke, ali se ui morda prikril kjc kak krajcarCek. Ko gre ie hado, tola2i oC-e otroke s tem, da fie ne badu sajaterkoval:, skuha pa kosilo iu veeerjo h kratti in potcia —spat. Dober lek zx praxea 2ela>lec. Tako preidu se drugi inesec. Aleksauibinka je poslala nekoliko deuara, trebe povrniti izposojeuo^, potncao, placati obresti iu dojivko, ako zad.Jstujr. &• L> v prib.a:(nj<s pride d«-nar za doinace pottebe. Mai iu otmc; pa ejikaj" ter 6ikajo, piSt*jo '«• siiij;> ur;v»^t> <b*jivfco v Alek>audviji, naj jim hitro poslje ds'aara, da se ^le/ive. Aieksati-drinka ne s-liSi na to reh-i. Mni j* prtsiijen tudi ato-riti prvi kor«ik d«> asmd'.-'uih IjadJ t.-T -i i/posoditi potrebuega denam. Zxstavi si^ h Sica iti zcmtjiice. Prvi korak je teil.ij uirejeu; druziwt je pr»-skrblj«-tu. Poti-ui dah.tja si* mnn^>'i.ut.iri it Ej^tuta. ver;d-tr his.t itiina ntkake sn-ce. Vse pe narobe na preraozunjt in pri druziiti. Na/.adtij>' diazine opesajo iti se zgube. Res, da se nc godt vsem tako, pa. venctar muogtm; zato bi bilo najbolje, da bi ostali nasi ijtidje doina in da bi si tukaj v potu svojcga obraza krttft sluztii, ki tekne, ceravno je Cru, ker ima bozji bl;jg«»-sif>v, iu da bi ue hodile naSe zeuske po sveta, ker uikdo lie ve, ali ue bo med nesrefinimi. Ce stvar splostio premis»li-nio, mos'amo reei, da Aleksaudrtja iiua za uaSe Ijuti-stvo vefi gmotne Skode ko dobicka; da bi pa iiii-l Egipt dobor upliv na uravnost naSih ljudij, ni mcnda Se uikdo trdil. Tudi tak.-ij velja pregovor: povsod dobro, dotna najbolje.
CepGVrai, If), marca. — K danaSnjema podaka je b'lo deslo nekaj nad 50 poslusalcev. DraStveni predsedfdk je govoril o uravuavi, koristi in putrebi pokojninskc zadruge. Poslusalcem jc bil ta govor po volji, ker vsi so zeleli prej«mati po s/ojoin 00. leta zdatno pokojnino, kakurSno zagotavlja dotiCna zadru-ga svojim udom; pa koliko jih pristopi k zadragi V PaC potrebno iu lahko bi bilo vsakenm rokoilelca iit kinctn, zagotoviti si pri pokojniaski zadragi lepo svo-to za nadlozno starostk y katercj vsakdo potrebaje mir in postrczbo. MuKJe, ponibite lepo piilozuo^t. ter pristopite k toj zadrtigi, ki vain bo JajSiila starost in vas navedi neodvisue od vasili rnorda trdih inladicev. Skrbite za se, doklcr imafe kljafi v lokaht
Potem je govoril g. ucitdj Ant. Mlcknz, ki je v prav razumljivej in prijetnej besedi nadatjevat zgo-dovino naSih prcdnikov. Popisoval je selitev Slovenov v njihove danaSnje krajc.
Vsi delezniki danaSnjega podaka pokuSali so tudi vrisk (kis), napravljen iz sadja po uavodu g. ur.i-telja pri predzadnjem shoda. Blago je bilo jako aka-sno in prijetne vonjave. Nadi-jati se je. da bodo Ijadje prihodnjo jescn prav radi siobejSe sadje in oriobke porabljali za kis ter da opastijo slabo doliteci in zdrav-lju ucugodui iescni „or.et* iz goriskih in drugih fa brik ali tovara.
Konecao je bil napovedan zopet poduk na da-nes tedeu.
dan po eu razted, da bo vsak vedel, kdaj naj k vo-litvi pride. 2. Vsak razred naj ima svojo komisijo, ki jo iz svoje srede izvoli, da ne bodo isti mozje vse tri dui onde dragi C'as prodajali in glasove brali.
