Poštnina plačana v gotovini Abb postale i gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. Št 34 (6012)
PO AMERISKIH BOMBNIH NAPADIH NA SEVERNI VIETNAM
Velike pro tiameriške demonstracije v sovjetski in kitajski prestolnici
Severnovietnamska vlada poziva predsednika ženevske konference, naj zahtevata od ZDA spoštovanje ženevskih sporazumov in prenehanje vojne v Vietnamu - Kosigin nadaljuje razgovore s Hošiminhom
TRST, sreda 10. februarja 1965
V	L "demonstracije”Amedško^ostaništ
Demonstranti so se zbrali---------------------
Pred poslopjem poslaništva in so vzklikali, naj Američani zapustijo Vietnam. Demonstranti so metali v okna poslaništva zmrznjene snežne kepe (bilo je-12 stopinj pod ničlo). Poleg te-ga so demonstranti metali v okna steklenice črnila in kamenje. Policaji so skušali demonstrante potisniti daleč proč °d poslopja, toda demonstranti so začeli nanje vpiti. Okoli 16. ure so se začeli demonstranti,
, , Jih je bilo nad 5000, razhajati.
„p°zneje je ameriški poslanik •Kohler odšel na zunanje ministrstvo in izročil pomočniku zunanjega ministra Zorinu protestno noto. Zorin je poudaril, da so sovjetske oblasti odredile potrebne ukrepe, da zaščitijo poslaništvo Dodal pa je, da je vlada priprav-tjena povrniti povzročeno škodo.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je nocoj izjavil,
.„.s?vieiske oblasti niso dovolj zaščitile ameriškega poslaništva uted demonstracijami in da je to žalitev za ZDA. Pripomnil je, da Je obsojanja vredno, da «je policija dovolila demonstrantom, da poškodujejo in pomažejo poslopje našega poslaništva”.
Med demonstracijami sta bila rejena en francoski in en ameri-?ki caspikar, Zatrjuje se, da se Je ameriški dopisnik spopadel sovjetskimi policaji, ki so ga nato obtožili slabega obnašanja in ga odpeljali na policijo.
Velike protiameriške demonstracije so bile danes tudi v Pekin-?u. Več stotisoč demonstrantov je slo v sprevodih po mestnih
ma ženevske konference o Indo-kini, Veliki Britaniji in Sovjetski 7.vezi noto, s katero protestira proti ameriškim vojaškim izzivanjem, ki grobo kršijo mednarodno pravo. Nota poziva podpisnice ženevskega sporazuma, naj sprejmejo nagle in odločne ukre pe, da bodo ZDA strogo spoštovale sporazume iz leta 1954, pre rehale z napadalno vojno v Južnem Vietnamu in z vsako vojaško dejavnostjo proti Severnemu Vietnamu.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija poroča, da je bilo v nedeljo in ponedeljek sestreljenih 12 ameriških letal, ki so bombardirali področje pong Hoi in Vinh' L.i-nh, vec letal pa je bilo poškodovanih.
Sovjetska delegacija, ki jo vodi predsednik vlade Kosigin, se je nocoj ponovno sestala s sever novietnamskim predsednikom Ho šiminhom in s člani severnoviet-namske vlade.
Wilson
o «minskih po!jih»
LONDON, 9. — Predsednik angleške vlade Wilson je odgovoril danes v spodnji zbornici na razna vprašanja laburističnih poslancev. Izjavil je, da je predlog za ustanovitev «jedrskih minskih polj« med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, «ki ga prav gotovo ni postavila zvezna vlada«, vreden vsega obsojanja. Wilson je dodal, da je treba prav tako obsoditi vsako minsko polje «na drugi strani železne zavese«. Mislim, je pripomnil, da se vsi strinjamo o tem, da je treba nujno odpraviti ne samo
minska polja, temveč tudi zidove in žične ovire.« Na druga vprašanja je Wilson odgovoril, da ne mo. le povedati, o čem bosta govorila s kanclerjem Erhardom, ker bo šlo za zaupne razgovore. Pripomnil je. «Mnenja sem, da spodnia zbornica sprejema načelo, da ne bo moč rešiti nemških problemov dokler ne bo ta dežela združena demokratičnih volitev.
podlagi dar pa
pa ne bomo dosegli pomir-
Q hnrMn _______iMl	V
cah. Nosili so zastave in table protiameriškimi napisi. Kitajski časopisi objavljajo poročila o a-meriskem napadu na Severni Vietnam pod velikimi naslovi. Poleg jcga dajejo velik poudarek izjavam severnovietnamske in kitajske vlade, da bosta odločno odgo-VCr‘li na vsak ameriški napad.
Severnovietnamski zunanji mini-*ter je poslal danes predsedniko-
DANES
Včeraj ni bilo poročil o novih napadih ameriških bombnikov na oeverni Vietnam in o napadih čet Vietkonga na ameriške postojanke v Južnem Vietnamu. Pač pa so bile v Pekingu in v Moskvi vehke protiameriške demonstracije. V Pekingu je demonstriralo P° mestnih ulicah več sto tisoč demonstrantov, ki so nosili zasta-ve in table s protiameriškimi na-P*si. V Moskvi pa je okrog 5.000 študentov pred poslopjem ameriškega poslaništva vzklikalo, naj Američani zapustijo Vietnam. De-Jljonstranti so metali v okna steklenice in kamenje, ameriški poslanik v Moskvi je izročil zunanjemu ministru SZ protestno noto.
Severnovietnamski zunanji mi-nister je včeraj poslal predsednikoma ženevske konference o In-dokini, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi noto, s katero protestira proti hudim ameriškim vojaškim izzivanjem in ju poziva, "naj sprejmeta nagle in odločne Ukrepe, da bodo ZDA strogo spoštovale sporazume iz leta 1954, Prenehale napadalno vojno v Južnem Vietnamu in vsako vojaško dejavnost v Severnem Vietnamu*.
Predsednik vlade SZ Kosigin je se vedno v Hanoju, kjer je včeraj imel nove razgovore s predsednikom Severnega Vietnama Hošiminhom.
Hamburški «Bild-Zeitung» je objavil včeraj senzacionalno vest, da je začela SZ umikati svoje čete iz Vzhodne Nemčije, kar da •1? rezultat tajnih pogajanj z *DA, tako da bi sovjetske enote |amenjali poljski in češkoslovaški odredi ter da bi se dosegla Popustitev napetosti v srednji Evropi. Toda v zahodnem Berlinu zatrjujejo, da se v zadnjem času število sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji ni zmanjšalo. Vendar pa je v zvezi z Nemčijo zahodnonemški poslanik v ZDA Po razgovoru s predsednikom Johnsonom včeraj izjavil, da sicer nista govorila o vrhunskem sestanku zahodnih držav v zvezi * Nemčijo, toda da bo verjetno Prišlo do stikov med poslaniki. V ameriških krogih v Bonnu pa ratrjujejo, da je sovjetska vlada Pripravila načrt .sedmih točk za rešitev nemškega vprašan ia, med katerimi so tudi nasledn,/! predlogi: konfederacija obeh Nem-clj s posebno avtonomijo za Vzhodno Nemčijo, umik Zahodne Nemčije iz NATO, priznanje •neje s Poljsko na Odri in Nisi, Nemčija bi se odrekla atomskemu orožju, vsa srednja Evropa Pa bi se postopno demilitarizi-rala, potem ko bi bila sklenjena nenapadalna pogodba med novo konfederacijo in državami varšavskega pakta.
Prav tako v zvezi z Nemčijo je Predsednik angleške vlade včeraj obsodil predlog za ustanovitev Jedrskih minskih polj vzdolž meje med obema Ncmčijama ter nkratl dejal, da je treba odpravili tudi «zidove in žične ovire*
■»»■»».»...».»»i»llii,„M„ll,lllm..............
TANJUG 0 AMERIŠKEM NAPADU
Edini izhod: politična rešitev
Nedokazana ameriška obtožba in istočasno izrečena obsodba
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Ameriški maščevalni napad na Severni Vietnam je še vedno v središču pozornosti jugoslovanskega tiska.
Osrednji jugoslovanski listi ob- PTr„. .	_
SaJnor^!,egt “n?1™111 "SenClJ- - n^oVost™
P°ro^y tudi poročila SVO-1 Reki bodo skupščinski odbori jih dopisnikov o odmevu tega dejanja, ki je vznemiril miroljubni svet in poslabšal ozračje v južnovzhodni Aziji. Ameriški poskus, da se to dejanje, podobno lanskemu v Tonkin-škem zalivu, opraviči s potrebo «maščevanja» za neposredno udeležbo Severnega Vietnama v vojaških operacijah južnoviet-namskega osvobodilnega gibanja, se ne more sprejeti že zaradi tega, ker ta udeležba ni dokazana.
«Z nedokazano obtožbo in i-stočasno izrečeno obsodbo so se ZDA znašle v neugodnem položaju, v katerem se mora znajti vsakdo, ki vztraja na tem, da vsili lastne rešitve tujim vprašanjem,« ugotavlja diplomatski urednik Tanjuga Ko ugotavlja, da se v Sajgonu menjujejo protiljudski režimi, ki se vzdržujejo na oblasti samo s finančno in vojaško pomočjo ZDA, komentator poudarja da ,e težko verjeti, da bi se brez te podpore lahko obdržala na oblasti katera koli od dosedanjih skupin oziroma osebnosti.
Prebivalstvo Južnega Vietnama bi brez vmešavanja ZDA hitro našlo lastno politično rešitev za tista vprašanja, ki so njegov velik del prisilila, da se že leta bori z orožjem v roki. Politična rešitev je po mnenju Tanjuga edini izhod iz sedanjega položaja v Južnem Vietnamu
Nove komisije SZDL na Reki in v Opatiji
skupščinski odbori SZDL na Reki, Opatiji in Malem Lošinju ustanovili posebne komisije z nalogo, da rešujejo posamezna vprašanja, ki se javljajo v življenju italijanske etnične skupine na tem področju.
Na Reki je med drugim sedež Številnih italijanskih ustanov med njimi Italijanske unije za Istro in Reko, založništva EDIT, ki izdaja razni tisk, Kluba kulture, dveh kul-turno-umetniških društev, štirih osnovnih šol, gimnazije in stalne italijanske Drame.
Na sestanku komisije je bilo sklenjeno, da se v statute komun delovnih organizacij, mestnih odborov in drugih ustanov po potrebi vnašajo dopolnila, ki bi pripadnikom italijanske etnične skupine zagotovila popolno uživanje njihovih pravic.
na Ven
jenja, če bomo zapustili'Tvole' se. danje pozicije sile in če bomo nre nehali tolažiti tiste, ki se na obeh straneh železne zavese boiiio kn mislijo na to, kar se je dogajalo v preteklosti.«	8 J 10
Na vprašanje, ali se bo z Erhar-dom razgovarjal tudi o nacističnih zločincih na podlagi londonskih sporazumov, je Wilson odgovoril da ne misli načeti te zadeve ker londonski sporazumi določajo ’ iskanje in kaznovanje glavnih' zločin-cev medtem ko je bila nemški vladi prepuščena pristojnost manjše zločince.
Zatem je sporočil, da bosta mi-nister zs odnoso s CommonwGsl* thom in lord kancler za deset dni obiskala Južno Rodezijo, in sicer od 22. februarja dalje. Pripomnil je, da je vlada želela poslati v Južno Rodezijo delegacijo Common-wea!tha, toda tamkajšnja vlada ni sprejela te zahteve. «V teh okoli ■ščinah, je dejal Wilson, in spričo življenjske važnosti Rodezije smo bili mnenja, da je v sedanjem trenutku dovolj obisk dveh ministrov.« Ta dva se bosta razgovaria. la o neodvisnosti Južne Rodezije.
DUNAJ, 9. — Na Dunaju sta danes zastopnika Jugoslavije državni podtajnik zveznega tajništva za delo Popovski in opolnomočeni mi nister dr. Krahl parafirala jugo-slovansko-avstrijsko konvencijo c socialnem zavarovanju in sporazum
o "-----' ----------
cev
Avstrija in vojni zločini
DUNAJ, 9. — Na današnji seji avstrijske vlade je pravosodni minister poročal o priporočilu posvetovalne skupščine evropskega sveta od 28. januarja letos v zvezi z zastaranjem vojnih zločinov. Minister je pripravil tudi načrt o spremembi zadevnega zakona, na podlagi katere bo moč nadaljevati kazenski postopek za zločine, ki že tedaj, ko so bili izvršeni, niso mogli po tedanjem avstrijskem zakonu zastarati.
Do leta 1950 je veljala v Avstriji smrtna kazen za hujše zločine, zlasti za umore. Ta kazen je bila ukinjena leta 1950, določeno pa Je bilo, da zločini, ki bi se prej kaznovali s smrtjo kaznjo, ne morejo zastarati.
Pravosodni minister Broda je izjavil, da bo z današnjim sklepom vlade mogla avstrijska sodna oblast še dalje zasledovati vojne zločine* in da je vlada s tem sklenila, da bodo tudi nacistični zločinci, katerih zločini bi na podlagi sedanjega zakona zastarali 29. junija 1965, lahko še vedno kazensko zasledovani. Minister bo še pred veliko nočjo predložil parlamentu spremembo zadevnega kazenskega zakona, in sicer, da zločini, pri katerih gre za umor, ne morejo zastarati.
...
- vx$
zaposlitvi jugoslovanskih delav-’ v Avstriji.
RIM, 9 — Danes popoldne je •večja množica demonstrirala pi‘6d ameriškim poslaništvom v Ul. Ve-neto. Policija je demonstrante razgnala. Pridržali so osem oseb, ki so jih pozneje izpustili.
B. B.
Huda zima v Črni gori
BEOGRAD, 9. — Hrvaško in Črno goro je danes zajel hladen val. V Zagrebu, Ogulinu in Drvaru je živo srebro padlo na 11 stopinj pod ničlo, v planinskem področju Črne gore, na Zabljaku pod Durmitorjem, kjer je dva metra snega, je padlo na 13 stop. pod ničlo. Nizke temperature so zabeležili tudi v Črnogorskem primorju. V Zadru in Splitu, kjer je zapadlo 2 cm snega, je temperatura 2 st. pod ničlo. Isto temperaturo so zabeležili tudi v Dubrovniku, kjer je snežna odeja debela 4 cm. Sneg je. prekinil cestni promet med Dubrovnikom in Bosno. Nizke temperature od —1 do —4 so zabeležili tudi v ostalih krajih Črnogorskega primorja, med njimi tudi v Ulcinju, kjer je zapadlo okrog 20 cm snega. V hribovskih predelih Črne gore je zaradi snega, ki dosega višino od 50 cm do 2 m, prekinjen promet na vseh cestah. Dokončno so opustili tudi poskuse, da se očisti cesta med Nikšičem in Zabjakom, kjer bo verjetno vse do spomladi ostalo odrezano od ostalih krajev Jugoslavije okrog 8000 prebivalcev, fci so sicer na to navajeni skoraj vsako zimo. Na Reki je danes močna burja, ki je dosegla hitrost 120 km, ovirala morski in cestnt promet. Ladja s Cresa je prispela na Reko s šesturno zamudo Mnoge druge ladje obalne plovbe niso mogle zaradi snega pristati v nekaterih pristaniščih.
BEOGRAD, 9. — Predsednik u-stavnega sodišča Jugoslavije Blažo Jovanovič je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija, s katerim se je razgovarjal o njegovem bodočem obisku ustavnemu sodišču Italije.
Italijanski veleposlanik je obiskal tudi zveznega tajnika za promet Marina Cetiniča, s katerim Je v daljšem razgovoru obravnaval prometna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo.
MADRID, 9. — Španija Je obnovila svojo trgovinsko pogodbo s Kubo za eno leto. O tem so se pogajali v Madridu v zadnjih tednih. Špansko zunanje ministrstvo pravi v svojem sporočilu samo, da je «sedanji modus vlvendl o trgovinskih odnosih in plačilih, ki je bil podpisan 23. oktobra 1959, podaljšan za eno leto».
Hud mraz
v Turčiji in Tuniziji
ANKARA, 9. — Vso Turčijo Je zajela huda zima. Po nekod je termometer kazal 21 stopinj pod ničlo. Kakih deset ljudi je zmrznilo. Snežilo je v Smirni in ob Egejskem morju. Ponekod so tolpe volkov napadle črede ovac.
Na področju Antalaya ob sredozemski obali pa je zelo toplo. Tu so zabeležili temperaturo 27 stopinj nad ničlo.
TUNIS, 9. — Izreden mraz Je v zadnjih 24 urah zajel tunizijsko o-zemlje. Ponekod Je močno snežilo. Več otrok se je zadušilo z ogljikovim oksidom, ki je uhajal iz peči.
