r st«y. 512 > Trstu. y torek 6. tvjMffai Wl 5-haji vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: t!!i . iv : rančišUa Asišicega št. 20. I- n.idsir. — Dopisi naj se pošiljajo edinšttru — Netrankirana pisma ne spreiema jo, rokopisi se ne vračajo. - —"rednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij tista uprave _ K 20 -, tr: ___TVt!a]iŠe1j in odgovorni vedntk Štefan Godina. — Lastnik konsorcij usu Edinosti" ■ tisk'tiskarne „Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev ll-ŠV. — Naročnina znaša: 7a £eio leto K 10—. pol leta K 20-. tri "mesece K 10 , za nedeljsko izdaio za celo leto K 8'—. pol leta K 4'— ---Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. - vr UfaikKUlU tj "Vit " ■ i Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev ifl obrtnikov p » 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov ;i riunie je več grških stotnlj pod zaščito srditega artilerijskega o^nja na več mestih doseglo umetne ovire pred našimi namakr.ienimi ii^rki, a lih ie začela obstreljevati naša ar-lilierija, nakar jih je pehota s protinapadom oopclnoma predala z občutnimi izgubami. TURŠKO. CARIGRAD, 4. (Ker.) Palestinska fronta : Naše postojanke in ozadje je tudi včeraj sovražnik mestoma srdito obstreljeval, ua kar smo mi krepko odgovarjali. — Airi-kanska fronta: Trajno živahno ariiije-i -isko in letalsko delovanje. Vzhcdno Tri-i olisa ie sovražno letalo padlo v morje. 21. julija so sovražna letala obmetavala Viisrat z bombami. Dve sovražni torpe- in voTonesko gubernifo. Po ukazu mur-manskega sovjeta je sprejemanje in* od-premlianie vseh brzojavk v inozemstvo ustavljeno. Število Srbov na Murmanu se ceni na 3000 mož. MOSKVA, 2. (Kor.l Kakor poročajo tukajšnji listi, je sovjet ljudskih komisarjev dovolil 300 milijonov rubijev za boj proti Cehoslrvakom in ententnim četam v Murmanu. Ruski državljani, ki sprejmejo drugo državljanstvo, morajo takoj zapustiti Rusijo. JAPONCI V SIBIRIJI. PARIZ, 4. (HavasJ Iz Tokija se poroča: Prvi japonski četni4 kontingent v številu ene divizije se je vkrcal z namembo v Vladivostok, kjer se neposredno pričakuje njegovega prispetja. LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad doznava, da je bila v tokijskem uradnem listu 2. avgusta objavljena izjava, v kateri se sporoča o predstojeći odposlatvi zveznih čet v Vladivostok. ko so Zedinjene držav« predkratkim predlagale Japonski, da naj kmalu nadomesti Čehos-lovake. Japonska je ponovno izdavila izrecno, da se bo vzdržavala vsakega vmešavanja ^ notranjepolitične stvari Rusije. Brzojavni promet med Rusijo in Angleško ustavljen. BEROLIN, 5. (Izv.) Rusltf listi javljajo, da je ruska viada ustavila zasebni brzojavni promet med Rusijo in Angleško. Vojaška službena dolžnost v Rusiji. BEROLIN, 5. (Izv.) Odlok komisarijata odreja v Rusjfi splošno vojaško službeno dolžnost od 18. do 40. leta starosti. McnarhJČtio šibanje v Rusiji. BEROLIN, 5, (Izv.) Iz Moskve se javlja. da veliki knez Mihajlo Romanov zbira okoli sebe vedno več pristašev monar-hične misli, katera se širi vedno boli in bolj. Trockij v Petrogradu. MOSKVA. 