Z Ipavskega, lO. marca. — Posvetovanja pred volitvami v obcinski zastop so dokaj koristna, vecji-del pospeSujejo sreLen izid. V tako posvetovanje se-slo so je te dni mnogo merodajuih muz Krizke za-panije ter so enoglasno sklenili, da pri pnhodnjih volitvah izvolijo Andreja Paljk-a u Velikih Zabrlj 'za zupana v Krizi. Pa kouiaj pod ta glas, zc se vz«itgue nasprotna stracka rekoc: Paljk je sostar (cevljar). covljarja uocemo za zupana. To grdeuje ni KctSCati-sko, tudi ne kaze posebae ounke. Stan ui nikomur v sramoto, pa6 pa so mnogi svojemu stauu. Tudi soatar more biti poSten in prebrisau. Sicer pa jo Paljk zdaj posestuik in ne ve6 Sostar iu morda bi bil k»t Kriz-ki zupau bolj na svojem mestu, ko marsikateri siro-koostnik, ki se ponuja za 2«paua ter obeta vol.lcem pred volilvijo bribe iu doliue, pa v zupau.stvu toliko razume, kolikor zajec na boben. Naj se Patjkovi na-sprotniki le sopidjo, kolikor jiui drago, vendar obve-Ija to, kar smo sklenili, ako Bog dn. in sre&i jaaaSka, ce le v zastop pride. Ker se o sposobnosti toliko sa-nJa' .m?ram uaravnost povedati, da razeu g. Terpiu-a v Krizi, ki pa za to sluzbo ne mara, ue poztiam v tej obcini zivc duse, ki bi se o.llikovala s posebno sposobnostjo za zupaastvo. Sama postenost ia do-bra volja uq zadostuje za javne slazbf, treba je tadi skasuje in tehtnega znanja. Zupana, katerega bi tajuik vodii, obeina ne potrebuje. Kar vidituo pri volitvah v dezslai iu drzavui zbor, to atopa na dm pri obcinskih volitvah. Kakor tam, tako rijcjo tadi tukaj nasi mladici ter Iu radi stare, izkuSctie mozc vwkot spravili, da bi sami naprej prisli. Piavijo. da x Zab-Ijah bi kateri mhuiic dal najk'pso ujivoj ako bi ga za zupaua izvobli.
Neki gospod se v*lcd tega vcasih posali, da bi biti skoro bolje, ako bi se obciruke.sluzbe na favui cltaz-bi oddajale, ker tako bi inula obeina dobicek, kate-xega zdpj niiua. Od sedaujega zupana v Krizi pa zcb-tevamo to le;   i. Volit/a naj trajajo tri dai; vsak
Iz Trsta, 13. marca 1884. ~ Pretekli pone-deljek in torok imeli smo tukaj odlicuega gosta, c. k. dezelnega piedsednika kranjskega, Andreja barona Winklerja. PriS«l je bil na pogovor k Skofu dr. Gla-viui zarad bodoCega ljubljauskega Skofa. Monsignor Gliviaa je vodel ze prej za to obiskanje; zato je bil se! pn-tfklo nedeljo v Gorico, da se je pogovoril z gorisktai uadSkofom dr. Zoruom 0 Skofovskih zadevah. Porazuuiljeuje ui bil) tefrivuo, ker ljubljanski kandi-dati Mt blizu enako dragi eerkvi iu vladi. Najveft upauja i\n\ tn.*nda dr. Premyrstein, ki se je te dui poslavljal v Ejubljaui. Njeg.jvo imo je cisLo nemsko m r*'diti'lje im<d je pltiiMiitc Izvanrednih posledic l»i tako iunuiovaiijo tv iiaeio; v Rimu bi bilo lahko potrjeno uz=* v pnhodisJHn kou.iistoriji 21. t. m.
Tezavni.4e je slo za skoiijsko stolico poresko. Z mo/am, kitten; so bili Skofi nasvetovali, vlada ni bila zadovoljna, zato je ua vse v zaduje sama izbrala si ai(;za, ki j»'j je po volji. Hkoli ho tej i/.volitvi pri* trdili in zdaj ui dvomti, da je stvar leSen:.. Neki tukajSnji list je bil sker raznesid vest, da imeuovanje poteftk.'ga skota j<; odloz:?no, fte ne celo omajeuo. Ali to je pisal list na povelje viftih krognv, ki so hotel; roke amiti, potem ko so kruh dovoij umesili. itesnica je, da reft je dognanu in da se jmeuovanje razylasi morda ze v kratkem. Ztli se, da na nekem mesta pri nas niso premislili vazuih politiftnih posledic, ki bi znale priti iz namerovanega imenovanja, ampak da jim je bilo v prvi vrsti za to, da navidezno zmagajo.