SAN SALVODAR, 9. — Na južnem delu Salvadorja je bilo od drugega do osmega februarja 2.000 potresnih sunkov. Oblasti so odredile stanje pripravljenosti. Sole so zaprte in vsa zborovanja so prepovedana. Med prebivalstvom se je začela širiti panika, in veliko število ljudi je že zapustilo mesta. Seizmološka služba pravi, da je okrog lagune Ilopango prišlo do velikanskih podzemeljskih premikov, ki so povzročili potres.
Po uspešnem napadu enot Vietkonga na ameriško oporišče v Pleiku v Južnem Vietnamu. Slika kaže ameriškega častnika, ki žalostno ogleduje razdejanje
..•»»...»...mm............»11»...»..».»»■„,„„...,.,..»»,»..»...n....,,,.,...,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,..,.,,.,,,,,..,,,,,..........»»mm.,.„„„
RAZPRAVA O POROČILU DE MARTINA NA SEJI VODSTVA PSI
Ali obsežnapreosnova sedanje vlade ali umik PSI iz vladne koalicije
Jutri zasedanje centralnega odbora PSI, ki bo sprejel dokončno odločitev Razgovor Moro-La Malfa - V četrtek ali petek bo Moro odgovoril r
sanja senatorjev o stanju v Vietnamu
vpra-
RIM, 9. Predsednik vlade Moro je imel da
ministrom za proračun Pieraccinijem, zakladnim ministrom
ianes razgovor z
Colombom in ministrom za delo Umbertom defle Fave, s katerimi je obravnaval vprašanja v zvezi s preureditvijo pokojninskega in socialnega zavarovanja, dopoldne pa je sprejel Da, Malfo, Iti mu je sporočil stališče republikancev o sedanjem političnem položaju. Po razgovoru je La Malfa dejal novinarjem, da je predsedniku vlade posredoval mnenje PRI, ki poudarja, da je treba posvetiti največjo pozornost stanju gospodarstva, ki se utegne še poslabšati zaradi padca povpraševanja in delavske zaposlitve. Izboljšanje plačilne bilance in «zunanja stabilnost lire« sta sicer pomembna dosežka, toda sedaj je treba zaustaviti fazo proizvodne recesije s politiko naglih in ustreznih ukrepov.
Predsednik vlade in začasni zunanji minister Moro bo odgovoril v četrtek ali petek v senatu na vprašanja, ki so jih razne parlamentarne skupine zastavile v zvezi s stanjem v Vietnamu.
Poslanci KPI Ingrao in drugi vprašujejo predsednika vlade in ministra za proračun, ali ne smatrata za potrebno in nujno vprašati avtonomne dežele s posebnim statutom in deželne odbore za gospodarsko načrtovanje za mnenje o petletnem načrtu za razvoj, da bi pravočasno izvedela za njihovo stališče in predloge, neka druga skupina poslancev KPI, med te-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiMiiiiiniiiiiiiiiiiiuMKiniiftiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMimiiiiiiiiuifiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiniii
Sneg in mraz po vsej Italiji Snežni vihar v Rimu in okolici
Veliki snežni zameti zlasti v višjih predelih
RIM, 9. — Skoraj vso Italijo je nenadoma zajel mrzel val s snežnimi zameti. Najbolj je bil včeraj prizadet Rim. Mraz in sneg pa sta zajela tudi Emilijo, Toskano, Marke, Abruce, Umbrijo, Campanio, Lucanio, Sardinijo, Sicilijo in nekatere druge kraje.
V Rimu je začelo snežiti okoli iti *1utra1 in fe neprestano snežilo do popoldanskih ur. Po krat' kt. Prekinitvi je začelo spet snežiti ob 15. uri in je snežilo do 17. V kratkem času so bile vse ulice po-*rite z debelo plastjo snega. Za-j. fffa postal ves promet, številni avtomobili so obtičali v VnJSJu Mn0Q° ljudi se je moralo S bolnišnico. Gasilci so dobili nad 5.000 pozivov na pomoč in ®e odzvali 3.500 najnujnejšim po-Sne9 In veter sta podrla ««22a drevesa ob cestah in po Parkih Gasilci so morali priti tu-Poslaništva ZAR. Južne A-vpsn ui Libije, ker so velika dre-ki s° se zrušila, zaprla vhode Na Svilnih kra-£ ”1 ta -s° se Pretrgale telefon-
llave* r„J? ilCe flcktri('ne nape-ietuaT di v vsei rimski okolici mvu?ČL>?°polnoma Paraliziral konjih vrni6'i že, i,v zgodnjih jutra-2nnn J ,h je bil° na klical okoli t " delavcev- M so čistili ceste;
? Pozneje pridružili še ril m. ?oolom vrt so zaprli žara-unrnr, knga sne9a, in ker je bilo ne-tal!}0' ^a se Poderejo drevesa vod težo snega Zavrli so tudi druge
TLlBJarke V popoldanskih urah so mnogo mestnih ulic očistili, obnovili so tudi 90 odstotkov prometa. Prt reševalnem delu so poma-
gale tudi skupine policajev In karabinjerjev. Na rimski postaji Termini so bili zameti tako visoki, da so morali vlake usmeriti na druge rimske postaje, na katere so prevažali potnike z avtobusi. V poznih jutranjih urah pa so vzpostavili promet tudi na tej postaji. Zaprti sta bili tudi letališči Fiu-micino in Ciampino. Zaradi škode, ki jo je utrpelo električno omrežje, je v številnih delih mesta manjkal električni tok in začela je primanjkovati tudi voda.
V tridentinski pokrajini je močan veter povzročil veliko škodo v številnih vaseh ter je zelo oviral cestni promet. V Furlaniji je bila ponekod 10 stopinj pod ničlo.
Tudi v Emiliji je pritisnil mraz, v gorovju pa je zapadel sneg. V Apeninih je zapadlo 30 centimetrov snega. Iz številnih krajev Toskane tudi poročal o hudem mrazu in o snežnih zametih. V Markah je snežna plast dosegla ponekod debelino 45 centimetrov. Motni snežni zameti so zlasti paralizirali področje Urbina in Pesara. Veliko število avtomobilov je ostalo blokiranih na cestah vso noč. V pokrajini Ma-cerata je zapadlo 80 centimetrov snega in tudi tu je bil promet popolnoma paraliziran. V samem mestu je zapadlo 20 centimetrov snega. V Perugi je zaradi močnega iii hladnega vetra termometer padel precej pod ničlo, ceste pa so pokrite s plastjo ledu. Močno je znežilo tudi na področju Pescare, Chietija, Terama, Neaplja, Salerna, Avellina, Beneventa in tudi v po krajini Bari. V tej pokrajini na-povedujejo v prihodnjih urah še
nadaljnje »nižanje temperature in nove snežne zamete.
V	vsej Lucanii je brez prestan-ka snežilo 24 ur. V višjih predelih je sneg visok pol metra, v Potenzi pa 20 centimetrov.
Na Garganskem polotoku in na področju Murge se je v zadnjih urah stanje poslabšalo. Nekateri kraji so popolnoma izolirani. Številni avtomobilisti so morali pustiti na cestah svoje avtomobile in se zateči v bližnje kmečke hiše. Ob obali razsaja hud vihar.
V	Campobassu je sneg dosegel višino 50 centimetrov, v Capracot-ti pa je presegel višino dveh metrov. številni kraji so popolnoma izolirani. Večina glavnih cest je zaprtih za promet. Tudi železniški promet je ponekod prekinjen. Na vsem področju so varnostne sile mobilizirane.
Tudi na Sardiniji se je v poznih večernih urah vreme poslabšalo. Pritisnil je hud mraz. Skoraj povsod je snežilo. Po vsej severni Sardiniji sneži in piha močan veter. Mraz ni prihranil niti južnega dela otoka Hribovi okrog Cagliariju so zaviti v belo odejo. Snežilo je tudi v predmestjih. Na morju razsaja vihar.
Tudi na Siciliji je močno snežilo, ponekod pa je bila toča, ki je povzročila veliko škodo na poljih. Morje je močno razburkano, tako da so morali prekiniti obalno plovbo.,
V	Lombardiji pa je sijalo danes sonce, čeprav je bilo precej mrzlo. Tudi na vsem alpskem področju je bilo sončno vreme,
mi tudi Amendola, pa vprašuje predsednika vlade in ministra za proračun, kakšne ukrepe namerava vlada sprejeti spričo resnega stanja gospodarstva, tudi v luči tega, kar je pokazala nedavna razprava v parlamentu o ravni zaposlenosti.
Na današnji seji vodstva PSI je tajnik stranke De Martino obrazložil glavne poteze poročila, ki ga bo podal na četrtkovem zasedanju centralnega odbora stranke. Seji vodstva je prisostvoval tudi podpredsednik vlade Nenni.
Med krajšim odmorom seje vodstva PSI je Bertoldi dete’ v razgovoru z novinarji, da Je Je Martino predlagal, naj centralni odbor razpravlja o bistvenih vprašanjih sedanjega političnega položaja in naj poveri vodstvu stranke mandat, da razpravlja z drugimi strankami vladne večine o obsežni preosnovl vlade ln o okrepitvi vladnega programa. Kot se je izvedelo, je De Martino izrazil mnenje, da bi preosnova vlade mo-rala »omogočiti sodelovanje v vladi istih sil, znotraj KD in izven nje, ki verujejo v levi center ln ki sedaj ne sodelujejo v vladi« (Očitno gre tu za Fanfanija ih njego-J'e pristaše, kakor tudi za Lom-bardija in njegove pristaše, ki so zavzeli kritično stališče že do prve Morove vlade.) De Martino je
poi?ovil Stavče glede zaključkov glavnega sveta KD, ki ga Je v teh dneh izražalo glasilo stranke «Avanti!» in poročal o razgovoru, ki ga je imel s predsednikom vlade Morom „ PorpUlu sta spregovorila med drugimi tudi Lombardi in Santi, ki sta negativno ocenila sedanji po-litični položaj. Pred začetkom se-Je so člani vodstva čestitali Nen-niju, ki Je danes dopolnili 74 let; vodstvo stranke mu je poklonilo portret njegove žene Karmen v srebrnem okviru ln šop rdečih na geljnov.
Senator Vittorelli, ki je posegel v diskusijo o poročilu De Martina pa je v razgovoru z novinarji de-ial med drugim, da je «življenjsKa sila sedanje vlade odvisna izključno od zmožnosti predsednika vla-de, da izvede obsežno preosnovo svoje vlade, ki naj mobilizira svoji sredi primerno predstavništvo vseh sil raznih strank koalicije, da bi uresničili čimprej politične smotre levega centra«. V primeru pa, da Moro ne bi zmogel tega in bi vztrajal pri «ma|hni operaciji estetske kirurgije«, bi bili socialisti dolžni postaviti vprašanje vodstva sedanje vlade, «da bi sestavili novo vlado, ki bi bila zmožna izvesti tako mobilizacijo sil in ki bi se mogla spopasti, s kompaktno večino levega centra, s težavnim političnim in gospodarskim položajem«.
Nenni je le poročal o razgovo-ru, ki ga je imel z Morom; Tol-J°y je soglažal s poročilom De Martina; Mariani se je zadržal v glavnem na stanju gospodarstva >n zahteval takojšnjo odobritev urbanističnega zakona, delavskega statuta in drugih značilnih ukrepov; Veronesi je orisal stališče levice PSI: izstop iz vlade, s čimer bi »prisilili vse sile levega centra, da nakažejo nove izhode iz zapletenega političnega položaja*; tudi Bartoldi je bil mnenja, da bodo socialisti morali izstopiti iz vlade, če bi se sedanje stanje ne spremenilo: le »pomembna po-
litična preosnova* bi mogla socialistom omogoč ti nadaljnje sodelovanje v vladi.
Lombardi je zatrjeval med drugim, da zaključek glavnega sveta Kd pomeni »dokončni zaključek zmerne degeneracije politike levega centra* in da PSI nima več kaj iskati v vladi, ki je pod vplivom zmernih sil in ki je zalo ni moč preosnovati v smislu, ki Ra je politika levega centra imela na začetku. Tudi petletni gospodarski načrt, ne glede na njegove dobre strani, postavi a vprašanje, kdo in kako ga bodo uresničevali: vlada pod vplivom zmernih sil ne daje glede tega nobenega jamstva. S tem, da se PSI umakne iz vlade in vladne večine ne pomeni, da hkrati preklicuje veljavnost politike levega centra, ki je — na svojem začetku — »vtisnila italijanskemu političnemu življenju izredno dinamiko in prisilila vse stranke, vštevši komunistično stranko, da So začele s tisto revizijo svoje brezdelno-sti, ki bi jo še nadaljnja odgovornost PSI v zmerni vladi uteg nila zavirati in morda zaustaviti* Istega mnenja je bil tudi Codi-gnola.
Razprava se jft končala ■brek sporočila o seji vodstva PST.
Zasedanje centralnega odbora PSDI bo v soboto ob 17, zaključilo pa se bo v nedeljo.
V poslanski zbornici so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega predsednika urugvajske
vlade Giannattasia, vzeli so na znanje zakonski predlog poslanca Zap. pe o zgraditvi avto ceste pod Stel-viom, nato pa so po daljši razpravi odobrili obračun poslanske zbor. niče za lansko leto in proračun za letošnje leto. Tudi v senatu so se najprej poklonili spominu Giannattasia, nato pa je Delle Fave odgovoril na vprašanje v zvezi z ure. ditvijo pokojninskega zavarovani in zavrnil zatrjevanje irvorpelan-tov, da vlada sjsu a zavleči rešitev tega vpra anja Senat je za tem razpravljal o zakonskem osnutku, ki ratificira sporazum med Italijo in Švico o zaščiti italijanskih delavcev v Švici, kjer je okrog 74.000 italijanskih sezonskih delavcev, medt"m ko znaša število stalno bivajočih italijanskih delavcev, skupno z njihovimi družinami, 80.000
Švica bo skrčila tujo delovno silo
ŽENEVA, 9. — Švicarska vlada je na svoji današnji seji sklenila sprejeti ukrene za znižanje števila tujih delavcev. Načrt določa desetodstotno znižanje sedanjega števila tujih delavcev, ki je avgusta lani doseglo 750.000 oseb. Kakor je sporočil včeraj zvezni svetovalec Sohaffner na tiskovni konferenc!, bodo število tujih delavcev zniža-. 11 v dveh zaporednih fazah in vsa-kikrat za pet odstotkov.
»••.iH»»<»i»..m...i.....i.ii.ii.i..i,ii.i,,l,lm,|,,l,l,ll|,IIIllllllI|||||||||l||||||||n|(|||m(||||m(nmnMHn(|BM
JOHNSONOV RAZGOVOR Z BONSKIM POSLANIKOM
Sovjetski načrt za sporazum o Nemčiji?
Delen umik sovjetskih vojakov iz Vzhodne Nemčije?
Ameriški. list «Koelnische Rundschau« piše
10 rionoc /-Jo	_________ ,	.	“*	»
WASHINGTON, 9. predsednik Johnson se je danes razgovarjal pol ure z zahodnonem-škim poslanikom Knappsteinom, kateremu je sporočil poslanico za kanclerja Erharda. Predsednik je izjavil, da bodo ZDA «v celoti podprle vsako resno napredovanje za združitev Nemčije ob sodelovanju vseh držav, ki so odgovorne za Iskanje rešitve«. To je Johnson izjavil kot odgovor na Erhardovo pismo, ki mu ga je danes izročil Knappstein.
Po razgovoru z bonskim poslanikom je Johnson izjavil, da je bil njun razgovor prijeten in koristen. Bonski poslanik pa je Izjavil, da se je Johnson odločil uvesti predvsem stike med ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo v zvezi z nemško združitviio. «Ta prvi korak, je dodal poslanik, bi utegnil morda pripeljati do stikov s Sovjetsko zvezo.« Zatem je poslanik izjavil, da ni bilo govora o vrhunskem sestanku zahodnih držav v zvezi z Nemčijo, toda verjetno bo prišlo do stikov med poslaniki. Poslanik je zatem izjavil, da je Johnson izrazil upanje, da bo mogel letos obiskati Evropo in da bo ob tej priložnosti obiskal tudi Zahodno Nemčijo. Za sedaj ni načrtov za Erhardov obisk v ZDA.