2. (Kor.) Po poročilih listov je Trockij s posebnim vlaikom prispel v Petr ograd. Lenjm in Trockij pod zaščito bajonetov. BEROLIN, 5. (Izv.) »Tageblatt« javlja, da je Lenjin posetil v Moskvi novega nemškega poslanika dr. Helffericha in se je dolgo časa pogovarjal žnjim. Vse ulice, po katerih se je vozi! Lenjin k nemškemu poslaniku, je zaprlo vojaštvo..Komisarijat se z vsemi mogočimi sredstvi pripravlja za boj protf protrrevoluciji, katera je skovala zaroto proti Lenjinu in Tocke-mu. Oba voditelja sta podvojila varnostne ukrepe. Lenjin prihaja v javnost samo v spremstvu močne vojaške straže. Aretacija bivših poljskih legijonarjev. BEROLIN, 5. (Izv.) V Nižjem Novgoro-du so aretirali 500 bivših poljskih legijonarjev. ki so se hoteli pridružiti Čehoslo-vakom. Atentati na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. BEROLIN, 5. (Izv.) Iz Moskve se javlja preko Stockhokna, da so bili na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča poizknšeni trije revolverski atentati. Avstrijski industrijski izdelki za Ukrajino. KIJEV, 4. (Kor.) Kiievski listi poročajo, da odpotuje v Avstrijo poseben odsek ministrstva za prehrano, da st ogleda tovarne za poljedelske stroje, nakupi poljedelske stroje in si nakupne pogoje zagotovi tudi za bodočnost. Baron Hussarek v Budimpešti. DUNAJ, 5. (Izv.) Ministrski predsednik baron Hussarek se ie nocoj odpeljal v Budimpešto. V sredo bo zopet na Dunaju. Afera z madžarskimi otroki v Primorju. BUDIMPEŠTA, 5. (Izv.) »Az Est« poroča iz Reke. da je vladni komisar Madray bil pri cesarju, da mu je poročal o znanih dogodkih, ki so se pripetili re dni madžarskim otrokom, nahajajočim se na j>o-čitnicah v avstrijskem Primorju. Cesar je takoj poslal generala Schmetzerja v Opatijo. General je dal vladnemu komfsarju dalekosežna poblastila. Cesar je tudi odredil, da pride v Opatijo stotnija vojaštva z desetimi častniki. Ministrski predsednik bar. Hussarek je naročil tržaškemu namestniku baronu Fries-Skeneju, da naj kolikor le mogoče podpira vladnega komisarja. Vladni komisar je dalje časa kon-feriral z namestnikom. Nekoliko Častnikov in civilnih nameščencev bo odstavljenih. V Opatijo je prispela deputacija staršev, da se na lastne oči prepričajo, kako se godi otrokom. Prepričali so se. da otroci niso ogroženi. Več vagonov živil se je odposlalo z Ogrskega za Opatijo in Trst. Zakon o prisilnem delu na Romunskem. BUKAREŠT, 4. (Kor.) Zbornica je sprejela zakon, ki predpisuje za železničarje prisilna delo., če bi ne hoteli prostovoljno delati ali če bi prostovoljno delo ne zadostovalo. Morilca družabnice baronice Vivantejeve pred poroto. Dl'NAJ, 5. (Izv.) Danes se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti morilcema družabnice baronice Vivantefevc, Julije Earl. Razprava je bila napovedana ob &10, a občinstvo, večinoma dame, se je nastavilo pred vhodom že ob M6 rJutrajL Med občinstvom sta se nahajali tudi mati ft sestra obtoženca Kurta Frankeja, ki ste neprenehoma jokali- Povzročite!? vi oblečen zelo ele^aniao. Frankeju, ki je bil dejanski morilec, ie mati poslala novo obleko, ker je svojo civilno obleko v ječi zamenjal za Živila. Franke, ki je dobival v preiskovalnem zaporu hrano od doma. je pisal materi, da naj bi mu poslala z jedjo v zapor pilo in vrvico, da bi pobegnil Iz zapora. Pismo pa so zalotili in so Frankeju nato odvzeli poboljšek privatne hrane. K razpravi je poklicanih 39 prič. David je tekom za-slišavania hotel zvračati vso krivdo na Frankeia, te-ta pa je priznal vse po pravici. David je trdil tudi sedaj v razpravi, da je Franke zasnoval umor in tudi večkrat potem zahteval izvršitev. Predsednik mu je očital, da se dela tako, kakor da bi nc bil imel ničesar opraviti z umorom, kar pa je pač popolnoma izmišljeno. David pa je vztrajal na svoji trditvi. Nato se je vršilo strogo zasliševanje obeh obtožencev. Predsednik je dejal Davidu: »Notranja verjetnost ne govori za to, da bi bil vaš zagovor resničen. Kaj pa pravite vi, Franke?« Franke je mirno vstal, pogledal predsednika vjice, se posmehljal In dejal: »Ponoviti morem samo, kar sem že izpovedal. Moje priznanje jc resnično.