V   lickem istrskem mesta imajo letos postnega pndigiirja iz Italije. Kot Neavstrijec mjral je po naj-novejsih postavab pro.-iti vlado, naj mu dovoli pridi-gati. Vlada je prosnjo uslisala, a pristavila, -- da spovedovati ne sme. Novj skof bo imel torej kmala priliko, skiicirViiti se na vlidno prijazuost, ako je to v njegovi skofiji.     _____________
Politicni pregled.
Pod ministcrstvom Taatto-jovnm razpravlja so letus v peto ftititin'uii proraAun v ilrz.ivniMn zboru, a zuiumivust /ai doti«''!ie ^ovon; pujumu od leta do leta. Nobeden govoniik ikj vc kaj novega povedati. Leviftarji so ze prejsnja leta toliko zugali in upili, da jih lotos skoro uikdo veo ue poshisa. V obftni dcbuti 0 pruruumiu stu so od ustavovurne stranke posebno pusluuca Car-neri (Staji*rcc) in I'icncr trtidila, da bi Nenicc razburlla; zadiijemu 110 dopada tinancni polozaj v Avbtriji, uczadovuljea je z v&iko vsoto prora-cuna. Mirno, stvarno in krepko zavrnil je oba tiuancni minister Duuajevski. Za njim sta govorila se Touner, Ituss in dr. Gregr, potem se je sprejel konec debate. Govorila sta potem se glavna govoniika: za levicarje dr. Herbst, z de-snice poshinc Mattus. V sredo je preSIa zbor-nica v debato po<;uneznih took.
V   obce vlada med poskmci na desniei neka nezadovoljnost, jednaka onej, katera se popnuie cloveka. ko prepozcio sprevidi, da so ga prav litio za nos vodii:. 1'osebno so Poljaki m^zadu-voljni, p'.djski li-»t ^(ktzetn Narodova* napada kudo grot'a Taatfeja iu kaze na neuspehc poljske politike. Cehe je razdrazsl zopet minister Pra-zakj ker se je izjavil med debato za tiuaucm proracuti zelo iiepuvoljno o eeskem drzavnem pravti. Daluiatinei so ze doigo hoteii minister-stvu iiasprotovati. dosejtii so pa vendar, kakor puroca ;,Narodni list", toliko, da se nadomestijo stirje visoki uradntki z narodnjaki. la mi Sio-venei, kaj smo dosegli? moreino s tem zadovoljni biti? Sprejeta bo sicer gotovo zuaiia resolucija 0 vpeljavi siovenskega jezika na srednjili solair, a dokler bo baron Conrad minister za nauk in bogofiastje, ue bomo imeli nikdar takik sol In veudur m bili nasi sioveaski posianci, ako bi se zjedinili, ministerstvu nevanii in bi je pokopali,
Giede zunanje politike omeniti je v prvi vrsti zveza med Avstrijo, Xemeijo in Rusijo, ki se smatra kot podlaga obenega miru.
Tudi Crnogorei so prieeli delati dolgove; iz Cetiuja se poroea. da je knez odposlal Maso Vrbieo v Rusijo, da si izposodi 3 milijoue rub* Ijev. Vojni minister Plameuac je pa odpotoval v Belgijo. da nakapi 30.000 puik iu stiri gorske baterije. Lepa znaoienja.