V ameriških krogih v Bonnu zatrjujejo, da je sovjetska vlada pripravila načrt sedmih točk za sporazum o Nemčiji, Zahodnonemški
da vsebuje načrt naslednje točke: 1. Konfederacija vse Nemčije s posebno avtonomijo za sedanjo Vzhodno Nemčijo. 2. Umik Zahodne Nemčije iz NATO. 3. Priznanje meje na Odri in Nisi kot dokončne meje s Poljsko. 4. Nemčija bi se odrekla atomskemu orožju in države, ki bi jamčile, bi imele pra. vico nadzorstva. 5. Postopna demi-litarizacije srednje Evrope. 6 Ne-napadalna pogodba nove konfede. racije z državami varšavskega pak. ta. 7. Dolgoročni krediti, ki bi Jih zvezna Nemčija dala za povečanje trgovine s Sovjetsko zvezo Hamburški list «Bild-Zeitung» pa piše danes, da Je začela Sovjetska zveza umikati svoje čete iz Nemčije. List dodaja, da gre za načrt, ki doioča bivanje samo simboličnih sovejtskih vojaških enot v Vzhodni Nemčiji, čete, ki bi se umaknile, pa bi zamenjali poljski in češkoslovaški odredi. Ust dodaia, da so ti ukrepi rezultat tajnih pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo v Ženevi, da bi v srednji Evropi po-Justila nanetost. V zahodnem Ben inu pa zatrjujejo v ameriških kro. glh, da v zadnjem času se ni zmanjšalo število sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji in da ni bilo no-bene posebne diplomatske dejavnosti, ki bi nakazovala možnost takih ukrepov. Pri tem pripornimi-jo, da je Sovjetska zveza merda zaradi napredovanja tehnolo-ije umaknila nekaj tisoč svojih vojakov.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4, najnižja O, ob 19. url 0.6; vlaga 39 odst., zračni tlak 1014, narašča, veter 30 km severovzhodnik, sunki burje 70 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8.2 stopinje.
Tržašk
dnevnik
Danes, SREDA, 10. februarje	
	Dušan
Sonce	vzide ob 7.15 ln zatone ob
17.24.	Dolžino dneva 10.09. Luna
vzide	ob 11.33 ln zatone ob 1.53
Jutri	ČETRTEK, 11 februarja
	Rado
NA SINOČNJI PRVI SEJI NOVEGA POKRAJINSKEGA SVETA
danes
Po prvih treh neuspešnih glasovanjih znova volitve predsednika in odbora
Danes za izvolitev zadostna le relativna večina ■ Zavrnjen predlog svetovalke Grbčeve (KPI) o slovenskem prevajalcu in zapisnikarju - Predstavnika PSI in SS sta se nedosledno vzdržala ■ Nesramna napada predsedujočega misovca in liberalca - Mesto svetovalca SS Legiše bo zavzel inž. Sosič
Sinoči je bila prva seja novega pokrajinskega sveta, ki je bil izvoljen na volitvah 22. novembra lani. Seji je začasno predsedoval r.ajstarejši svetovalec (po letih) misovec Angiolillo.
Ko so vsi pričakovali, da bo predsedujoči misovec začel z dnevnim redom, je izkoristil svoje mesto in osebno podal izjavo proti strankam levega centra, čej da nimajo nacionalne občutljivosti, Ver so se sporazumele z Listo slovenske skupnosti o sestavi pokrajinskega odbora. Dejal je, da so vprašale z.a sodelovanje neznatno manjšino prebivalstva, glede katere, čeprav ji je treba danes priznati odmerjene etnične pravice, ne moremo pozabiti njene velike odgovornosti pri pogromih in preganjanju Italijanov za časa znamenitih 40 dni leta 1945. Večina svetovalcev je misovca prekinjala in zahtevala naj preneha s temi nesramnimi izjavami.
Ko je misovec končal, je prvi »pregovoril svetovalec Liste slovenske skupnosti Legiša, ki je dejal, da mu je žal. da mora že ob začetku seje ostro protestirati proti žalitvam misovca. Nato je sporočil, da mora podati ostavko, ker po zakonu ne more biti hkrati župan in pokrajinski svetovalec. Na njegovo mesto je prišel inž. Sosič.
Komunistična svetovalka Grbec je začela svoj govor v slovenščini s pozdravom predsednika in svetovalcev, nakar so io desničarji in tudi nekateri demokristjani prekinili, češ da mora govoriti v pokrajinskem svetu v italijanščini. Svetovalka je nato protestirala proti tej prepovedi in je predložila v italijanščini sledečo resolucijo:
«Da bi delo pokrajinskega sveta redno potekalo in da bi postala naša skupščina demokratično učinkovita Se pri prvi seji in da bi se ne dogajale več nestrpnosti, kot se dogajajo danes, predlagam, naj se sej stalno udeležita prevajalec in zapisnikar slovenskega jezika. Ako bomo imeli slovenski svetovalci možnost, da se izrazimo v materinščini. bomo lažje in popolnoma sledili delu sveta in obenem vložili vso svojo sposobnost. Istočasno pa je to Uidi pravica slovenske narodne manjšine, ki temelji na republiški ustavi in na določilih posebnega statuta in ki se mora rešiti tudi v duhu odporniškega gibanja, katerega poteka prav letos dvajsetletnica zmagovitega zakliučka
Zato vabim pokrajinski svet, naj se takoj izreče o tem predlogu.»
Ta predlog je izzval precej obširno razpravo. Prvi je spregovoril liberalec odv. Jona, ki je znan kot hud šovinist in nasprotnik Slovencev. Skliceval se je na znamenite fašistične zakone, ki obvezujejo vsakega italijanskega državljana, da mora govoriti pred sodiščem samo italijanski. Zato je zanj popolnoma nepotreben katerikoli tolmač.
Demokristjan Maly je dejal, da se mora tudi danes držati izjave, ki jo je dal o tem vprašanju leta 1969, češ da je po zakonu italijanske države uradni jezik v pokrajinskem svetu italijanski.
• Glede splošnega vprašanja pravic narodnostnih manjšin — je dejal Maly — je bilo vse to pred-
met razprav med strankami, ki sestavljajo sedanjo večino tega sveta in bo predmet razprav tudi v bodočnosti, tako da bomo mi sami postali pobudniki njihovih upravičenih koristi.*
Ko se še niso izjavili vsi predstavniki skupin o predlogu komunistične svetovalke, je misovski začasni predsednik skušal samovoljno zavrniti resolucijo, ne da bi jo dal na glasovanje. To njegovo samovoljo so obsodili skoraj vsi svetovalci; zato se je razprava nadaljevala. Socialdemokrat Giuricin je izjavil, da njegova stranka zagovarja pravico narodne manjšine, da lahko uporablja svoj jezik v odnosih z uradi in predstavniki oblasti. Dejal pa je da bodo glasovali proti resoluciji ker zakon ne dovoljuje v pokrajinskem svetu drugega jezika kot italijanskega.
Socialistični svetovalec inž. Pečenko pa je dal sledečo izjavo:
«Gospod predsednik, gospodje svetovalci. Sporazum, ki so ga sklenile štiri stranke se nanaša tudi na specifična vprašanja glede slovenske etnične skupnosti, ki spadajo v okvir istitucionalnih nalog pokrajine.
Mi socialisti menimo, da se u-pravičena zahteva slovenske etnične skupnosti ne sme izkoristiti v volilne namene ali pa v strankarske koristi. Ker pač vidimo v sklenjenem sporazumu med štirimi strankami zanesljivo jamstvo za začetek reševanja vprašanj, ki se nanašajo na slovensko etnično skupnost in ker je moja stranka ena izmed podpisnic sporazuma, se bom vzdržal glasovanja o resoluciji, ki jo je predložila komunistična skupina.«
Svetovalec Liste Slovenske skupnosti inž. Sosič je izjavil, da se načelno strinja s predlogom svetovalke Grbec, da pa se bo, upoštevajoč dosežen sporazum med štirimi strankami, vzdržal glasovanja.
Po končani razpravi Je predsednik dal resolucijo na glasovanje. Za resolucijo so glasovali komunistični svetovalci, svetovalec PSI in svetovalec liste Slovenske skupnosti sta se vzdržala, demokristjani socialdemokrati, PLI in MSI pa so glasovali proti.
Spričo izjav pokrajinskih svetovalcev PSI in LSS, da se bosta glede zahteve po pravici rabe slovenščine v pokrajinskem svetu glasovanja vzdržala, kar sta tudi storila, mOramo ugotoviti, da predstavniki njunih strank v preteklosti takih stališč doslej niso zavzemali ne v tržaškem občinskem in ne v pokrajinskem svetu, temveč so vedno za to pravico glasovali. Ce bi včeraj oba slovenska svetovalca glasovala dosledno kot njuni predhodniki, bi s tem manifestirala le enotne skupne zahteve vseh Slovencev, da bi vsaj nekoč v prihodnosti prišlo do uresničenja teh zahtev, če verjetno sedaj doseženi sporazum med štirimi strankami izvajanja te pravice še ne vsebuje, kar je sicer razvidno tudi iz izjave predstavnika KD, ki je predvsem poudaril, da se stališče njegove stranke od leta 1960 pa do danes glede tega vprašanja ni prav nič spremenilo in je proti pravici uporabe slovenščine dosledno glasoval tudi včeraj.
Zatem je začasni predsednik na-
povedal izvolitev predsednika. Potem ko so predstavniki vseh glasovalnih skupin dali v zvezi z izvolitvijo predsednika in odbor ra svoje politične izjave, o kate1 rih bomo pisali jutri, so se začele volitve predsednika. Na sinočnjih treh glasovanjih demokrist-janski kandidat dr. Savona ni bil izvoljen ker ni dobil absolutne večine glasov, kot to določa zakon. Prav tako niso bili sinoči izvoljeni štirje odborniki, in sicer demokristjani Dossovich,, Degano in Visintin ter socialdemokrat Fogar, in dva namestnika, socialdemokrat Giuricin in demokristjan Vigini, ker niso dobili zadostnega števila glasov.
Zato bo drevi ob 18.30 druga seja pokrajinskega sveta, na kateri bo demokristjan dr. Savona gotovo izvoljen za predsednika, ker mu bo pri drugem glasovanju zadostovala relativna večina glasov, saj razpolaga z 12 glasovi KD, PSI, PSDI in LSS. Isto se bo go-
tovo zgodilo tudi s predlaganimi odborniki in njihovimi namestniki.
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu
Dno 11. februarja 1965 ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, Redni letni občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu z naslednjim dnov. nim redom:
1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. branje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. poročila:	tajništva, referatov,
blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča. 5. razprava in sprejem poročil, 6. razrešnica, 7. volitve no vega odbora, 8. predlogi, 9. razno
Vsi, ki žele predložiti kak pred log, naj ga pismeno predlože od boru sindikata slovenske šole. Ul F. Filzi, 8/1, do 10. februarja.
Izvolitev novega deželnega tajništva KPI
Te dni se je sestal deželni odbor KPI. Sestanku je prisostvoval tudi član osrednjega tajništva Sergio Flamigni. Odbor je razpravljal o organizacijskih vprašanjih in o funkcionalnosti deželnih organov partije. Po obširni diskusiji na o-snovi poročila tajništva, je deželni odbor izvolil novo tajništvo, katero sestavljajo Silvano Bacicchi, Mario Colli, Arturo Calabria, Antonio Moschioni, Giacomo Pellegrini, Giovanni Proserpio in Paolo Šema. Kot novi tajnik pordenonske federacije je bil v deželni odbor koop-tiran Giovanni Proserpio. Deželni odbor je nato zaupal odgovornost za deželno komisijo za krajevne u-stanove Mariu Col liju, komisijo za kmetijstvo pa Moschioniju.
Po sestanku je spričo ameriške imperialistične naDadalne akcije proti Severnemu Vietnamu, deželni odbor KPI naslovil poziv na vse partijske organizacije in na vse članstvo, naj odločno in enotno dvigne svoj glas proti temu nevarnemu napadu na svobodo Vietnama z javnimi manifestacijami, diskusijami in drugimi pobudami. Dalje je deželni odbor podčrtal pomen velike manifestacije, ki bo 28. t. m. v Padovi ob 20-letnici smrti Eugenia Curiela in je pozval vse federacije KPI in mladinske federacije, da se polnoštevilno udeležijo te manifestacije v okviru 20-let-nice osvoboditve.

PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO t
liiiiiiilimnnifiliiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiniiiiiitiiiiimiiiiiiiiiitiimiliilllillMiiliilMlliiiiMllimiiitiiitiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiHiiiiniiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev zakonskega osnutka o deželni zakladni službi
Različno stališče med demokristjanskimi svetovalci in predsednikom Berzantijem glede člena 2 zakonskega osnutka
•iifculiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
PO ZADNJI SEJI KOMISIJE POD PREDSEDSTVOM DR. MARUSSIJA
Zaključeno delo deželne komisije zaproučitevterminalanaftovoda
Poročilo komisije, ki bo dokončano do 19. t. m., bo predloženo deželnemu odboru
Komisija za proučitev problema terminala naftovoda, ki jo je imenoval deželni odbor, bo zaključila svoja dela v petek, 19. februar-' ja. Tako so sklenili na zadnji seji komisije, ki je bila predvčerajšnjim na sedežu na Trgu Ober-aan pod predsedstvom prof. Ma-rassija. Poročilo, ki ga bo komisija sestavila, bodo predložili deželnemu odboru.
Na svoji zadnji seji so člani komisije zaključili proučevanje tehnične in znanstvene plati vprašanja lokacije terminala naftovoda in so pri tem prikazali geofizične, geološke in morfološke značilnosti zemljišč med Miljami in Tilmen-tom. Ob koncu seje so člani komisije diskutirali o poročilu, ki ga je imel prof, inž. Bagon.
Izpopolnitev sestave deželne finančne komisije
Takoj po seji deželnega sveta *o včeraj člani druge, tretje in četrte stalne komisije izpopolnili sestavo finančne komisije, ki ima nalogo, da na posvetovalni stopnji prouči zakonske osnutke s proračuni deželne uprave. Ob tej priliki se prva posvetovalna komisija (predsedstvo finance in proračun) izpopolni z dvema predstavnikoma vsake izmed ostalih štirih komisij. Tako bodo z volitvami določili še osem svetovalcev poleg petnajstih, ki sestavljajo prvo komisijo. Razen tega določa vsaka komisija enega predstavnika večine in enega manjšine. Peta komisija je že v četrtek določila svoje predstavnike, in sicer prof. Cumbata in svetovalca Dal Masa (PSI).
Na včerajšnjih volitvah so bili Izvoljeni: z.a drugo komisijo njen predsednik Ribezzi (KD) in podpredsednik Moschioni (PCI), z.a tretjo komisijo njen podpredsednik Urli (DC) ter svetovalec Ber-gomas (PCI), za četrto komisijo
njen predsednik Metus (KD) in svetovalec Boschi (MSI). V komisiji za proučitev deželnih proračunov te torej devet demokristjanov, štirje komunisti, trije socialisti, dva socialdemokrata, dva misovca in dva predstavnika mešane skupine (Cumbat in Škerk).
Odlomljena cev zlomila delavcu desno piščal
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 32-letni delavec Gaspare Jurman iz Ul. Ciamician št. 12/1, ki je uslužben v oljarni ((Gasilni« v lesnem pristanišču. V nekem oddelku tovarne je Jurmana zadela dolga cev s pritrjenim propelerjem, katerega žene motor, ki se je odlomila od nosilnega stroja. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom ter ga pridržali na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral 20 dni zaradi verjetnega zloma desne piščali.
V avtobus je treščil
28-letni delavec Mario Sacco z Rocolske ceste 35, se je včeraj zjutraj peljal na svoji vespi TS 14724 po Ul. Marco Praga proti Istrski ulici. Ko je privozil v bližino Ul. Soncini pa je treščil v avtobus proge štev. 29, ki ga je proti Skednju vozil 44-letnl šofer Ermenegildo Polo iz Ul. Braman-te 7. Zaradi sunka se je Sacco prevrnil z vespe ter se ranil po zgornji ustnici, nad levim očesom, bradi in kolenih. Izbil si je tudi dva zgornja sekalca. Z rešilnim avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na stomatološki oddelek. Sacco se bo moral zdraviti 10 dni.
Tatovi v pralnici
Tatovi so vdrli v pralnico v Ul. Piocardi 29 in odnesli 205.000 lir v gotovini.