« — Razprava se bo jutri nadaljevala z zasliševanjem prič. lišća svojih želja, nasprotnih njihovim ciljem, aH njihovi brezsmotrenosti? Ce hočemo, moremo tudi o boljševikih reči kaj dobrega. Ne da hi mogel vedeti, do kakih političnih uspehov dovede končno njihovo delovanje, trdim, da so bclrševiki s psihološkega stališča napravili veliko uslugo ruskemu narodu že s tem, da so v inasi ruskega naroda vzbudili soudeležbo na sedanjih d. .;odkih, brez katerih bi se bila naša dežela pogubila. Sedaj se ne pogubi več, ker se ie ljudstvo \ zdramilo Iz spanja k novemu življcniu in dozorevajo v njem nove moči, ki se ne boje ne blaznosti političnih novotarjev, ne požrešnosti tujezeiusklb roparjev, ki so pregotovi svoje nepremagljivosti Rusija se bori krčevito ob strašnih bolečinah poroda---ali hočete, da se čim prej porodi nova. lepa, dobra, človeška Rusija?! Dopustite, da vam povem, o matere, da sta srd in sovraštvo slaba porodna pomočnika! HoKslm Gorkl o razmerah o Rusiji. V svojem glasilu * No vaj a Žizn« (Novo Življenje) po* ^ » daja ta svetovno-slavni ■ »* ruski pisatelj sliko o raz- i . merah v Rusiji, ki bo go- tovo v visoki meri zanimala našo javnost. Zanimiva pisma, Id mi prihajajo, pišejo ženske. Ta pisma, posvečena utisu viharne sedanjosti, so polna tesnobe, srda, ogorčenja; vendar pa niso tako apatična, kakor so ona možkih. Vsako pismo iz ženske roke je krik žive duše, trpinčene od Številnih muk groznega časa. Vzbujajo čutstvo, kakor da jih je pisala le ena žena, ki je dala svetu vsa plemena in narode; tista, ki je pomagala možu, da je grdi živalski nagon izpremenil v nežno ekstazo ljubezni. Ta pisma so krik bitja, ki je prizralo poezijo v življenje, ki je inspiriralo umetnost in ki ie vedno muči neugasna žeja po lepoti, življenju in ra dosti____ Pisma, na katera se sklicujem, so polna tožb mater radi pogube ljudi — o tem, da postajajo kruto", divji, prostaški, nepošteni, ter da morala posurovlja. Ta pisma so polna kletev proti boljševikom, kmeiom, delavcem. ?ele jim vse kazni, vse greznosti, vse muke. »Vsi naj se povesijo, posirele, vsi uničijo!« Tako zahtevajo žene, matere, oskrbnice vseh junakov in vseh svetnikov, vseh genijev, vseh zločincev, vseh lopovov In vseh poštenih ljudi, tako mati kristi-jana kakor Zida, tako Ivana Groznega, kakor brezsramnega MacchiavelKja, nežnega in blagega Frančiška Asiškega, mračnega sovražnika vsake ga veselia, Savonarola, mati Filipa II., ki se ie v vsem svojem življenju le enkrat smejal, ko je dobil namreč vest o Jarncjevi noči, od največega zločinstva Katarine Medici, ki je bila tudi žena in mati in ki je na svoj način skrbela za blaginjo nekega števila ljudi. Sovražeč smrt, uničenje, nasilstva, kliče žena, občudovana od moža, vodeča ga k - velikemu in lepemu, vir življenja in poezije: * Ubijajte, vesal-te, streljajte!« Tu gre za strašno in mračno protislovje, ki je pripravno v to, da razdene svetniški osvit, s katerim je obdala ženo zgodovina. Ali prihaja to od todr, da se žena ne zaveda velike kulturelne vloge, da ne čuti svoje ustvarjajoče moči ter se preveč udaja obupu, ki ga povzroča duši kaos revolucionarnih dni? Ne bc:n se spušča! dalje v to vprašanje in hočem pripomniti le sledeče. Ve žeue veste prav dobro, da je rojstvo vedno spremljano od bolečin, da se novi človek rodi v krvi — tako hoče hudobna ironija slepe narave. V trenutku poroda kričite kot živali, potem pa se smehljate z blaženim usmevom Madonne, ko pri-tišČete novorojenca na svoja prsa. Nočem vam očitati vašega živalskega tulenja; razumljive so mi neznosne rpuke, ki povzroča-jo ta krik. Saj mene samega hoče zadušiti spričo takih muk, da-si nisem žena. In Želim iz vsega srca, iz polne duše, da bi skoro z usmevom Madonne pritisnile na svoje srce - novorojenega človeka Rusije!