Doma6e in"razne vesti
Slovensko bralno in podporao druStvo v Gorki imelo je pieteklo nedeljo, kakor smo bili zartfijie ozuanili, predavanje z domaco zabavo. Govo-ril je g. Fr. 1' o <1 g o r u i k o prasauji: Kako so do zdaj delavce ufcili iu vodili. Temeljito preiuiSljeni in lepo sestavljnii govor so druStveniki od xafictka do kouca kaj pazljivo poslusali. Predsednik g. PovSc se je gmuruiku toplo zahvalii v imeuu drustva. Ude-leiitev bila je obilna in predavanje hvalezno. Prcd govorom iu po njem zapeli so druStveni pevci matsi-katero lepo, domaco pa tudi umetno. G. pevovodji se spodobi v resnici hvala za njegov pozrtovalui trud, pa tudi pevci zasluzijo pohvalo za svojo marljivo obiskovanje podtika in za lepi napredek. V prijazuih pogovorih pivtekt'1 j« ve&rr prav hitro in ko je bilo treba luciti s*e, je marsikedo izrazil zeljo, naj bi si* kmalu zupet vidoli v prijaznih prostorih. 23. t. m. bo jiovornik nadaljeval svoj predmct iti fticer bo go-vnril o tern : Po &'in imajo delavci hrepeneti v seda-njem easu. Nadejamo He velike udeluzbc ko zadujie,
25a Pirfiev spomeuik so datovali: Jozejf Kra-gt'Ij, dekan v Tolmiuu. I gl — Miha Pirc iz Omega Vrlni (brat ranjlwga Matevza) 3 gl. — Neimenovani 2 jl'I. — Lorenc JuvanciC, zupiiik v NemSkein Hutu, I g|.    - vktip 7 gl. — S preueskom 73 gl.
Duhovske premembe. Prof. g. Lovre J u-vaneic, zupuik v Ni'tuskem Hutu, dobil. je zup-nijo .Shmeuc v Hrdih. — C. g. June/. J tig, do zdaj v "zacasnem pokoji, f-t-'p.l je /opet v sluzbo iu pojde v vikar jo Avce. — t'. g. Juu'Z K u S t r i it, vikar v Dolenjt'Ti'ibuSi, pojile kot tak v Ko2bauo. — Na ujtgovo nil'-to pride e. g. Jozef Kadeuaro, pi vi kaplait v TolwiiMi.   — V Ocz-Soco   pride,  c. g. Miha
Ktrukclj,   vikar v Logu. ..... Na njegovo musto je
immuvan 6. g. Simon (JregorCic mbtjsi,  zdaj vikar v Trent!.
Davica je zacVla L-ido razsajati v Gorici. V mv ki hi»i uuirli j»o v >.k* is d:;eh stiri otruci. To je toliko huje, ker bolezen u«'.;wl" ¦troka uei.adoina, stitstu* ga v par durh m koniaj j»? ilu^ti izdihnil, uze stojo po-gr«bci \>tfd hi:'i'>, ki ga iwusiuiljfiio iztrgajo iz rok plakajociii rodifidjt'V ti-i ga odm^o v mrtva&iiico nn pokopalisff, - - "Tit iui'Ui usuda z;idida jf Uidi (diOis t.po;itovani'ga, ud«»m diuzbrt sv. Mnhnni in vsimu Slo-vtHict'io, ki ziiujf iMtat). \suj po iiui'iitt dobro znuiiega gospuda i»r«ifes*u-ji Kiama Krjuvca, kaf'ivnm jo tiemila ^mvt vzt-la v<liiu>ga siua Milutiua, prodno je izpohiil st'dmo brto, Ijubivanvt'ga otroktt, ki jt» bil /a6»l lotos hoiiiti v >id« iu j« f> sv»jo pohleviUKstju, ra/um:i(»tjo iu i»'darji'U«»stju dt'Ial \rliko vehtdjo svoji-ma loditeijcaia. Poiuiliiji'ino za bbveusku sIov>tvo m*-izracruo zaslu^ni»ga mozi pri tcj nonamesitljivi izgubi tt't* srCuo zt'linio, ski] bi mil ostuli vsaj mali hecrki, k&terih eita jc starej^a, druga mlajsjt od rmijkega Milutina, po kateieni gioboko zaiujo v^u druziua.
V cerkvi sv. Antona pod Kostanjcvico pre-jeli so protcklo ^obolo tatu, ki je odpiral dtsuarue Skrmjicf. Za to je obsoje. ua stir todac zapora. Xa-jgii so pri iijitw dvo dietvi, eu vitrih, euo zlato veri-^ico k uri, dva zastavua Hbta iz Ljubljaue iu uckaj denara. Doaia je iz Cedadtktr okoiice ter govofi itali-jan&ko ia slovensko.