Na včerajšnji seji deželnega sveta so prišla najprej na vrsto vprašanja in interpelacije, nato pa se je začela razprava o zakonskem osnutku o zakladni službi Furla-nije-Julijske krajine, ki se je precej zavlekla, saj so liberalci in mi-sovcl osnutku močno nasprotovali. Bistvo nasprotij je bilo v teni, da so hoteli desničarji, da se razpiše za dodelitev zakladne službe zasebna licitacija, ki bi se je lahko udeležili številni denarni zavodi, vsi ostali pa so bili za to, da pridejo pri tem v poštev samo denarni zavodi, ki pretežno delujejo' !rik ašžfelnem področju. "Zb*-' eilno pri tem-je bilo, da se predsednik dr. Berzanti in nekateri odborniki tokrat niso v celoti strinjali z večino svetovalcev lastne stranke, kar se je zgodilo prvič, odkar obstaja deželni svet. Zato so se pri glasovanju o drugem členu zakonskega osnutka vzdržali, a so kasneje glasovali za osnutek kot celoto. Zaradi tega so desničarski svetovalci vzklikali: ((Nezaupnica! nezaupnica!« pri čemer so hoteli natolcevati, da je deželni svet izrekel odboru nezaupnico. Vsekakor je bil zakonski osnutek odobren s 45 glasovi (KD, PSDI, KPI, PSI, PSIUP), medtem ko je glasovalo proti njemu 5 liberalcev in misovcev.
Zakonski osnutek vsebuje sedem členov, toda razprava je tekla skoraj izključno o drugem, ki je molil desno opozicijo. Drugi člen v osnutku deželnega odbora se je namreč glasil: «Na predlog odbornika za finance poveri deželni odbor zakladno službo na podlagi zasebnih pogajanj enemu izmed kreditnih zavodov, znanem po svoji solidnosti, ki opravlja svojo dejavnost na ozemlju dežele, ali pa konzorciju, ki se ustanovi med temi zavodi«. Ko je razpravljala o tem osnutku finančna komisija deželnega sveta, je večina njenih članov dodala k temu členu besedo «pretežno», tako da se je potem popravljeni člen glasil, da bodo poverili zakladno službo zavodu, ki ((opravlja svojo dejavnost pretežno na ozemlju dežele«. Ta besedica pa ima velik pomen, saj se s tem dejansko izključujejo razne banke, ki imajo svoje območje po vsej državi. Člani komisije so, pač hoteli, da ostane denar v deželi, pri čemer je važno tudi to, da ima deželna uprava, pravico vpogleda v delovanje kreditnih zavodov, ki imajo svoj glavni sedaš na njenem območju.
V razpravi je prvi nastopil proti temu misovec Gefter Wondrich, ki je rekel, da pomeni to neupravičeno diskriminacijo v škodo drugih zavodov- ter da je treba zato razpisati licitacijo. Svetovalec Bacicchi (KPI) se je izrekel za besedilo člena, ki ga je usvojila komisija, ter poudaril, da je važno, da se denar porabi v deželi ter da ima lahko dežela tudi nadzorstvo nad kreditnim zavodom, kateremu poveri zakladno (blagajniško službo). Proti temu se je odločno po-
je liberalec Morpurgo nekako očital Furlanom, da bo Trst prispeval več kot polovico k deželnim dohodkom, na kar so mu drugi furlanski svetovalci očitali «lokal-patriotizem«.
Ko pa je prišlo na vrsto glasovanje drugem o členu, je predsednik Berzanti opozoril svetovalce na odgovornost, ki jp sprejmejo nase, če odobrijo drdgi člen s popravljenim besedilom, to je z besedo ((pretežno«. To bi praktično pomenilo, da bi se deželna uprava dejansko lahko pogajala samo s branilnteami,.in .posojilnicami ter z zavodom «Banca di Friuli«. To pa po mnenju predsednika Berzantlja ne bi bilo v interesu dežele. Dejal pa je, da prepušča odločitev deželnemu svetu. Zatem je nastala živahna diskusija, v kateri so tudi demokristjanski svetovalci izjavili, da bodo glasovali za spremenjeno besedilo drugega člena. Pri glasovanju je bil drugi člen sprejet z večino glasov, pri čemer so se predsednik Berzanti in nekateri odborniki vzdržali. Kot smo dejali v začetku, pa so po odobritvi ostalih členov vsi svetovalci razen misovcev in liberalcev glasovaji za celotno besedilo zakona.
so postavili glavni Jambor za signale, ki je visok 34,5 m in ima podlago iz jekla. Jambor so postavili s pomočjo velikega žerjava saj je težak 18 ton. Visoko so ga dvignili in nato polagoma spustili navpično na mesto. Jambor meri v notranjem maksimalnem premeru približno 2 m, ima dve radarski napravi, svetlobne naprave za signale in močno sireno. Razen tega bo služil kot most za radiotelegrafsko in telefonsko povezavo med ladjo in kopnem. Drugi jambor, visok 30 metrov, bodo postavili v prihodnjih dneh. ‘V;‘.... ..............
Zborovanje PSIUP pred ladjedelnico Sv. Marka
Pred izhodom iz ladjedelnice Sv. Marka je bilo sinoči med opoldanskim odmorom javno zborovanje PSIUP, na katerem je številnim prisotnim delavcem govoril prof. Fausto Monfalcon. Govornik je predvsem poudaril osnovno nujnost obrambe proizvodne bodočnosti ladjedelnice z enotno akcijo in potrebo, da se borba delavstva ladjedelnice vključi v splošno borbo vseh italijanskih delavcev proti odpustom, proti krčenju delovnega urnika in za obrambo mezd proti ofenzivi gospodarjev.
Žarko Petan v Slovenskem klubu
Včerajšnji «torkov večer«, v Slovenskem klubu je imel spet drugačno podobo. In gotovo je prav ta pestrost, ki dela te večere privlačne, tako da nikoli občinstva ne manjka in je dvorana vsakikrat polna.
Okoliščino, da je sedaj v Trstu režiser in književnik Žarko Petan, ki pripravlja novo premiero v Slovenskem gledališču, je vodstvo Slovenskega kluba posrečeno izkoristilo in pripravilo večer, ki se je na koncu občinstvu zdel kar prekratek.
Poleg Petana so bili za mizo še igralci Zlata Rodoškova, Jožko Lu-keš in Silvij Kobal. Lukeš je prevzel obenem vlogo nekakšnega kon-ferensjeja. ki je vodil pogovor s Petanom. Potem so igralci prebrali več Petanovih humoresk iz njegove zbirke «Humereske z napako«, nadalje pravljico iz mladinske knjige, za katero avtor pravi, da sta jo pisala skupaj s hčerko, in končno je prišla na vrsto še serija »slečenih misli«, ki jih Petan tedensko redno objavlja v nekaterih listih. Te misli dostikrat v dveh besedah prav tako v polno zadenejo kot drugič cela humoreska. Očitno je, da ima Petan zelo oster posluh, ki zaznava vsakršno valovanje okrog njega, najde pa tudi pravo obliko za izpoved vsega, kar se je v njem jiabralo.
Slovenskemu klubu kar čestitamo za lep večer.
Gledališča
VEHDI
V	petek za red A v vseh prosto, rih prva predstava opere Renza Ros-sellinija ((Pogled z mosta«, ki predstavlja novost za Trst. Izvenabon-majske vstopnice so že v prodaji.
RosselJinijeva opera je povzeta po znani drami Arthura Millerja, ki pripoveduje o skupini italijanskih e-migrantov v ZDA, in se le malenkostno oddaljuje od Milerjevega dela.
Opero bo dirigiral someščan Nino Verchi, y pevskih vlogah pa bodo nastopili Nicola Rossi Lemeni (Ed-die Carbone), Sofia Bandin (Beatri-ce), Gianna Galli (Catherine), Aldo Bottion (Rodolfo), Giovanni Ciminet-II (Marco), Mario Basiola jr. (od. vetnik Alfieri) In Eno Mocchiutti, Raimondo BottegheUl, Vito Susca ln Luclo Rolli.
Zborovodja Giorgio Kirschner. Režija Franco Rossellint (avtorjev sin), scene po osnutkih Piera Zuffija. Pri otvoritveni predstavi bo verjetno prisoten avtor Renzo Rosseilini.
TEATRI) STABll.Ii
V	Avditoriju danes ob 21.30 «La speranza č vlva« (Upanje je živo). Predstava Marise Fabbri, Marcetla Mascherinija, Giorgia Polacca, Luče Sabateilija ln Dorlana Saracina. Cene: parter 1000 lir, za abonente sezone 1964-65 500 lir, balkon 300 lir.
Izplačevanje izrednega nakazila INPS
Poštna uprava sporoča, da bo ustanova INPS v februarju dodelila izredno nakazilo, in sicer od 13. t. m dalje skupno z obrokom za februar-marec.
Poštni uradi bodo izplačevali v dneh 13., 15., 16. in 17. t. m., in sicer po razporedu, ki bo objavljen na poštnih uradih.
Poskus samomora
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom nujno prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na tretji medicinski oddelek, 70-letno Marijo Lissiak vd. Granbassi iz Ul. G. Gallina 5. V trenutku duševne obupanosti, je ženska v jutranjih urah zaužila nedoločeno število uspavalnih tablet v samomorilne namene, ker je že dolgo časa živčno bolna. V bolnišnico je Lissiakovo spremljal njen 43-letni sin Tullio. ženska bo okrevala v 10 dneh.
Postavitev jambora na ladji «RaffaeIIo»
Na ladji ((Raffaello«, ki jo do-dončujejo v ledjedelnici Sv. Marka,
..................1.»MM...................Hlini..........
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
«Vis ji inšpektor» ministrstva je bil navaden poklicni goljuf
v
Župniji je obljubljal milijardo za pomoč, odnesel pa jil je 25.000 Ur s ponarejenim čekom - Potrjena kazen pijanemu šoferju tovornika
baldo- Rudella, doma iz Arcugna-
na blizu Vicenze, katerega je kazensko sodišče 1. oktobra lani obsodilo na 3 leta zapora in, 180.000 lir globe zaradi goljufije.
Rudella je 15. novembra 1962 prišel v župnišče cerkve brezmadežnega Marijinega srca v Ul. R. Manna in se je izdal za prof. De Marchija, višjega inšpektorja na ministrstvu za javno vzgojo pri oddelku za varstvo spomenikov. Tedaj je župniku Brunu Basiliscu in ekonomu natvezel, da je Trža-
ška hranilnica sklenila darovati stavil liberalec Morpurgo. Pri tem milijardo lir za popravilo in ob
se je pokazalo, da nameravajo liberalci uvesti parlamentarno prakso obstrukcije, ali «filibusterin-ga», kot rečejo po moderno z grdo ameriško spakedranko, kar pomeni namerno zavlačevanje parlamentarnega dela, da se prepreči odobritev kakšnega zakona in podobno. Liberalci so namreč šele včeraj predložili popravljalni predlog k omenjenemu drugemu členu, po katerem naj bi dežela oddala zakladno službo določenemu zavodu ali konzorciju z javno licitacijo. Ker pa so predložili po predpisih pravilnika spreminjevalni predlog prepozno, so hoteli zavleči razpravo, tako da bi se seja odložila za danes. In res, začel je z dolgim govorom, ki ga ni nihče poslušal. No, ko so demokristjani videli kakšne namene imajo liberalci, so pristali na to, da se v zvezi s tem pravilnik pregleda ter da se sprejme razprava o spreminjeval-nem predlogu in s tem spravi pod streho zakon na eni sami seji. Zato je Morpurgo prenehal s «fili-busteringom« in končal svoj govor ter sta spregovorila še liberalca Trauner in Bertoli. Po razpravi, v katero so posegli tudi drugi svetovalci, je večina popravek zavrnila. Zanimivo pa je, da
Na zatožni: klopi, prizivnega soj, 31. oktobra lani kazensko sodišče ciiščaje včeraj sedel b3-letni -Teo* obsodilo na skupno 3 leta in 4
, mesece zapora ter na plačilo 125 tisoč lir globe. Obtožnica proti Vidonisu je bila precej zajetna, saj je^ bil, obtožen tatvine z obte-ževalmmi okoliščinami, ‘upiranja javnemu funkcionarju, bega, šofi-ranja brez. «patentina» in v pijanosti ter da je bil pijan na javnem prostoru. Kazensko sodišče je Vidonisu oprostilo samo beg, obsodilo pa ga je za vse ostale prekrške. V zaporu je Vidonis vložil priziv in zaprosil za znižanje kazni v zvezi z obtožbami o tatvini in upiranju javnemu funk-cionarju. Toda prizivno sodišče je zahteve zavrnilo in obsodilo Vido-nisa na plačilo sodnih stroškov za prizivno obravnavo.
Vidonis je zagrešil vse prekrške, za katere je bil obsojen, v noči med 14. in 15. marcem lanskega jeta. Tedaj je izpred garaže v Drevoredu Raffaele Sanzio ukradel tovornik in začel krožiti po mestu. Nočna vožnja s tovornikom pa se je zaključila okrog 4 zjutraj v Ul. Carducci, kjer je Vidonis treščil v železne količke na pločniku ter jih podrl in izrul celo verigo. Tedaj je prišel mimo karabinjer in zahteval od improviziranega šoferja, naj izstopi. Komaj je Vidonis stopil iz tovornika se je karabinjer prepričal, da i-ma opravka s pijancem. Najprej je zahteval, da še Vidonis legitimira, čemur pa se je krčevito u-prl. Zato je karabinjer stopil v pasažo “Fenice», da bi telefoniral na karabinjersko postajo. Komaj je napravil nekai korakov, je Vidonis spet pognal tovornik jn zavozil za karabinjerjem in malo je manjkalo, da ga ni podrl. Samo okvara motorja pri tovorniku je preprečila najhujše.
novitev cerkva. Zadostovala je prošnja, v-saj tako je trdil lažni prof. De Marchi, ki sta jo župnik in ekonom brž napisala.
Popoldne istega dne je Rudella spet prišel k ekonomu in ga naprosil, naj mu eskompti-ra ček za 25.000 lir, ker so bile banke že zaprte in sam ni mogel dvigniti denarja. Ekonom ni bil tega sicer najbolj vesel, vendar je v upanju, da bo od Tržaške hranilnice dobil denar za popravilo cerkve, Rudel-U izplačal ček. Sele naslednji dan je goljufija prišla na dan. V banki so namreč ekonomu povedali, da je ček ponarejen.
Rudello so začeli policijski organi iskati vsepovsod in ga čez nekaj časa izsledili v Centu pri Bologni.
Rudella je na obsodbo kazenskega sodišča vložil priziv. Na včerajšnji obravnavi je prizivno sodišče delno upoštevalo njegove zahteve ter mu prvotno kazen zmanjšalo za 1 leto in 7 mesecev zapora. Oprostilo mu je tudi 80 tisoč lir globe.
* • •
Prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvotno obsodbo proti 27 letnemu delavcu Emiliu Vidonisu « Ul. Valmaura 'i, katerega je
ljenje. Deset 'dni po nočni dogodivščini, je Vidonis zbežal in se zatekel na jugoslovansko mejno področje. 4. aprila pa so Vidoni-sa prijeli organi ljudske milice ter ga izročili tukajšnjim policijskim oblastem, ki so ga odpeljale naravnost v zapor. Sledila je sod-na obravnava pred kazenskim sodiščem in včeraj obravnava pred prizivnim sodiščem. Vidonisu ni pomagal noben izgovor.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
9. februarja 1965 se je v Trstu ro. dilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRL! SO: 83-letni Valentino Re-ginato, 87-letnI Luca Stopar, 83-letna Irma Tullio, 79-letni Giuseppe Co-ceani, 74-letni Vlttorlo Sferza, 85-letna Maria Babich vd. Mozenlch, 79-letni Pietro Lanchi, 71-Ietna Emilia Boccoli por. Paolassinl, 79-letni Antonio Gordini, 73-letna Maria Cluko por Zubalic, 54-letn.i Giordano Fer-luga, 66-1 etni Matteo Benci, 75-letna Maria Zaccaria vd. Furlan, Andrej Podgornik star l dan.
Vidanisa so tedaj prijeli, toda kasneje so ga odpeljali v urno ’ Mori, Trg Unita bolnico pri Sv. Ivanu na zdrav- Felluga 46.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8. 2. — 14. 2.)
Giustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg U-nttš 4; G. Papa, Ul Felluga 46.
Služba lekarn od 14. do 16. ure
Giustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti,' Ul. Combi 19; dr. Sl-griori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (8. 2 - 14. 2.)