---- Spominjati se moramo, da revolucija ne predstavlja le vrste grozot in zločinstev, ampak tudi vrsto junaštev- hrabrosti, čutstva r*>štenja^ nesebičnosti. Ali ne vidite tega? Ali prihaja to od tod, da ste preslepljene od srda in sovražtva? Štiridesetletna notranja vojna osemnajstega stoletja je izzvala v Franciji stud izzivajoče posurov-Ijenje, bahato krutost — in pomislimo le, kak blagodejen vpliv ie izvajala Julija Recamier! Zgodovina nudi marsikak tak zgled vpliva Žene na razvoj človeškega čutstvovanja In idej. Vam materam pristoja, da ste nezmerne v ljubezni do človeka, a vzdržljive v sovražtvu! Boljševiki? AH, pomislite — ti so tudi ljudje kakor mi vsi; porod'le so jih matere in nič več živalskega ni na njih, nego na nas. Najbolji med njimi so izvrstni ljudje, na katere bo zgodovina Rusije kdaj ponosna, dočim bodo naši otroci in vnuki občudovali njihovo energijo. Njih dejanja so podrejena najostreii kritiki, celo zlobnemu zasmehovanju — to se dogaja boljševikom morda v več! meri, nego so zaslužili. Obdani sq od dušlji-ve atmosfere. In — kar je morda še nevarneje zanje — od hinavskega, prostaškega prijateljstva, ki se bližajo oblasti kot lisice, da io potem izkoriščalo kot volkovi in ki — nadejati se je — pocr-kajo kot psi! Mari branim boljševike? Ne. borim se proti njim; ali branim ljudi, katerih iskreno uverjenjc poznam, kakor mi je tudi pozuano poštenje njihove udanosti za blaginjo ljudstva. Vem, da izvajajo najkratefl znanstveni eksperiment na živem telesu Rusije; znam tudi sovražiti; toda, raje sem — pravičen. O, da, storili so velike mračne po-greSke. Bo* pa le tudi napravil pogreško, ko nas je napravil nemjineje Doniiii vesti. Poziv. Tiste osebe, ki sem jim v uredništvu izročil bloke za nabil anje za šentvidsko šolo, naj blagovole takoj prinesti denar, oziroma vrniti bloke, kolikor jih je nerazprodanih. M. Cotič, predsednik podružnice za svetovidsko okrožje. Himen. Včeraj se je poročil g. Vladimir Kičinar. poročnik v rezervi, z gospico Olgo Kuretovo. hčerko pokojnega narodnega prvobor!tel}a slovenske Istre nadučitelja Ivana Kureta. Bilo srečno! Namestnik pri tržaških otrocih v Ankaranu. V ankaraiiskem zdravilišču se tudi letos nahaja okoli 130 otrok, večinoma vojaških sirot, na počitnicah. Včeraj popoldne jih je obiskal namestnik s soprogo v spremstvu voditelja okrajne poslovalnice zaklada za vojaške vdove in sirote bar. Rinaldi-nija. Namestnik si ie natančno ogledal vso to hvalevredno napravo in se prepričal, da sc otrokom godi v zdravilišču prav dobro. Obiskdl ie tudi v posebnem paviljonu nameščene vojne invalide. Po razdelitvi majhnih daril otrokom se je namestnik s soprogo vrnil v Trst. Neinškutarska vzgoja. Prejeli smo in obavljamo brez komentarja, ker je nepotreben: Cital sem v -Edinosti« o nemškutarski vzgoji v Trstu«. Pisal je to meni dobro znani gospod dopisnik. Rekel je, da izdajam nemški dijaški časopis. To ni res. Izdal sem koncem meseca prosinca t. 1. eno številko literarnega !Kta za srednješolsko dijaštvo -Fruhlingsbliiteno:, a gospod ravnatelj mi je prepovedal nadaljno izdajanje, ker sem pisal resnico. Pripravljam se, da izdam list Junge Welt« in v denarni zadevi bi ml pomagala tržaška Lu Domenica lilustrata«, ki namerava izdati francosko in nemtko revijo. Nemška bi bila ravno ta Junge Welt«. /az bi