Peticija obcin po soski doliui za prcdelsko io-k'znico, katt't-o muo praie^ti :»a prvem ttiotu, ima v bebi ma^ikako biitiko, a zalibog prtoCttno vesnico. Ta pni>:ija ^e ptspoluo vjt'ina z izvrnttio Lucanovo knjizico: -I>or Fa-ihafin \\>u Tiicst und die Vcrlaa-guruiij; dt?r Ha'luUsbtiku,i, kart-ro ^tno zndujiC onio.uili, o kateri pa m^-gi molO:jo, ki so .-laviii vidikega Her-meta. V splosiio tUzavuo koiist je ta zelt'zuica neob-hodno potn-bna. gtadila »e pa najbrza nc bo, da bi Avstriji tie sslo prcvLybto.
Iz Cirkna wc tiasu poioiia: ;,Kakor Iani tako je vpisai tudt letoa blagurodni gosp. F r. K o d r i fc, sedaj c. k. okiajni soiiuk v Toianuu, veC levmh 5ol-skik otrok aaitrga okraja v druzbo sv. Mohora. Naj dubrotljivi Bag stokratuo povme blagcmti prijatelju Solako mSadiuo iu naj mu zbudi niiiogo posueaialcev."*
Iz tmovskega gozda dobili smo od nckega Cuvaja to It* puroLilo: BSo daucs se nc more natauko rcci, kaka jo thta zver, ki so je v za-rajih ca^ih pri-klatila v iiiiie gozde. To je gotovo, oa je zverij vefi in da so jako poziesoe. Po cL-dti so bolj podobne psu aii lisici nego niAOki. Iz s'edu se pozna, da vfia-bih zver skoci na sruo in jo daleC tiese, kajti o srni ni dalje casa nikakega sleau. Na raah pa se pokaze krv m da je srua paula na zeiuljo. To kaze, da je zver sibka. Druge kiati se pa villi, da je zver sko&la ua sruo m da jo je na mestu uraorila, oe tudi je bila velika. Cuduo je, da zver sreo le umori iu kvv spije ter glavo odje; vCasth sue tudi drob, meso pa malo-kedaj. Naj bo zver katera kolt, to je res, da dela veejo Skodot ko prejsuji volk. Te zveri ni videl §e nikdo prav ofiitao, ker zbezi ko blisk, ko kaj zaslisi. Veliko truda prizadeva gozdnarjeiu in do zdaj zalibog brez uspe^a. Zadujii so bili tako zver, ki se je bila skrila v ueko jamo, zadelali s kamojem ? pU poaoSi
si je izkopala pot in je u§la z dveraa divjima maSkama. Euo utDorjeno sruo so uesli v Gorioo. da bodo gospo-djc videli, kako zver mori, in da moida iz tega kaj bolj uatanCnega spozuajo.
Delalsko podporno drugtvo v Trstu iz-dalo je letno porocilo za lansko leto, ki obsega pre-gled lanskega delovanja, raCuna in prorafiuna moSkega in 2enskega oddclka ter imenik vseh dru§tvenikov in dru§tveuic. Kujizica ^bsega 48 strani v osraerki in je jako poduCna. „Koncem lanskega leta §telo je druStvo 1021 druzabnikov iu 242 drazabnic. Od teh je bilo bolnib v teku lanskega leta 323 rao^kih in 36 2en-skih, kateri so dobili skupaj podpore 4802 gl, 92 kr. Takih udov, ki so prejeli le zdravniSko pomofi in zdra.ila, pa nobene denarne podpore, je bilo 86 moL-kih in :',i 2cnskih. V tern Ictu je do 28. febvuarja pristopilo k diustvu zopet 70 druzabnikov in 32 dru-«abuiCu. Mozki oddelek je imel dohodkov 14.479 gl. 81 kr., konecletne gotovine 5.706 gl. 64 kr. Zenski oddelek je imel dohodkov v preteklem letu 1761 gl. 15 kr., koiiecletiio gotovine 720 gl. 25 kr. Prihodnjo nedelji), 10. t. in. bo inielo dmStvo svoj lctni obeni zbor. Iz podanib Stovilk je razviduo, da drufitvo prav Cvrsto nuprcduje. Srfino naprej!