Godina. Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva Trg S. Francesco 1; Ai Due
4; G. Papa. Ul.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
MARCEL ACHARD
UPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
Osebe: Marceline — Miranda Caharija; Jef — Adrijan Rust-ja; Clotaire — Silvij Kobal; Richard — Jožko Lukeš; Louis — Edvard Martinuzzi; Etiennette — Zlata Rodoškova. Prevod: prof. JANKO MODER Scena: arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:	ŽARKO PETAN
PREMIERA
v petek, 12. februarja ob 20.30 uri (premierski abonma) PONOVITVE
v soboto, 13. februarja ob 20.30 uri (abonma I. ponovitev), v torek, 16. februarja ob 20.30 uri (abonma red A), v sredo, 17. februarja ob 20.30 uri, v četrtek, 18. februarja ob 20.30 uri (abonma red B)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V nedeljo, 14. februarja ob 16. uri v Ljudskem domu pri Sv. Barbari
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL
priredi v petek, 12. t. m. ob 20.30 v kino dvorani «Ana»
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA Sodelovali bodo:
PEVSKI ZBOR IZ SV. KRIZA,
PEVSKI ZBOR PROSEK - KONTOVEL in DOMAČA DRAMSKA SKUPINA
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja
PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA
ki bo govoril o
«Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah»
Predavanje bo v dvorani Kul-turnega doma 15. februarja ob 20.30.	' ■ i v.^
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v svojih prostorih v Ul. Mon-teccht 6 v petek 12. t.m ob 20.30 predavanje ((Potovanje v Tokio«. Prel daval bo Bruno Križman ter prikaza! film o zadnjih olimpijskih 1-‘grah. Vljudno vabljeni člani ln prijatelji društva.
Nazionaie 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard VVidmark, Car. roli Baker. Karl Malden.
Arcobaleno 16.00 «1 misteri dl Roma« Prepovedano mladini pod 18. letom
Excelšior 16.00 ((Matrtmonlo alTltalla-na» Technicolor. Sophia' Loren, Marcello Mastroianni. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlce 15.30 ((Agente 007, mlsslone Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattacielo 16.00 «Le notti calde di Kyoto» Prepovedano mladini pod 18 letom.
Alabarda 16.00 ((Sfida a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madison.
Fllodrammatico 16.30 «Minorenni bru-ciate« Helene Chanel Prepovedano mladim pod 16. letom.
Aurora 16.30 «L’oltraggio# Prepovedano mladini pod 14. letom.
Crlstallo 15.45 «11 magnifico cornu-to» Claudla Cardinale, Ugo Tognaz-zi. Prepovedano mladini pod 14. le. tom.
Capitol 16.30 «Vangelo secondo Matteo« Pasolimjev film.
Garibaldi 16.30 «1 due della legione« Franco Franchl, Clccio Ingrassia.
Impero 16.30 «Per uri pugno dl dol-lari«.-
Vittorio Veneto 16.00 «11 diarlo di una cameriera« Jeanne Moreau, — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La leggenda dl Tom Dooley» Jackie Coogan. Sledi barvna risanka «Tom In Jerry».
Astra 16,30 «La frustata«.
Astoria 16.30 «11 mondo sulle splag-gie« Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Russla sotto Inchiesta« Technicolor.
Ideale 16.00 «Notte senza fine« Robert Mltchum, Teresa Wrlght.
Skedenj 16.00 «11 comandante« Totč, Franco Fabrlzl.
Tu ne na
Slovenska prosvetna zveza
1 priredi
v nedeljo, 14. febr. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored:
Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA
Nastopijo zbori: .
Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — števerjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Kras — Dol-Poljane Srečko Kosovel — Ronke Gallus — Trst Prosek - Kontovel Vesna — Križ
Razdelitev priznalnih diplom Združeni zbori
Vstopnice so v predprodaji v soboto od 11. do 14. ure’ ter uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 400 in 300 lir
Prosvetno društvo «IGO GRUDEN« — Nabrežina
priredi dne II. februarja t 1 ob 20.30
v dvorani prosvetnega društva
ITOERNOVO PROSLAVO
Na sporedu je govor o Prešernu, recitacije, branje prizorov iz igre ((Nagelj s pesnikovega groba«, nastop nabrežinskega šolskega zbora,
Vstop prost
C Pod pokroviteljstvom predse nika deželnega sveta Furlanije-J lijske krajine, bo 15. t. m. ob 1 uri v veliki dvorani časnikarske! krožka v Trstu, Korzo Italia : proslava 20-letnice volilne pravi( žensk v Italiji. To pomembno o letnico bosta počastila predsednic vsedržavnega sveta Italijanskih ž na dr. Teresita Sandeschi-Scelt in predsednik deželnega sveta d: Doro de Rinaldini.
EZE2EZa-i
predvaja danes, 10. t. m. ob 18. uri dramatičen sentimentalni film:
Al di la' della lila
(Onkraj življenja)
Igrajo: ROBERT PRESTON in JEAN SIMMONS
KINO PJ^(ISJ£J£-J£QJ\T() VJCJj
predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film:
GLI EROI DEL DOPPIO GIOCO
(Junaki dvoličnosti)
Igrajo: MARIO CAROTENUTO, WANDISA GUIDA, GIANRI-CO TEDESCHI in GINO BRAMIERI
S PONEDELJSKIH VOLITEV ŽUPANA IN OBČINSKEGA ODBORA V NABREŽINI
Devinsko-nabrežinski župan o političnih osnovah sporazuma
Kakor smo včeraj obširneje poročali, se je v ponedeljek zvečer sestal novo izvoljeni občinski svet za občino Devin-Nabrežina. Namen seje so bile volitve novega župana in novega občinskega odbora. Predstavniki posameznih strank pa so prikazali tudi stališča svojih strank glede na spremenjene politične odnose v tej občini. Danes objavljamo izjavo novega župana in govor socialističnega svetovalca Caldija, jutri pa bomoo bjavili govor predstavnika KPI
«Večina, sestavljena v tem občinskem svetu, je nastala na osnovi sporazuma med strankami občinskih svetovalcev, pripadajočih Krščanski demokraciji, Italijanski socialnodemokratski stranki, Italijanski socialistični stranki in Slovenski skupnosti.
Ta večina sloni:
1.	na splošni politični osnovi, na kateri so nastali sporazumi o levi sredini v državnem merilu, in na te sporazume se sklicuje pri določanju oznake ter usmerjenosti tega sodelovanja;
2.	na konvergenci strank leve sredine in Slovenske skupnosti o politiki, ki jo je treba Izvajati glede vprašanj slovenske narodne skupine;
3.	na upravnem programu za prihodnjih pet let.
Ta odločitev je posledica skupnega sklepa KD, PSDI in PSI, da potrdijo svoj pristanek na politiko leve sredine ter sklepa, da jo nadaljujejo in okrepijo in tako tolmačijo hotenje volivcev, ki so izrekli svojo podporo strankam leve sredine.
Sodelovanje Slovenske skupnosti izhaja iz pristanka, ki ga je ta organizacija demokratičnih Slovencev dala in ga potrjuje politični liniji leve sredine ter iz hotenja, da neposredno prispeva k demokratičnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine v skupni obvezi za prispevek k stvarnemu izvaja nju načel italijanske ustave, upoštevajoč pri tem obveznosti in akte, ki jih je podpisala vlada.
Sporazum med štirimi političnimi skupinami, ki predpostavlja popolno ideološko samostojnost štirih strank, njihova različna izročila, težnje ter izkušnje, ima zlasti za cilj dosego širšega sodelovanja ljudskih množic pri upravljanju javnih zadev, bolj krepko in odločno akcijo proti gospodarskim privilegijem z nravstvenostjo in poštenostjo v javnih zadevah, s korektnostjo v upravnih zadevah, 2 odklanjanjem sleherne nacionalistične skrajnosti, naj se pojavi kjerkoli.
Ta politika mora upoštevati splošno potrebo po ozdravitvi in razvoju gospodarstva v devinsko-nabre-žinski občini.
Politika do slovenske manjšine mora predvsem podpirati složno ih omikano sožitje med italijansko in slovensko govorečimi državljani, kar naj se postavi kot temelj za samostojni kulturni in socialni razvoj manjšine. Popolno izvajanje demokratične metode bo osnovni pogoj za prepričano in polno sodelovanje slovensko govorečih državljanov v življenju republike. Le tako bodo lahko odpravljeni razlogi za trenje v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih in le tako bo manjšina lahko sodelovala za boljše razumevanje med različnima izročiloma in omi-kama.
V tem duhu in teh perspektivah so se KD, PSDI, PSI in Slovenska skupnost obvezale, da bodo temeljito proučile — tudi v komisijah omenjenih štirih političnih skupin — najnujnejša vprašanja, ki zanimajo manjšino in nakazale najprimernejše rešitve, ki jih bodo nato podprle na ustreznih mestih.
Štiri politične skupine se v skupni politično-upravni obvezi strinjajo, da morajo biti zaščitene narodne značilnosti naselij, izvzemši seveda naravno gibanje, izhajajoče iz gospodarskega in socialnega raz voja.
Devinsko-nabrežinski občinski od bor, ki ga podpirajo svetovalci KD, psdi, PSI in Slovenske skupnosti, jemlje na znanje politični uvod, ki je osnova sporazuma med strankami leve sredine in Slovenske skupnosti ter potrjuje, da treba priznati čim širšo avtonomijo in socialno funkcijo krajevnih ustanov in v ta namen naglo boljšati zakon o občinah, pokrajinah ter krajevnih financah.
Potrjujoč splošno smer politike do manjšine, o kateri govori sporazum med štirimi političnimi silami, poudarja, da je to politiko možno izvajati tudi v občini Devin. Nabrežina.
V Devinu-Nabrežini so v svetu in občini podani pogoji, ki so potrebni, da se podvzame demokratično sodelovanje med Italijani in Slovenci s perspektivami stalnosti.«
K IZJAVI DEVINSKO-NABREŽINSKEGA ŽUPANA
Večina, ki J6 ustanovljena v Devinu-Nabrežini, bo strogo omejena na v njej zavezane štiri politične sile, ker so samozadostna ter Politično in programsko popolnoma samostojna večina.
Zato — seveda po pravilih de mokratične metode — ostaneta izven večine PLI na eni in KPI na drugi strani.
Liberalna stranka zaradi svojega različnega gledanja na cilje in metode politike demokratičnega razvoja in dviganje širokih ljudskih množic ter na pravice slovenske manjšine; komunistična partija zaradi razlik v programih in predvsem ker zavzema močno nasprotno stališče do velikih vprašanj svobode v družbi in državi.
Nova večina se bo vedla do opozicije po načelih demokratične dialektike. Zahtevala bo pravice večine in spoštovala pravice opozicije.
Odbor ne bo vodil diskriminacije med občani, ki so v okviru zakona vsi enaki pri uživanju svo-pravic ter izpolnjevanju dolžnosti, ki iz njih izhajajo, ne glede na njihove socialne in kulturne razlike.
Izjava
svetovalca PSI
Vittorina
Caldija
Gospod predsednik, gospodje svetovalci.
Danes, po obilnih dveh mesecih od zadnjih upravnih volitev, smo se zbrali, da bi izvolili župana in nov-i občinski upravni odbor za Devin-Nabrežino. Medtem je prišlo med političnimi skupinami,
sestavljajo naš občinski svet, sporazuma na temelju katere-je bilo možno v naprej določiti večino, ki bo omogočila trdno, demokratično in ljudsko u-pravo in ki bo še predvsem zajamčil spoštovanje pravic obeh narodnostnih skupin, ki sestavljajo našo občinsko skupnost.
Sporazum, do katerega je prišlo med našo stranko, KD, Slovensko skupnostjo ter PSDI, je trden sporazum velikega demokratičnega pomena. Temelji na osnovi splošne politike, ki je o-mogočila nacionalne sporazume leve sredine ter na pristanku, ki ga tej politiki zagotavlja Slovenska skupnost, ki se s tem prvič v zgodovini naše pokrajine vključuje v konstruktiven dvogovor z italijanskimi demokratičnim; strankami. Sporazum je bil dosežen tudi v smislu politike, ki jo je treba izvajati glede problemov slovenske narodnostne skupine.
Upravni program, ki je bil
sklenjen, je napreden program, ki upošteva dejanske potrebe občine ter splošne interese vsega prebivalstva, slovenskega in italijanskega.
Ta program zadeva vsa področja, v katerih je potrebno poseganje občinske uprave. In to ne le v Nabrežini, pač pa v vseh naseljih občine. Program se nanaša na javno šolstvo, socialno skrbstvo, kmetijstvo, ribištvo, higieno in zdravstvo, javna dela, komunikacije, industrijo, turizem in šport.
Gre torej za organski program, ki upošteva vse potrebe in ki razširja in poglablja dejavnost, ki jo je začela prejšnja uprava.
Gre za zahteven program, ki se ne bo mogel ves izvesti v kratkem času, pač pa bo razdeljen na pet let, kolikor bo ta uprava ostala na oblasti.
Toda takoj bo treba določiti tista dela in tiste pobude, ki morajo zadobiti prvenstveni položaj pred ostalimi.
Temeljne važnosti za občino, kakršna je naša, ostaja vendarle zaščita njenega etničnega značaja ter spoštovanje njenih tradicij in značilnosti, ki so brez dvoma slovenske.
Sporazum, ki je bil dosežen med štirimi strankami, je v tem smislu tudi boljši in popolnejši v primerjav; s preteklostjo. V njem je etnični značaj občine priznan, kot so priznane tudi pravice slovenskega prebivalstva ne le v občini Devin-Nabrežina, pač pa v vsej pokrajini. Pred vsem to, da se preneha s politiko, katere namen je, umetno spreminjanje značaja naše kot tudi ostalih občin s pretežno slovenskim prebivalstvom.
Da bo to izvršeno, kot tudi za ostale obveznosti sporazuma, socialistična stranka kot interna-cionalistična stranka, ki v svojih vrstah združuje Italijane in Slovence, jamči pred vsemi vami in pred vsem prebivalstvom
naše občine.
Sicer so si to politično smer
nikati obstoj italijanske etnične skupine? Mnenje socialistov glede načina, kako je ta etnična skupina naraščala, ostaja negativno. Vedno smo obsojali raznarodovalno politiko, ki se je vodila v preteklih letih. Ta naša obsodba ostaja. Toda časi se spreminjajo in mi moramo upoštevati sedanje dejansko stanje. Nikamor ne pripelje, kot ni nikamor pripeljala slepa politika, ki so jo vodile določene politične sile in katere namen je bil, postaviti drugo proti drugi obe etnični skupini, brez vsakršne možnosti medsebojnega dvogovora, dvogovora ki je osnovni pogoj za gospodarski in socialni napredek vsega prebivalstva, italijanskega in slovenskega.
Mi, socialisti, hočemo da se tu v Nabrežini vzpostavi nov odnos med Slovenci in Italijani; odnos civiliziranega in demokratičnega sožitja, v katerem bodo tako Slovencem kot Italijanom zagotovljene pravice, v katerem ne bo državljanov prve in državljanov druge kategorije in v katerem morejo v popolni svobodi vsi delovati v skupnem interesu. To je smisel naše dejavnosti v dolgih in nelahkih pogajanjih za sestavo nove večine, našega posredovanja kar zadeva sestavo občinskega odbora.
Gospod predsednik,
gospodje svetovalci.
socialistična skupina smatra, da more danes polno zavestno glasovati za župana in novi občinski odbor. Smatra, da so bili sporazumi, doseženi med PSI, KD, PSDI in SS, najboljši, kar jih je bilo možno doseči tako na političnem kot na programatičnem področju. Takšni namreč, da zagotavljajo zadostitev potrebam vse občinske skupnosti na upravnem področju in sposobni, zajamčiti nov odnos medsebojnega zaupanja med Italijani in Slovenci.
Socialistična skupina ne bo stopila v občinski odbor s prevzemom neposrednih odgovornosti, da bi ne bila v protislovju z dosedanjo usmeritvijo in da bi se lahko prilagodila stališču pričakovanja, kakršno je PSI prevzela tudi v okviru pokrajine in o-stahh občin. Kljub temu PSI zagotavlja svojo popolno zunanjo podporo ter svojo solidarnost s sestavo občinskega odbora, ki bo izvoljen nocoj. In to bo nadaljevala vse do tedaj, dokler bodo sprejete in podpisane sporazume pogodbene stranke spoštovale, v kolikor ne bo diskriminacij med občani in v kolikor bodo izjavljene in podpisane pogodbe dobile svojo uresničitev v dejanjih, ki edina veljajo. Glasovali bomo torej za župana, ki je bil določen prav na osnovi in v priznanje etničnih tradicij in značaja občine.
Gospod predsednik, gospodje svetovalci,
rešitev problema večine občinskega odbora, sporazum, ki je bil dosežen s strani delegacij štirih strank, je povzročil najbolj oster odpor tako s strani liberalne in fašistične desnice, kot s strani tovarišev komunistov. Niti najmanj nas ne zaskrbljuje napad desnice. Vemo, kako se ta upira, in ne le od danes, politiki leve sredine in pri vsakem iskanju sodelovanja med obema etničnima skupinama. Za njih Slovencev ni. Za njih Slovenci nimajo pravic. Odgovornosti fašistov za minulo dvajsetletje ne bo pozabil noben demokrat, predvsem je ne bodo pozabili Slovenci.