seveda veliko raje izdajal slovenski Ust, a nimam sredstev. Za slovenski list mi .noče nobeden pomagati. Torej moram izdati nemškega, ker po naravi sem, kakor dopisnik pravilno meni, delaven in mi ni mogoče ostati brez vsakega dela. Bavim se dosti s slovensko kulturo. Slovensko literaturo, posebno moderno, sem dobro preštudiral, tako, da mi ne more nobeden očitatr, da sem o tej zadevi indl-ferenteti. Moje delovanje ima le en cilj: razširiti tako omejeni horicont dijaškega znania. »Srednješolec Podružnica CMD št. IV. za Škorkljo in Belve-derc. Jutri, v sredo 7. t. in. ob 7 in po! zvečer v posebni sobi gostilne KostČ odborova seja. — Predsednik. Zaupniki železničarjev v Trstu In okolici so vabljeni na važno posvetovanje, ki se bo vršilo danes, 0. t. m., ob 7 in pol zvečer v društvenih prostorih Z. J. Ž. v ulici Cariutia Št. 39., 1. nadstr., in na katerem se bo razpravljalo o sedanjih a-provlzacijskih razmerah in korakih, ki jih bo treba ukreniri, da se te razmere primemo izbolfSaj.-. Mestna zastavljalnica. Jutri, v sredo, ne bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dra. bi nedragocenl predmeti, popoldne obleka In perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Vojaški pogreb. V tukajšnji c. kr. rezervni bolnišnici Zagreb f. je 4. t. m. umrl vojaški delavec ladjedelnice Austrla, Anton Cercezo, rojen \ Kopru. Pogreb se bo vršil danes. 6. t. m., ob S pop. iz tukajšnje gamizijske bolnišnice na vojaško pokopališče. Iz telefonske službe. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se bodo od 1. avgust, t. 1. dalje do preklica mogle prošnje za zopetii" otvoritev, oziroma ustanovitev govorilnic v telefonskem omrežju mesta Trst upoštevati samo \ jako nujnih in važnih slučajih. Blagovni vzorci sc smejo razpošiljatf pod obstoječimi pogoji v bodoče tudi na vojnopostne urade: 3, 4, 212, 287, 293, 304, 361, 374. i05, 409 420, 427, 434, 440, 4o5, 467, 469, 4S8, 523, 529, 556. 582, 586, 595, 640, 646. Ilustracija tržaških oziroma sploh sedanjih prehranjevalnih razmer. Prejeli smo: Zdaj, avgusta, ko je drugod sveže zelenjave na izbiro, nam pro dafa tržaška aprovizaciia suho zelenjavo po K 9*60 kilogram! — Leta 1914., po izbruhu %ojnc. se je v Trstu z lahkoto kupilo na stote kromi>irj;i po 10 vinarjev kilogram; danes zahtevajo pr dti-centi na Vipavskem za kilogram krompirja 5 K. Torej za 5000% zvišana cena! In to je Šele krompir s svojo zn:«no malenkostno hranilno vrednostjo. Kakšen bo sedanji rod, če doraste inoSko dobo? Kdo bo zgradil lil vzdrževal potrebne hiralnice in bolnice? Ali odgovornim ljudem res še ni dosti? Ali ni irnel Rousseau prav, ko ie trdil pred 140 leti. da človeški rod z izpopolnjevanjem kulture ne postaja boljši? Zaplemba živil v Ljubljani. Radi vesti, objavljene v tej stvari v našem listu, se huduje ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar v »Slovenskemu Narodu- ne samo na naš list, temveč tudi na tržaške politike. Veit satno smo posnefi obakrat po ljubljanskem »Slovencu«, kjer je bilo, kakor smo posneli dobesedno, poudarjano izrecno, da so bili oni po ljubljanskem uprovizacijskem odboru zaplenjeni koStruni Izvenkranjske pro veni jence, utl-hotapMeni iz Hrvatske (»Slovenec^ 29. jut ia) in namenieni za Trst (»Slovenec 24. julija). Drugo j»Slovenčevo'- poročilo (29. jul.) je bilo naslovljeno in sokrivec umora. F.no D?vid je bil pri razpra- zmctšla v marsičem ►ie, nego naj bi bili: narava se je | »Iz aprovizadiskega odbora, in ie imeU> w 'u:--m. Mi ::ai lih : resojamo v ' ke rf\!'.'nev- .