Ma§a za en glas se spremljevanjem orgelj izhaja sedaj v pvilogah „Cerkvenega Glasbenika". Pri-porofiujemo jo posebno takira organistoin, ki so „do-bre volj"-,rt pa jini prinianjkuje pevskih moLij ali pa fasti, da bi se nautili kako tezjo veiglaBno skladbo. Ko bode eela dotiskana, sprcgovorimo' Se nekoliko o njej. NaSu zclja je, da bi dal g. skladatelj to maSo posebe natisniti, snj bi to gotovo no proiizroeilo mnogo Ktrofikov; pomagauo bi bilo s tern tudi mnogim, ki take nia&c potrebiijcjo pa niso narofieni na HGcrkveni (ibisbenik". Trcba bi pu bilo, da bi se taki, ki bi jo zeleli kupiti, oglasili pri g. ekladatulju g. Danilu Faj-geij-nu v Tolmiuu, suj .staue dopisttica le 2 soldat Cena bi bila gotovo zi;lo nizka, da se je nc bo treba nikumur ustraSiti. Ha veje v tej ma&\ pravi ecrkveni dun, mi ni treba pottdarjuti, snj se jo ofttalo sklada-tclju to maSo, da spotniiijajo celo njegove poHvetno sklatlbe prevefi na cerkev. Kateri ste „<lobre voljeu, sezite po iij'-jl                                          Iz ——,
„Hrvatska Vila," ilnslrovmii hrvatski Icpo-ziiaiiski li.st, ki izhaja v Zagrebu po enkrafc na teden v vHIki obliki (za eelo leto stane 10 gl.), princscl jo v svoji 18. Ktevilki od 1. niaroa t. 1. sliko slavnega nuSega skladatidja Frauea S. Vilharja, kate-rega skladbo za pelje in glasovir so nekaj ze prifile na svi'tlo, nekaj pa fie fcikajo belega <lne. #e prva j knjiga pridobiia je uinetniku pri/.nanje povsod, kamor ' je bila zaueSena, in celo presvSHi ct'sar jo je sprejel v svojo knjiznico, Hrvatski in slovcnski listi so se jako pohvaluo izrazdi o Vilhavjevih do sedaj pnobCe-nih glasbenih umotvouh, tako posebno „bjubljanski Zvon" v btosiiji 3. Stevilki od 1. marca. Fr. Vilhar je slavni sin slavnega oceta Miroslava, ki je v slo-venskem slovstvu muogostransko znan, jkaterega spomin hrani neki slovenski listjz znanimi „Pismi iz 01impa.u Sin ima se le 32 let in nam obeta Se marsikateri umotvor; zdaj je vodja mestuega glasbenega zavoda in ucitelj petja na kraljevem realnem gimnaziji v Kar-lovci. Ilrvati in Slovenci se radujemo moXa, ki rojen Slovenee, deluje ua HrvaSkem iu pospeSuje vzajemnost i.ed sostdnima uarodoma.
Gasnikarske vesti. C. k. celjska okro2na so-dnija je bila ustavila izdajanje „Slovenskega Gospo* darja* v Mariboru in neni^kega lista „Sudsteicrischc Post,** ker se njih odgovorua urednika nista peCala z ui'eduistvom. Naznanjeua sta bila druga urednika in lista zopct izhajeta. Enaka usoda je baje pricakovala nSlov. Narod", zato je list zadnjc dni premenil urednika. Hrvatski list „SIobodo," ki izhaja vsak dan v Zagrebu, je biia sodnija ustavila zarad soduijske prei-skave proti bivsima urednikoma. List izhaja *d novega leta naprej v Zagrebu, prvi teden se je razpo&iljal redno, potent navadao v drugem izdauji iu z dolgimi belimi koloianii, ki so kazale, kje je bd kak zasezeui Clan \\ Tarn je numrec dovoljeno, da zapletijeni iist, ki tzide v dtugi izdavi, ohrani bel prostor na tistem mestu, kjer je bil zase^eai filanek.
^Zadruga" je ime uovemu listu, ki je zaCel izhajat'i 2U. februarja t. 1. v Celji, a tiska se v Ljubljana Ona je glasilo zvezc sloveiisk*h pos->jiInic in razpravlja uarodno — gospodarska praSanja. Izdajatelj in lastuik lista je Miha Voaujak, naceliiik zveze slo-venskih posojilnic, odgovorni ureduik pa Maks VeiSec. aZadrugaa bo izbajaia enkrat na mesec in staue na leto 1 gl. 50 kr.