To, kar nam je posebej pri srcu, pa je da enkrat za vedno povemo, da niso socialisti v ničemer slabši od nikogar, kar zadeva obrambo zakonitih pravic slovenske manjšine. Zato z ogorčenjem odklanjajo očitke, ki prihajajo od komunistične partije, sramotne očitke, ki niso vredni stranke, ki se sklicuje na socializem in ki se izdaja za interna-cionalistično stranko, vtem ko izvaja politiko, ki pogosto zavzema ton in značaj popolnega nacionalizma, očitke, ki se prtijo stranki delavskega razreda, kakršna je PSI, s katero KPI sodeluje v Miljah, Dolini in Zgoniku.
Socialisti so pred ln po volitvah 1 zavzeli jasno stališče. Upoštevali so avtonomne in demokratične sklepe ostalih strank in sedanja zveza je vsekakor v skladu z njihovo splošno politično smerjo.
PSI ni prodala občine KD, niti najmanj ni izdala Slovencev, pač pa jim jamči z dejanji to, kar so komunisti skozi leta obljubljali le v besedah. S potvarjanjem resnice se ne more podpirati veljavnost določene politične smeri. In komunisti dobro vedo,
da to, kar oni govorijo, nikakor ne ustreza resničnosti. Sicer pa nas ne more učiti, kaj je doslednost tisti, ki je pred komaj štirimi leti pristal na diskriminacijo naše stranke, ko je šlo za sestavo enotne liste na temelju narodnostne diskriminacije. Danes se KPI, v lastni prid in ker je izključena iz večine, bori proti temu sporazumu in ga označuje kot izdajstvo.
Dejstva bodo dokazala prav nasprotno. Dejstva bodo dokazala veljavnost naše politike, veljavnost nove večine, veljavnost politične preusmeritve, ki jo začenjamo v Devinu-Nabrežini.
Italijanska socialistična stranka se dobro zaveda odgovornosti, ki jih prevzema in težav, ki se jih bo treba ‘lotiti ln premagati, toda hkrati je prepričana, da je dosledna, da je zvesta svojim idealnim načelom za dostojno in mirno sožitje med Slovenci in Italijani v interesu občine in demokratičnega ter socialnega na-
1
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Lauro Laghi - Lach ponovno v »Občinski"
Na letošnji Prešernov dan je založba Mladinska knjiga izdala Prešerna v dveh knjigah. Na sliki Prešernovo izložbeno okno Tržaške knjigarne v Ulici sv. Frančiška
Po dolgem presledku uidimo v Občinski galeriji najnovejša dela v olju starejšega tržaškega slikarja Laura Laghija — Lacha, ki je bila v mlajših letih znana osebnost v umetniškem okolju mesta. Njegova velika ljubezen do naravnih oblik, barve sonca in neba ga spremlja od početka do danes. V tem je iskati vzrok, da je skozi desetletja le malo spremenil svoj slog, a tudi, da se je v preteklem obdobju napadalnega napredovanja abstraktno informalnih umetnikov, Laghi nekako umaknil v zatišje iz umetniške arene, kar gotovo ni koristno njegovi ustvarjalnosti, niti izpopolnitvi izraznosti sloga, ki je ponekod barvno preobložen, čeprav slikar skuša pošteno poustvarjati svoje umetniške občutke.
V. petindvajsetih oljih in štirih temperah, se pred nami vrste slikoviti predeli našega mesta in veseli trenutki njega prebivalcev pri plesu in zabavi. Sta pa tu med drugim še dva ce-letna portreta deklet in dve podobi s svetopisemsko vsebino.
Laghi ljubi množico in to ponekod preobtežuje zasnove, ki postajajo vse preveč ilustracije. Priznati pa moramo, da je v no-
vejših delih bolj izčiščen, kjer rabi črno obrisno črto, kot v slikah barskih plesalk in pevk. Dobri sta tudi sliki otrok pri risanju v šoli in doma. Vendar pa bi dali temperam prednost, zlasti onima, ki predstavljata Drevored XX. septembra in Borzni trg.
MILKO BAMBIČ
iiiiiiiuniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Ob 20-letnici njune žrtve
predka vseh delavcev.
........................"•'■»»»'...............*....."""."
OB STOLETNICI ROJSTVA UČENJAKA JOVANA CVIJIČA
Dediščina, ki jo je zapustil, je neprecenljive vrednosti
Cvijičev znanstveni prispevek k vprašanju velikih selite\ na Balkanu Njegova najvažnejša dela - Posebno pozornost je posvečal nacionalnemu vprašanju - Težnje narodov od Trsta in Ljubljane do Makedonije - Dvig znanstvenega ugleda beograjske univerze, kjer je poučeval
prevzele vse stranke leve sredine, kajti to je demokratična politika v svojem najširšem pomenu besede.
Sicer pa, ali se sploh more za-
............Hlinil........................................................umu.....
boste uspešno rešili težavno čustveno vprašanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
Letos bo poteklo sto let, odkar se je rodil Jovan Cvijič, nadvse pomemben znanstvenik s področja sociološke misli, ki si je na osnovi svojega dela pridobil velik mednarodni sloves.
Se vedno so aktualne v socioloških. raziskovanjih metode, ki jih je bil uporabljal v svojih raziskovanjih tako subtilne materije, kakršno predstavljajo psihične lastnosti. Jovan Cvijič je imel jasno določene cilje, naloge in metode raziskovanja. Objavil je vrsto del, med temi ((Napotila za proučevanje vasi v Srbiji ter ostalih srbskih deželah« (1. 1896), dve leti kasneje pa je v Sarajevu objavil ((Napotila za proučevanje vasi v Bosni in Hercegovini« (1. 1898). V Beogradu je objavil ((Napotila za raziskavo naselij in psihičnih lastnosti« (1. 1911), v Novem Sadu pa ((Napotila za raziskavo porekla prebi-
iiiiiiiiiiiiiiimiimimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiitiftti
Angleški
delavci
demostrirajo
LONDON, 9. — Že drugič v mesecu dni se je po Londonu vila povorka delavcev letalske industrije v protest proti sklepu vlade, da ne bo nekaj tipov vojaških letal izdelovala doma, pač pa jih raje nakupovala v tujini, Nad 5000 delavcev iz podjetja «British Alrcraft Corporation« iz Weybridgea in iz podjetja «Haw-ker Siddeley» iz Kingstona se je davi zbralo pred postajo Water-loo, od koder se je začel pohod po mestu.
V Hyde parku, v kraju, kjer se po navadi vršijo improvizirana zborovanja, so delavcem spregovorili njihovi sindikalni predstavniki. Veliko delavcev je nosilo velike transparente s polemičnimi gesli, štirje delavci pa so nosili veliko krsto z napisom ((Britanska letalska industrija, počivaj v miru«.
Odposlanstvo delavcev je na ministrstvu obrambe sprejel podtajnik Bruce Millan, drugo odposlanstvo pa je popoldne obiskalo nekatere člane spodnjega doma, da bi se z njimi pogovorili, nekateri delavci pa so ostali v dvorani parlamenta, da bi sledili parlamentarni razpravi, ki ima na dnevnem redu vprašanje, ki so ga v zvezi s tem problemom postavili konservativci.
Delavci protestirajo predvsem proti sklepu vlade, ki namerava kupovati vojaška letala v ZDA, namesto da bi izdelovala letala doma in to letala, za katera so bili že izdelani načrti.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Oprite se bolj na lastno intuicijo. Upoštevajte posledice, ki jih utegnejo povzročiti preostre kritike.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izrabite neko ugodno priložnost za izboljšanje svojega finančnega položaja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte biti nekoliko bolj spretni in dosegli boste, kar želite. Preživeli boste prileten večer v družbi ljubljene osebe.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nevšečen dan, posegno v pogledu denarnih zadev. Nekoliko boste razočarani nad nekim komaj sklenjenim prijateljstvom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprejemajte novih odgovornosti tjavdan. Ogrožen bo družinski mir,
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Različna gledanja glede delovnih obveznosti utegnejo povzročiti resen spor. Ogibajte se oseb s predolgim Jezikom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S svojim odločnim nastopom si boste zagotovili odločilne gospodarske prednosti. Skušajte odpraviti sovražne odnose s sosedi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite previdni v razgovorih s svojimi poslovnimi sobesedniki. S svojim pogumom in odkritosrčnostjo
Imeli boste srečo v poslih, vendar se pripravite na presenečenje. Prehoden spor v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 12.1.) Novi dogodki utegnejo spremeniti vaše navade. Nekaj miru in samote vam ne bo škodilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte uresničiti neko pobudo sami, vendar le v primeru, če se povsem zanesete nase. Ne spuščajte se v čustvene pustolovščine.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se razgovorov, ki so nepotrebni. Na nekem potovanju se boste seznanili z osebo, ki vam bo v veliko pomoč.
valstva-i (1.	1922). Po njegovi
smrti je bila 1. 1931 objavljena njegova knjiga ((Balkanski polotok in južnoslovanske dežele — psihične lastnostti Južnih Slovanov«.
Prvo poglavje te knjige je posvečeno metodam raziskovanja. Na osnrtvi tega je moč zaključiti, da je Jovan Cvijič v svojem delu uporabljal sledeče metode: prvič, metodo neposrednega opazovanja; drugič, metodo posrednega opazovanja; tretjič, metodo psihičnih in etnopsihič-nih profilov; in četrtič, metodo, ki označuje razlike med prebivalstvom matične dežele ter prebivalstvom deželne kolonizacije, ki je istega porekla. Vse te metode so medsebojno povezane. Proučeval je in spremljal naravne spremembe, njihovo medsebojno vzročno povezanost in pogojenost, a vse to na konkretnih primerih. Nadalje je proučeval spremembe v družbi, njeno kulturo ter skušal pojasniti odnos narave do človeka in človeka do narave. Poudaril je ln klasificiral vplive geografske sredine na človeka in spreminjanje te sredine po njem.
Cvijič je v svojem znanstvenem delu uporabljal induktivno in deduktivno metodo. Smatral je, da je raziskovanje porekla prebivalstva ključ za mnoga an-tropogeografska, etnografska in socioliška odkritja.
Velika njegova zasluga je tudi, da Je proučil smeri selitvenih tokov na Balkanu, in sicer v določenih geografskih sredinah in določenih zgodovinskih obdobjih — na dinarskem in centralnem področju, v eplrski, egejski oblasti itd. Takisto je posvečal veliko pozornost selitvam, ki so potekale čez reki Savo in Donavo, zatem pa proti Dalmaciji. Raziskoval Je nadalje selitve bosenskih muslimanov proti Mali Aziji, do katerih je posebno prišlo po aneksiji Bosne in Hercegovine. Opazil je že tudi pojav selitev iz vasi v mesta, kot tudi v razna gospodarska in industrijska središča.
Poleg smeri številnih selitvenih premikov, je Cvijič natančno proučil tudi vzroke ter posledice teh selitev in ugotovil, da so njihovi ' vzroki raznovrstni ter da se medsebojno prepletajo. Vendar Je izločil zgodovinske, gospodarske in psihološke vzroke selitev, ugotavljajoč, da so tudi le-ti drug z drugim povezani. Neposreden povod zgodovinskih vzrokov selitev so zgodovinski dogodki (prodiranje Turkov na Balkan ter umik prebivalstva v planinske predele). Cvijič je nadalje ugotovil, da so selitve zgodovinskega značaja prepletene z moralnimi in psihološkimi elementi. Pojavlja se namreč odpor domačega prebivalstva proti zavojevalcu. S tem v zvezi Je dokajšnjo pozornost posvetil vplivu in vlogi janičarjev, selitvam, ki so jih povzročile turško-avstrijske vojne, selitvenim pojavom zaradi uporov, verskega preganjanja itd. Ekonomski vzroki pa so osnovna značilnost stalnih selitev, posebno v dinarskih predelih z velikim prirastkom prebivalstva in skromnimi življenjskimi sredstvi.
S posebnim znanstvenim zanimanjem je sledil spremembam v matičnem prebivalstvu matične dežele ter na ozemlju kolonizacije. Vse te spremembe je razdelil v tri skupine, in sicer na osnovi: prvič, prilagajanju novim
naravnim in geografskim okoliščinam; drugič, etničnega in socialnega prilagajanja; in tretjič, sprememb, do katerih prihaja na osnovi etnobioloških procesov. Razumljivo je, da so v tem bila zajeta tudi vprašanja mešanih zakonov v različnih generacijah in odnosov med starim ter novopriseljenim prebivalstvom,'' kot tudi različne stopnje prilagoditve ali neprilagoditve geografski, družbeni ln kulturni sredini.
Dr. Daneš, profesor na Karlovi univerzi v Pragi, je že 1. 1927 izjavil, da predstavljajo selitve ((najoriginalnejši del Cviji-čevih raziskovanj«, a jugoslovanski učenjak, Vojislav Radovanovič, je izrekel mnenje, da nihče pred njim v znanosti ni posvetil toliko pozornosti selitvenim gibanjem, kakor da ga kasneje tudi nihče še ni v tem presegel.
Cvijičev razum je bil oster in vsestranski, a k pojavom, ki jih je proučeval, je pristopal z več strani. Pri tem Je predvsem stremel za tem, da bi se bistveno ločil od postranskega. Južne Slovane je na osnovi psihične klasifikacije razdelil na štiri osnovne tipe: dinarski, centralni, vzhod-nobalkanskl in panonski. Posebno pozornost je posvetil dinarskemu in centralnemu tipu. Da bi ju temeljiteje proučil, ju je razdelil na različne skupine.
V svojem znanstvenem delu se je ukvarjal tudi z nacionalnim vprašanjem. S tem v zvezi je napisal študijo ((Razglabljanja o
etnografiji makedonskih Slovanov«, zatem pa še knjigo ((Aneksija Bosne in Hercegovine ter srbsko vprašanje«. V teh delih je močno kritiziral nekatere tuje raziskovalce ter njihova stališča. Posebno v zvezi s prebivalstvom Makedonije, pri čemer je ugotovil. da je tudi pri njem opaziti slovansko nacionalno zavest.- Cvijič je zapisal, da je pri narodih od Trsta in Ljubljane do Makedonije moč razločiti težnjo, da bi ustvarili enotno nacionalno skupnost, ki bi v njej lahko razvijali svojo kulturo na nacionalnih osnovah. Stremel je po zbli-žanju vseh južnih Slovanov in je to prikazal tudi na znanstvenem področju, proučavajoč psihične lastnosti Srbov, Hrvatov, Slovencev, črnogorskih plemen, Makedoncev, narodov Bosne in Hercegovine itd.
V sociologiji naselij, pa Cvijič zavzema svoje mesto s študijo o položaju in tipih mestnih ter vaških naselij. Poleg položaja mestnih naselij, je raziskal tudi njihovo poreklo. Vsa naselja je razvrstil na mediteransko-dalmatin-ski, grško-egejski, turško-bizan tinski in pravi balkanski tip. Vaška je razdelil na razpršeni in strnjeni tip.
S svojim delom in znanstveni mi uspehi je Jovan Cvijič, kot profesor beograjske univerze, visoko dvignil v znanstvenem svetu ugled svoje ustanove, kot je tudi jugoslovanskim narodom zapustil bogato znanstveno dediščino, na katero so z vso upravičenostjo lahko nadvse ponosni.
Franc Kočevar
Dolgo let so ga tirali okrog o fašistični vojski, ki je ni čutil za svojo. Zato bi bilo povsem razumljivo, da bi se po njenem razpadu jeseni 1943 vrnil domov, v svoj rodni Kastelec, med svojce. In vendar ni Franc Kočevar storil tega. S Sardinije, kjer ga je zajel razpad, je ubral pot v južno Italijo, kjer so se za zavezniško fronto zbirali slovenski fantje iz razpadle vojske, internacij, konfina-cij in zaporov in se združevali o partizanske enote — prekomorske brigade. Po toliko letih vojačenja se je Franc Kočevar ponovno vključil v vojsko, toda sedaj v svojo, v vojsko, katere cilj ni bil osvajanje tujega, pač pa osvobajanje svojega in osvoboditev človeka sploh.
Vendar tudi njemu, kot toliko njegovim tovarišem, ni bilo dano, da bi z osvobodilno vojsko prišel v svojo domačijo, v svoje kraje. 10. februarja 1945, torej pred točno dvajsetimi leti, je padel v borbi z nacisti in četniki v Osiču v Dalmaciji.
Stanislav Božič
Stanko Božič je bil mlad, poln življenja in idealov. Ko se je tudi na naših tleh začela ustvarjati nova zgodovina, ni mogel stati ob strani kot neprizadet opazovalec. Ze kmalu po razpadu italijanske vojske je zapustil svoj rojstni kraj — Socerb in se vključil v narodnoosvobodilno borbo in v svoji partizanski enoti dokazal svoj pogum in svojo predanost. In ko smo že računali s koncem klanja in se ie veselili skorajšnje svobode, je mladi Stanko padel, tu, blizu domačije, na Ostrožnem br-du. Bilo je točno pred dvajsetimi leti: 10. februarja 1945.
Danes, na dvajseto obletnico njune največje žrtve se ju spominjajo njuni domači, njuni soborci in sploh vsi, kajti tudi njuni žrtvi dolgujemo to, kar danes imamo.

g V//////M A 0050550KZ
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Ameriški odmevi; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Ansambel Franca Russa; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Skladatelji v očeh sodobnikov; 19.00 Schulz-Reichel Igra na klavir; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zabavali vas bodo;
20.00	šport; 20.35 Simfonični koncert; v odmoru: Iz pesniških gajev: «Aco šopov«; 22.15 Melodije;
23.00	Črnske duhovne pesmi.
Trst
12.00	Plošče: 12.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi In plesi; 15.00 Orkester Bert Kampfert; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Franki Carle; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazz; 22.40 Boc-cherinijev Kvartet za godala, opus 6.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Klasična glasba; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.30 Dvofakove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na morjih; 15.15
SREDA, 10. FEBRUARJA 1965
Filmske in gledališke novosti;
15.30	Uspeli motivi; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Glasbeni program; 18.00 Nobecourt: «Un col-po di coda dl Hitler«; 18.15 Klavirska glasba; 18.35 Neapeljske pesmi; 19.05 Kmetijska oddaja;
20.30	Mascagni: «Iris», ob koncu kolesarska dirka v Milanu.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 13.00 Zmenek; 14.00 Nastopajo pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.00 Glasba iz filmov; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Mladina In naša doba; 21.50 Pesniki s plošč; 22.10 Glasba v večeru.
III. program
18.30 Pregled; 18.45 Jommelli-jeve skladbe; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Haydnove skladbe; 21.20 Z glasbenih festivalov; 22.05 Iz ameriškega slovstva; 22.35 Kako Francoz vidi Neapelj; 22.45 Glasbeni program.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Slov. oktet poje ruske pesmi; 9.25 Domače pesmi; 9.45 Pianist Alfred Nieman; 10.15 Melodije; 11:00 Nimaš prednosti!; 12.15 Pred do-
mačo hišo; 12.30 Sopranistka Zinka Kunc; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mladi pevci; 15.30 Jug. narodne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba iz novega sveta; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Češki pevci; 20.20 Tako pojo v Bukarešti; 20.40 Wagner: Tristan in Izolda; 22.10 Plesni orkestri: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Ital. televizi/a
8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 S. Glaspell: ((Malenkost«; 20.00 športne vesti in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Pevske družine; 22.45 Borba proti otroški paralizi; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Cehov: «Na glavni poti«; 22.15 Registriran športni dogodek, ob koncu športne vesti.
Jug. televizija
16.10 Tik-tak, pravljica; 16.25 Mednarodno smučarsko tekmovanje na Pohorju — slalom za moške; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalei-doskop; 19.15 Bolgarski gostje v našem studiu — glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 V. Petrovič: Repatica — oddaja lirike; 20.40 Črno na belem — zabavno-glasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik.
V SOBOTO NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
—----------------—"—■ ■■■■ ■■■■■'»■*■
Osnutek statuta konzorcija za gospodarsko načrtovanje
Na dnevnem redu je tudi obračun za leto 1963 in razne druge zadeve
V soboto 13. t. m. bo po daljšem skega sveta; za letos je določena
presledku seja pokrajinskega sveta, ki Je tudi prva v novem letu. Zato je tudi dnevni red precej obširen in obsega 29 toCk, med katerimi Jih bodo pet obravnavali na tajni seji.
Od zadnje seji, ki Je bila 17. decembra lani, so ostale na dnevnem redu tri toCke: pokrajinski proraCun za 1965, ki bo po vsej j verjetnosti tudi tokrat odložen in bodo o njem razpravljali na prihodnji seji, saj svetovalcem še niso predložili proračuna v proučitev. PaC pa so pokrajinski odbor in uradniki pripravili obraCun za 1963, ki ga bodo predložili svetu v odobritev. Prav tako je pripravljen za obravnavo tudi osnutek statuta za Goriški konzorcij za proučevanje gospodarskega in socialnega načrtovanja, o katerem bodo na seji obravnavali. O tem osnutku bomo pisali bolj podrobno pozneje.
Podrobneje bodo morali obravnavati tudi o industrijskem konzorciju za Tj-žiC, ki so ga svetovalci naCeloma že odobrili, s pridržkom, da bodo kdaj pozneje o njem podrobneje razpravljali.
Med novimi argumenti na dnevnem redu naj omenimo razpis štipendij za študente kmetijskih šol v letu 1964 65, ki jih tudi letos razpisuje pokrajinska uprava v skladu z zadevnim sklepom pokrajin-
Danes, 10. februarja bo v klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici, predavanje o temi
•NAPOLEONOVE ILIRSKE PROVINCE*
Predaval bo dr. Karel fiiško-viC iz Trsta, asistent za zgodovino na univerzi v Padovi.
Predavatelj nam bo prikazal posledice upravljanja francoske oblasti v naših krajih za časa Napoleona, ki so bile kljub kratkemu trajanju važne in koristne za slovenski narodni preporod tudi zato, ker je Ilirija združevala vsa ozemlja, naseljena s Slovenci.
VERDI. 17.15; «L’uomo della valle maledetta«, T. Harbin in J. Eory. barvni ameriški kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22.
GORKO. 16.30: «Matrimonio alPita-liana», Sofia Loren in Mastroian ni PanoramiCen film v barvah Mladini pod 14. letom vstop pre povedan.
MODERNISSIMO. 16.00:	«01tre
ogni limite«, C. Palance in Maria Felix, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 22.30.
V1TTORIA. 17.00:	«Mitragliateli
senza pietš«. Igra jugoslovanski igralec Bert Sotler in L. Andreivs. Crnobeli film.
C; ..»uit. 17.00: «1 predoni del Kansas«, T. Curtls in A Murphv, ameriški barvni film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan, zcd nja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoCi je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79
TEMPERATURA VČERAJ VCeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 4,3 stc-
ena štipendija v znesku 220 tisoC lir za univerzitetnega študenta iz kmetijstva, tri po 130 tisoC lir za dijake agrarnih srednjih Sol, 290 tisoC lir pa bo pokrajinski odbor razdelil med revnejše uCence nižjih kmetijskih šol.
Svetovalci naj bi odobrili tudi preureditev in modernizacijo pokrajinskega zdravstvenega urada, za kar je določenih 5.450.000 lir. V ta namen naj bi uredili prvo nadstropje v pokrajinskem poslopju v Ul. Rismondo, kjer bodo uradi pokrajinskega zdravnika in živi-nozdravnika. Obravnavali bodo tudi o soudeležbi osebja pokrajinske
umobolnice pri razdelitvi dohodkov za storitve proti plačilu pri centru za umsko higieno in pri nevropsihiatričnem dispanzerju.
Na seji bodo tudi pregledali in eventualno odobrili obraCun v zvezi s petim obdobjem izvajanja načrta za asanacijo goveje živine, da bo lahko pokrajinska uprava zahtevala od države povračilo 80 odst. stroškov, ki Jih je imela s tem v zvezi. Potrditi bodo morali tudi dokončni proraCun pokrajine za 1964, kot ga je potrdila centralna komisija za krajevne finance in ki izkazuje 2.911 milijonov lir dohodkov ter prav toliko izdatkov.
iiiitiniiiiiisuiiHiiiiniiiiiiiiiiliiiiliiilllllilllllHMlMiiiliiinaaaiuaiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiliiliiiiil
V PETEK V <STELU MATTUTINI>
Zanimiv diskusijski večer o manjšinskih vprašanjih
Sodelovali bodo ravnatelj revije «Trieste» Bot-teri in občinska svetovalca Sancin in Sfiligoj
Na pobudo centra za politične gospodarske in družbene vede osen. A. Rizzati« bo v petek 12. februarja od 21. uri v sejni dvorani kulturnega centra «Stella mattutina« diskusija o temi «Ideološka in politična stališCa o vprašanjih manjšin«.
V diskusiji bodo sodelovali dr. Guido Botteri, ravnatelj revije «Trieste» in poznavalec manjšinskih vprašanj naših krajev ter občinska svetovalca v Gorici dr. Peter Sancin in odv. Avgust Sfiligoj.
Diskusiji lahko prisostvuje vsakdo, ki ga zanima tema večera, da bi se poiskali koristni zaključki.
Mladinsko zasedanje socialistov v Vidmu
Preteklo nedeljo Je bilo v Vidmu zborovanje na pobudo socialistične mladinske federacije dežele Furlanije-Julijske krajine, katerega so se udeležili tudi tajnik deželnih federacij in vsedržavni tajnik Fio-rello. Na sestanku so proučili sedanji politični položaj v državnem in lokalnem merilu, predvsem pa stališče PSI do sedanje formule levega centra. V svojem uvodnem poročilu je državni tajnik Fiorel-lo poudaril kritično stališče PSI proti sedanji politični liniji predvsem v zvezi z zadnjim zasedanjem vsedržavnega sveta KD. Spričo soglasnosti o tem vprašanju so prešli na razpravo o organizacijskih vprašanjih, ki je privedla do ustanovitve meddeželnega odbora, katerega naloga bo koordinirati delovanje deželnih mladinskih federacij in sklicati občni zbor vseh članov FGS 28. t. m. v Vidmu.
Družinski davek
Od 10. do 14. februarja letos so na protokolnem uradu v Gorici na ogled dodatni seznami družinskega davka za leti 1964-65 razdeljenega na šest obrokov; prva dva se morata plačati v mesecu aprilu letos. Proti vpisu v seznam je možen priziv na prefekta.
Policija zaplenila tednik ABC
Na zahtevo državnega tožilca iz Pesara je goriška kvestura včeraj ptoje nad''ničlo“ ob^12.30 'in‘najmž. f Penila po raznih prodajalnicah jo 4.2 pod ničlo ob 4. uri. Povpreč, časoPlsov v Gorici 250 Izvodov ted-
na dnevna vlaga Je dosegla 30 odstotkov; veter iz smeri severovzhod
je pihal z brzino 40 km na uro, posamezni sunki pa so dosegli do 60 km na uro.
nika ABC zaradi nemoralnih slik, ki jih vsebuje.
Saje so se vnele
Včeraj okrog 17.30 so poklicali
goriške gasilce v stanovanje Lidiie Pavlin v' Ul. Toti 10, kjer so še vnele saje v dimniku. V pol uri so odstranili vsako nevarnost, škoda je le neznatna.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj popoldne ob 14. uri Be je zatekla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 22-letna Luigina Ar-dit iz Gorice, Ul. Colombo 1. Ko je delala pri zavijalnem stroju pri podjetju Garelli v Ul. Della Barca, se je ranila na dlani desne roke. Okrevala bo v 8 dneh.
Ob 16. uri je. prišel po prvo pomoč 12-letni dijak Matija Fajdiga iz Gorice, Ul. Garzarolli 90. Ko se je s kolesom peljal malo prej po Ul. Don Bosco, je padel blizu zavoda Salezijancev ter se pri tem ranil med prsti leve roke. Okreval bo v treh dneh.
Ob 16.45 pa je prišel na zdravniški pregled 19-letnl Bogdan Makuc iz Gorice, Ul. Del Santo 23. Ko je malo prej pomagal nato-varjati na vozilo pri trgovini Ria-VetšSpbnza/ V Ul. Mazzini, kjer je zaposlen, neki hladilnik, se je pri tem ranil na desnem mezincu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Odmev misovake izjave o predsedniku republike
V goriških političnih krogih se govori, da je verjetno kvestura zaplenila magnetofonski trak tiste seje občinskega sveta v Gorici, na kateri je župan dr. Gallarotti pozdravil izvolitev predsednika Sa-ragata za predsednika ter izrazil globoko žalost ob smrti državnika Churchilla. Takoj po županovem govoru se je namreč izmed vseh dvignil samo načelnik misovske svetovalske skupine v občinskem svetu odv.. Enio Pascoli, ki je izrekel na račun predsednika republike takšne besede, ki naj bi po sodbi kvesture predstavljale žalitev dr&cmnega poglavarja. Ob tej priliki predsednik občinskega sve-td ni smatral za potrebno, da zavrne svetovalčeve izjave (bili smo tik pred samimi volitvami o prizivih glede aplikacije zakona 167, ko je krščanska demokracija potrebovala misinske glasove in jih
ZA POHORSKI POKAL IN ZLATO LISICO
Skoraj 90 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 držav
V sredo in četrtek moški, v soboto in nedeljo ženske
(Od našega dopisnika)
MARIBOR, 9. — V ponedeljek se je pričel teden, na katerega se je Maribor že lep čas temeljito pripravljal: teden smučarskih tekmovanj na Pohorju — FIS I A za ženske in FIS za moške. Lanski uspeh mariborske premiere je tako navdušil ,da je skoraj osrednja tema vsakega razgovora veliko
razgovora mednarodne smučarsko tekmovanje, ki bo letos na še lepšem, skoraj pravljičnem Pohorju. «Ce bi le sneg vzdržal« tako so pravili in
.	,	,.	.	..	- _	,	, in aiict vnui/jai// taau au jjiavui 111
potem tudi dobila kot podporo nekam sumljivo pogledovali na po-
svojemu stališču), kvestura pa naj bi, tako se govori, uvedla preiskovalni postopek proti svetovalcu, da mu svetu, kakšna je štajerska go-ugotovi, če obstajajo utemeljeni raz- stoljubnost in kakšne organizacij-
horski izsek, «potem bomo pokazali ne samo Jugoslaviji, temveč vse-
obstajajo utemeljeni U>gi za njegovo sodno preganjanje.
V nekaterih dobro poučenih kro-tfih se celo govori, češ da naj bi predstavljal «spodrsljaj» impulzivnega mlšovskega občinskega svetovalca osnovo za njegovo izsiljevanje v smislu, da bi se prenehalo preganjanje s strani oblasti v zvezi z njegovo izjavo o Saragato-vl izvolitvi, če bi njegova skupina omogočila zavrnitev prizivov proti vinkulaciji zemlje na podlagi zakona 167.
Da govorice niso brez kakršne koli podlage, potrjuje tudi resolucija, ki so jo na nedeljski skupščini mestne sekcije PSDI v Goriči izglasovali m predlog namestnika federalnega tajnika Rovisa. Le ta je predlagal odobritev resolucije, ki so jo prisotni tudi sprejeli, v kateri se poudarja, da se ena izmed skupin v občinskem svetu ni pridružila zadovoljstvu ob izvolitvi predsednika republike ter je raje namigovala na račun njegovega protifašizma, kar oseba, ki je seji predsedovala, ni smatrala za zadosten razlog, da bi opozorila svetovalca, ki je take izjave podal, k spoštovanju resnice in dostojnostii
Amalijo Benso so pokopali v Pevml
Ob veliki udeležbi vaščanov iz Pevme in šentmavra so včeraj ob 16. uri pokopali v Pevmi 81-letno Amalijo Bensa vd. Valentinčič. Pokojnica, ki je iz šentmavra, je zadnje čase živela v Pevml na Vinčih pri svoji hčeri. Bila je zavedna žena in zvesta čitateljica našega lista. Zapustila je dva sina in eno hčer, en sin pa je padel pri partizanih.
ske sposobnosti imamo.« Vreme na srečo jih ni preverilo, ker je še zapadlo 20 cm snega.
Prav takšnih misli je tudi 25-let-ni absolvent ekonomske fakultete in organizacijski sekretar tekmovanja Saša Geržina, ki nam je posebej za bralce Primorskega dnevnika povedal, da bodo letošnje FIS A tekme na Pohorju, če ne po kakovosti, pa vsaj po množičnosti prekaale lanske.
, Do danes je organizacijski odbor prejel prijave 37 tekmovalcev iz 13 držav, ki bodo tekmovale za Pohorski pokal (PP) in za zlato lisico (ZL).
FIS II A (ženske)
FRANCIJA: 15-letna Isabelle Mir in 15-letna Florence Steurer (med prvih 10 v St. Antonu), Florence Bernard, Pascale Joudet, Saint 'Ma. ry Bitt, Laforque.
AVSTRALIJA:	Christin Smith,
Down Mc Duff.
ANGLIJA: Gina Hamrthorn, Divina Galica in Felicity Field.
POLJSKA:	Marija SzadOWska,
Halina Jarek in Halina Skupien.
JUGOSLAVIJA:	Fanedl, Ankele,
Tevž, Zdovc, Magušar, Kleindienst, Vatovec.