Vabiio k obCnemu zboru drnstva „Narodni dom„. Vsled sklepa upravuega odbore v seji dne 9. marcija t. 1. bode letosuji obeni zbor druStva „Naro-dni dom* due 7. aprila 1884. ob 6. uri zvefier v dvo-rani ljubljanske Citalnico z naslcdnjim dnevnim redora:
1.  Piedsediiikov nagovor. 2. Pn'oeilo tajnikevo. 3. Porocilo blagajnikovo. 4. PoroCdo pregledovaluega odse-ka. 5. Nasvet. upravaega odbora, da su premeuita §g.
2.  in 4. drnStvenih pravil. 6. Volitev preusednika. 7. Volitev upravuega odbora. 8. Volitev pregledovalnega odseka. B. Posamie»i uasveti druStvemkov, Vsi n. n,
gospodje druStveniki so torej uljadno povabljeni,  da
se udeleze tega obfinega zbora v polnem gtevilu.
V Ljubljani, dne 12. mavcija 1884.
Za upravni odbor druStva vNarodni domK:
Iv. Hribar, tajnik.            Dr. Alf. Mosche, predsednik.
Dr. Alojzu Miro
zdravnik-ranoceinik-porodničar stanuje v ulici .sv. Antona
h. št. 1. prvo nadstropje
v Gorici.
št.
Razpis dražb.
Dne 17. t. m. marca bodeta v *upanstv«nom uradu v Brestovici (Komenski okraj) javni dražbi in sicer:
1.) ob 11. uri dopoludne za oddajo gradbe nove šolske hiše, cenjene na 1270 gold. 90 kr. (varščina 100 gold) in
2.) ob 1 uri popohulno m, oddajo uravnave občinske ceste med Brostovfco in Selom, cenjene na 537 gold. 20 kr. (varščina 50 gold.)
Obe deli oddajete se vsako posebe po cenejši ponudbi,
Narisa in proračuna uta v županstvonem uradu Brestoviškem v pogled razpoložena,
Kdor se hoče dražbe udeležiti, ima poprej dotično gor omenjeno varščino položiti.
l/M dražb jo potrdbi podpisanega podvržen.
C. K. OKRAJNI GLAVAR IN PREDSEDNIK
OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA _______v Sežani, dne 7. marca 1884.____
St. 163.
Itazpis sluzlic.
Pri tukajSnji c. k. kupCijski iu obrtuijski zbor-nici se more nustopiti s 1. julijem t, 1. tajnikova slu-zba, s katero je zdru2ena letna placa 1500 gl., ki so placujc v nieseCnih zneskih naprej, iu pravica do po-kojuine v smislu dotiCnega vodila, potrjeuega od vi-sokega c. k. miuisterstva.
Tajnik se bo stalno imenoval po prcteku enega leta za poskusnjo, katera mora zbornico popolnem zadovoliti.
Prosilci morajo biti avstrijski dt*2avljani, morajo znati popoluonta italijauski in nemski in po mogocno-sti slovenski jezik.
ProSnjo se spriCevali, ki dokazujejo sposobnoBt pvosilcev za razpisano mesto in njih znanstveno izve-deDost v tej stroki (§ 14. postave 29. junija 1868, diiavutga zakonika zvezek XXXIV. St. 85), naj se poSIjejo predsedniStvu tukajSuje kupCijske iu obrtmj-ske zboruice do konec apnla t. i.
Kupcijska in obrtnijska zbornica v Gorici, 1. marca 1884, Predsednik ______________VILJEM pi. BITTER.
Kar ne pristuje, ratii zamenimo.
SAMO
pri Ignaeiji Steincrji v Gorici,
uasproti nadskofijski palaci, moreS si priskrbeti po ceni trdno iu lepo oble-ko narejeno ali po men.
Za pomladanski Cas dobiva so tarn: 1000 celih oblek z volne po gl.    8 do 30 750 povrhnih sukenj z volne „ gl.    8  „  22 2000 voluenih hlac              „ gl. 2.75 „     8
1500 volneuih jop                , gl.    5  ,  15
800 oblek z volne za decke in otroke                              „ gl. 2.50 v    8
Ogromna zaloga tkanin za obleko po men. Blago na ogled dobi na dezelo, kdor se oglasi, brezplafiuo in poStnine prosto.
Imasvojokrojadnico.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.