FIS B (moški)
FRANCIJA: Christian Best, Deni-ce Blanc, Pascale Jugy, Alain Mo-rand, Bernard Cercel, Frasoiz Petain, Bob Wolek.
NOVA ZELANDIJA: Jan Benst.
GRČIJA: Dimitrice Pappos, Til-machos, Baltoumis, Kostos Kary-dos.
JUGOSLAVIJA: A. Klinar, Dogša, Vogrinc, Lakota, Pustoslemšek, De. tiček (Fortin, Židan, Leibacher, Srebre, Zagermik, Senci in Skute.
Z. NEMČIJA: Riedl, Doerfl, Luet-zendorf, Schumann, Schubert in Korba.
Organizacijski odbor pričakuje tudi druge evropske smučarske velesile, med njimi tudi Avstrijo, ki se je že uradno prijavila, vendar še ni poslala poimenskega seznama reprezentantov.
JANEZ UJČIČ
Smučišča pod Matajurjem
SPORED
FIS B
V	sredo ob 10. uri slalom, v četrtek ob 11. uri veleslalom. FIS I. A
V	soboto ob 11. uri veleslalom, v nedeljo ob 10. uri slalom.
Zasnežena pobočja Livka bodo odslej privabljala v ta malo znani smučarski raj še večje število prijateljev snega. V tem tednu bodo namreč dokončali dela pri vlečnici, ki bo začela v kratkem, v veliko veselje in razvedrilo smučarjev, redno obratovati
PRVI DAN TEKMOVANJA ZA ALPSKI POKAL V DAVOSU
Kecherjeva med posameznicami Švica ekipno v veleslalomu
Najboljša Italijanka ■ Demetzova ■ na petem mestu
DAVOS, 9. — Danes se je z veleslalomom začelo mednarodno smučarsko tekmovanje za prvi alpski pokal, ki praktično predstavlja neuradno ekipno evropsko prvenstvo. V prvem dnevu tekmovanja je presenetljivo zmagala Avstrijka Traudl Hecher, ki je pustila za seboj slavno Francozinjo Marielle
Goitschel. Več kot osebni uspeh je v današnjem veleslalomu važna ekipna zmaga Švice z Therese Obrechtovo na tretjem, Adolfovo na šestem, Silvijo Zimmermannovo na desetem ir. VVuilloudovo na dvanajstem mestu, švicarske smučarke so tako nepričakovano premagale favoritinje Francozinje in Avstrijke.
Tekmovanje je potekalo ob lepem, a mrzlem vremenu. Proga je bila dolga 2,200 km s 360 m višinske razlike in 50 prehodi. Prva je
startala Nemka Heidi Biebl-Schmid, ki je progo prevozila v povprečnem času. Za njo se je spustila Avstrijka Edith Zimmermannova, ki je spadala med favoritinje za zmago. Žal Je tekmovalka takoj po startu padla in si z diskvalifikacijo zapra. vila vsako možnost za dobro uvrstitev.
Po Švicarki Obrechtovi, ki Je prešla na čelo lestvice, je prišla na vrsto Marielle Goitschel. Ta je vložila v tekmo vse sile in je prišla na cilj zelo utrujena, a s časom,
iiiiiiiiiiiimmuiimimmiiimitiiiiHutiiiinmiiiitminuHiiiiiMiiiiiimuiiiiiiiitmiiimminHimiiHmiiHiii
KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE
Ginnastica Triestina klonila Bolonjiankam
Osrednja tekma nedeljskega kola ženskega prvenstva A lige je bila v Vicenzi, kjer je Portorico gostil petorko Bristota iz Trevisa, ki je trenutno na tretjem mestu. Vodeča ekipa je zato zaigrala zelo oprezno in niti za trenutek ni dovolila, da bi gostujoča petorka razpredla svoje mreže in jih s svojo hitrejšo igro spravila v težavo.
S pomočjo izkušenih atletinj je taka igra povsem uspela: sicer od
Občinski odbornik za javno vzgojo Lodi govori na otvoritvi razstave grafika Makuca v prostorih Pro Loco. Otvoritve so se udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti goriške pokrajine, koprskega okraja in dežele
lična beneška petorka je morala položiti orožje pred domačinkami, ki se bolj in bolj približujejo državnemu naslovu.
Fiat iz Turina je izkoristila to kolo za uspešen trening. Kljub temu, da je igrala na tujih tleh, ni bila njena zmaga nikoli v dvomu. Obratno, že v samem začetku, iz. koriščajoč trenutno izredno formo nekaterih igralk, je Fiat navalila na nasprotnikov koš in hitro nabirala točke. Ko sta se ekipi razšli je Fiat že spravila v tujo mrežo nad devetdeset žog.
Tudi Standa se je vrnila z dolge poti v Neapelj s polno bisago. Neizkušena petorka z juga je tako morala še enkrat premagana z igrišča. Vse kaže, da si tekom te se-zone ne bo ni brala niti enega samega uspeha.
V	Faenzi sta se pomerili Omsa in Benetke. Igralke iz Lagune so bile kos svojim nasprotnicam in le nesrečni zaključni del dvoboja, ko je domačinkam uspelo vse kar so poskusile, je ukradel Benetkam zmago, ki so si jo že skoro zagotovile.
V	Trstu je domača petorka klonila pred napadi bolonjske ekipe Mobili. V domačih vrstah le spet
nastopila nekdanja državna reprezentantka in kapetanka ekipe Ta-rabocchijeva. Njen doprinos ni bil enakovreden njeni slavi in tudi iz tega razloga Triestina ni mogla ničesar pred vigranimi atletinjami iz Bologne. Bolonjska ekipa je pokazala res lepo igro in je le v uvodnih minutah prepustila vodstvo domačinkam. Kasneje je strnila svoje vrste, ojačila obrambo in ko je s točnimi podajami odprla najboljšima strelkama pot do nasprotnikovega koša so se tržaški upi razblinili kot dim v vetru.
Nede.jsko kolo torej, če izvzamemo tekmo iz Vicenze, je bilo povsem mirno in brez večjega zanimanja.
Popolnoma drugače pa bo v nedeljo Razen dokaj izenačene tekme v Milanu, kjer bodo nastopila bolonjska dekleta, je na sporedu še dvoboj med Fiatom in Portori-com. Fiat bo imel veliko prednost igranja pred svojimi navijači, Portorico pa bo nastopil v zavesti, da poraz ne bi pomenil konec vseh nad na končno zmago. Ce pa bi ekipa iz Vicenze odnesla s turin-skega igrišča obe točki, bi Ji lah-ko brez nadaljnjega zašili na drese grb italijanskega prvaka.
L P.
ki jo je spravil v vodstvo. Olimpijska zmagovalka je ostala na čelu lestvice vse do bliskovitega prihoda Hecherjeve, ki je dosegla naj. boljši čas dneva in je tako zabeležila svojo prvo zmago sezone v mednarodni konkurenci.
Od Italijank je bila Giustina De-melz peta, medtem ko je bila Glo-rianda Cipolla trinajsta. Njena rojakinja Lidia Barbieri - Sacconaghi in Francozinja Madeleine Bocha-tay sta odstopili, Avstrijka Edith Zimmermann, Italijanka Inge Se-noner in Francozinja Christine Goitschel pa so bile diskvalificirane.
Izid današnjega tekmovanja žensk v veleslalomu za pokal alpskih držav ie naslednji:
1.	TRAUDL HECHER (Avstrija) 2’01”20/100
2.	Marielle Goitschel tFr.) 7'm”77
3.	Therese Obrecht tšv.) 2’02”2
4.	Annie Famose (Fr.)	2’n4”P3
5.	Giustina Demetz (It.) 2W’iR
6.	Ruth Adolf fgv 1	o-na-78
7.	Heidi Schmid - Biebl (Nemčija) ?’0R”04
R. Grete Digniber fAv.) 7’nR”l7
9. ChrisHne Terraillon (Franclja)
10. Silvia Zimmermann (Sv.) 2’08’'S2 itd.
EK”*V4 LETVICA
1.	Švica 112°« toftke
2.	Fvanoila 173 ng
3 Avstriia 137 17
4.	Nernftija 71309
5.	Italija 265.03
PLAVANJE
SANTA CL4RA. 9. — MlAdn env>-riška plavalka Donna De Varona je danes preklicala vest, ki Jo ;e objavil neki lisi v Ran Franciscu, da namerava lRletna tekmovalka nrest.onit.i v profesionalni tabor. List dodaja, da bi De Varno* z*, služila s nronsaandnirni odAoinml na televiziji innooo dolarjev (62 milijonov lir) letno.
BOKS
STUTTGART, 9. - Evropski prvak srednietežke kategorije Nemec Gustav Scholz se bo odpovedal boksarskemu udejstvovanju. Zaradi tega so odpovedali dvoboj za evropski naslov, ki bi ga moral Scholz imeti 27. marca letos v Dortmundu z Italijanom Giuliom Rinaldijem.
NOGOMET
LIEGE, 9. — V prijateljski nogometni tekmi je poljska reprezentanca igrala neodločeno 3:3 z domačo enajsterico Standarda.
Tudi prvi polčas se je končal neodločeno z dvema goloma na vsaki strani.
M. ŠAJINOV
J
2 Cvetočih //&..>
iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
«Vedi, a, come arde il vostro Balkana, nakar mu je sestra odvrnila:
«Sono del tutto indifferente, anche se ardesse 11 vostro Plccolo«.
Ali je bil ta odgovor posrečen ali ne, še danes ne vem, ampak meni se je zdel takrat tako imeniten, da mi Je ostal še danes v spominu.
Seveda sem začel takrat počasi umevati, da Italijani Slovencev ne morejo in da Italijani požigajo vse, kar je slovenskega, kajti v tisti dobi še nisem mogel razumeti, da biti Italijan ni nujno biti tudi fašist. Oče in mati in starejša sestra so o požigu «Balkana» še dolgo govorili. Iz teh pogovorov mi je stalo v spominu materino zatrjevanje, in sicer, da so se takrat ljudje s Krasa in okolice mesta začeli zbirati v gruče v nameri, da udarijo. Po kom naj bi bili udarili, nisem mogel razumeti, ampak da naj bi'ti ljudje šli branit Narodni dom ln da naj bi udarili, je mati govorila zelo jasno.
Pa še en požig sem videl. Obiskoval sem že šolo pri Sv. Jakobu, ko sem 10. 2. 1921., vračajoč se iz šole domov, tekel po Barjeri proti Goldonijevemu trgu. Tam zadaj je bila tiskarna komunističnega glasila «11 Lavoratore« ter glasila «Delo», ki
se je tiskalo v slovenščini. Hiša, v kateri je bila tiskarna, je gorela. Policija je razganjala radovedneže in le od daleč sem opazoval gasilce, kako so se thidili pri gašenju že na pol izgorele stavbe.
Čeprav bi bil v domačem kraju lahko obiskoval šolo do 6. razreda, me je mati vpisala že v peti razred šentjakobske šole. Rekla je, da me je vpisala tja zato, ker da se tam več učijo, v resnici pa je bilo najbrž zaradi tega, da je moja sestra, ki je itak že morala hoditi tja, ihiela družbo na prilično dolgi poti skozi mesto. Sicer pa bi bil- mogel dovršiti doma le peti razred, ker je bila šola že takrat ukinjena z Gentilejevo šolsko reformo. Moja mlajša sestra je prav takrat začela obiskovati prvi razred slovenske osnovne šole. Nekega dne so otroke kar odpeljali iz slovenske šole v italijansko. Ne vem natančno, kako se je to zgodilo, spominjam se dobro le to, da je bila moja mati zelo razburjena ter da se je odpravila v italijansko šolo po mlajšo sestro. Vzela Jo Je domov in tisto leto moja sestra sploh v šolo ni hodila več.
V šolo k Sv. Jakobu je hodilo iz našega kraja kar precej otrok. Vsekakor pa Je obiskovalo domačo italijansko večje število. Ta delitev v slovenske in italijanske šolarje je bila prva večja opredelitev, in sicer opredelitev v Slovence s trdno narodno zavestjo in v Slovence s šibko zavestjo o svojem narodnem poreklu. Ta delitev je imela globoke posledice tudi v poznejših časih in se je očitovala na vsakem koraku zasebnega in javnega življenja.
Se bolj kakor očeta so razburjale krivice, ki so nam jih prizadejali Italijani, mojo mater, 'ki se včasih kar ni mogla umiriti. Moja sestra je imela lepo staroslovansko ime. Nekega dne smo prejeli obvestilo, naj se starši zglasijo v določenem roku v anagrafskem uradu zaradi zamenjave sestrinega imena, ker da ga bodo sicer zamenjali uradno. Mati se je tako razburila, da Je skoro resno obolela, šla je na občino, kjer je izbrala sestri novo ime, in sicer' Marija, kajti, če bi mati ne šla,
bi se sestra utegnila klicati Jolanda, Roma ali kaj podobnega.
Čeprav mi ni moglo biti še vse jasno, sem začel le slutiti, da se nam dela krivica da se nas sili v nekaj, kar nam Je tuje, v nekaj, kar nam vzbuja odpor, in vse to samo zaradi tega, ker smo drugačne narodnosti kakor Italijani. Počasi je začel dozorevati tudi v meni odpor, in če sem doslej prisostvoval nekako pasivno domačim razgovorom, sem odslej dalje prisluhnil z vedno večjim zanimanjem izbruhom nerazpoloženja in jeze staršev ter starejše sestre, ki je bila v tem pogledu veliko pred menoj. Zlasti je bila občutljiva mati. Ne samo da je pozorno sledila dogodkom — pri nas se je čitala «Edinost» ze-
Slovenski otroci iz Bazovice v fašistični raznarodovalni šoli. Vsak otrok ima v roki «trikoloro»
lo pozorno — ampak je skušala, kolikor so ji čas in moči dopuščale, sodelovati in se aktivno udejstvovati. Bila je poverje-nica Ženskega udruženja za Sv. Ivan. Nekajkrat je šla na prefekturo protestirat v delegaciji, ki jo je vodil poslanec Wilfan. Ali je šlo za šolo, ali za kaj drugega, ne vem, vem le to, da se je doma silno jezila, ker delegacija na prefekturi sploh ni bila sprejeta, kaj še, da bi poslušali njene pritožbe.
Ko ni bilo že nobene slovenske šole več, je v Trstu stala kot svetilnik in kot poslednje naše pribežališče šentjakobska osemrazredna slovenska zasebna Ciril-Metodova šola. To je bila dobra šola ne samo zaradi tega, ker je na njej poučeval cvet slovenskega učiteljstva in so si učenci v njej pridobili solidno znanje, ampak tudi zaradi tega, ker se je tisti, ki jo je obiskoval, v poznejšem življenju le težko izneveril svojemu slovenskemu poreklu. V tej šoli se je krepil ln utrjeval narodni duh, v tej šoli so se klesali narodni značaji in v njej so se oblikovali skoro vsi poznejši narodni delavci.
Glažar: to je ime ki mi je ostalo v spominu v tesni povezanosti s šentjakobsko šolo. Vsak dan je ta Glažar še kot otrok več let prihajal iz Bazovice v šolo peš, saj v tistih časih še ni bilo prevoznih sredstev kakor danes. Vsak dan je še kot otrok vstajal veliko pred šesto uro, da je lahko ne glede na vreme, v burji in mrazu, v snegu in dežju ali pripeki prišel za osmo uro k pouku, ne da bi ga kdajkoli zamudil. Podoba je bila, kakor da bi ta Glažar ne poznal težav, ne občutil slabega vremena, kajti v šoli je dojemal snov normalno kakor vsi povprečni dijaki. Včasih me je po šoli spremljal domov. Od šole do mojega doma je bila skoro ura in od tu v Bazovico tudi skoro dve uri. Ob takih priložnostih sem se mu oddolžil in ga spremljal v Bazovico, kamor sva prišla po navadi šele ob štirih popoldne. Doma je Glažar imel pravo nogometno žogo: usnjeno, o kateri se meni še sanjalo ni, da bi jo mogel sploh kdaj imeti. Sla sva za njihovo hišo na travnik, kjer sva se podila do mraka.	(Se nadaljujej
UREDNI&iVO: TRSI - UL MONTEUCHl 6 11 TELEFON 93-808 ta 94-638 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellioo 1 II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST	- UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna HI K) lir - Vnaprej: Četrtletna 2.250 ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965	- Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS, Ljubliana, Stari irg 3/1.,
telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86	— OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni	250. osmrtnice 180 lir - Mali oglasi 40 lil beseda. — Oglas) tržaške in goriške pokrajine M
naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Hall)* pri »Soneta Puhbllclta ftallana« —Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska založništvo tržaškega tiska. Trst