-'V ' * • •: r c • . Stran il. „CDlftCJSI* Ste V. ZV£ Seveda sprejemamo sedaj lojalno na znanje pojasnilo gospoda ljubljanskega župana na podlagi njegove preiskave in obžalujemo, da smo se dali zavesti po netočnih vesteh, objavljenih v prej omenjenemu listu- Ni pa čudo, da nam ie ušla tudi kaka ostrejša beseda, ko vidimo, kako našim ljudem danzadnem okrajna glavarstva zaplenjajo s trudom in velikimi žrtvami pridobljena živila. Od nemških birokratov ne pričakujemo sočutja z našim trpljenjem; užaljeni pa smo bili, ko smo po omenjenem »Slovenčevem« poročilu morali misliti, da se tudi v Ljubljani z nami postopa tako brezsrčno. Veseli nas. da je bilo naše ogorčenje neupravičeno, in smo hvaležni gospodu županu, da je stvar dal takoj preiskati in pojasniti. Krivično se nam pa zdi, da v to stvar vpleta tudi naše politično vodstvo, ki ni bilo v nikaki zvezi z omenjeno notico. Tudi g. dr. Tavčar gotovo ve, da je izključeno, da bi politično vodstvo vnaprej cenzuriral vsako notico v listu, posebno pa Se notice tako splošno gospodarskega značaja. O. župan naj bo prepričan, da zeli tudi naše politično vodstvo, da se slična nesporazumljenja poravnajo med Slovenci prijateljskim potem, in te* želji hočemo v bodoče tudi ustrezati. Krivično zasegatijc živil. Prejeli smo; Trst in okolica sta res izdatno preskrbljena z živili. Će b; družine živele samo od tega, kar deli aprovi-zaci]a. bi bilo že tri četrtine prebivalstva pomrlo — gladu. Očetje, matere, sinovi, hčere se podajajo z nahrbtniki na krušno pot na Kranjsko, na Hrvatsko in drugam. Nakupujejo živila za drag denar. V Ljubljani, Zagrebu jih puščajo na kolodvor. Utrujeni potnik ie že vesel, ker misli, da ie ušel nevarnosti. — Na postaji, recimo v Za-prcslču pa stopa, na ukaz madjaronskega pestaje-načelnika žandar z vojakom v vagon in pobira iu pleni polne nahrbtnike. Gorje mu, kdor se protivi, kedor zahteva vsaj vrnitev nahrbtnika, oklofutajo ga, da vidi zvezde, in čc oporeka že dalje in zahteva svoje blago, (in naj bil bi tudi vojak, ki je prišel za par dni na dopust) mu pobirajo vse. Načelnik postaje se nalašč skriva, da ne gleda te sramote. Pomislite: preplašene ženice jočejo,-možje proklinjajo! Nič ne koristi: blago je zgubljeno, denar, ki ga je revež morda vzel na posodo, Je šel po vodi. — Postajenačelnik na Pra-garskem se baha. poglejte, vse to smo zaplenili! Skušnja nCi, da se to plenjenje ne vrši vsak dan, ampak le nekatere dneve v tednu; takrat posebno, kadar Je zarubljeno blajco — izginilo! Saj Je dokazano, da so zarubljeno blago v pričo žensk ponujali drugim v nakup. Ali ni to sramotno za vso drŽavo, za vse uredništvo na železnicah, da se tako ravna v teh časih s tujim imetjem!? Lačni očetje In matere bi hoteli vedeti: Ali Je dovoljeno nakupovanje živil? V katerih krajih le to dovoljeeo? In koliko se more nositi seboj v nahrbtniku? Vprašamo tudi, kdo Je dal postajena-čelnikom ukaz, da smejo jemati ad Hbituin? Zakaj se ne objavljajo taki ukazi po časopisih, da bodo ljudje vedeli, kako se je ravnati?! Ako so tajni ukazi, da ljudstvo ne more izvedeti, kaj sme in kaj ne sine kupiti na deželi: potem smo res v državi samovoljnosti, v državi nereda In krivic. — Vi pa revni trpini, premislite dobro predno «reste po živila, da si preskrbite od okr. načelnika ali od namestništva potrdilo, da kupujete za družino in ne za prodajo. Lep zgied resničnega rodoijubja. ki se kaže v vnemi in požrtvovalnosti za kulturni napredek naruda. so dali nekateri rodoljubi v Aidovščini-Sturjah po inicijativi tamošnjega c. kr. notarja, g. Arturja Lokaria. Zložili so lepo svoto 1600 K za naše »Dramatično društvo*, oziroma slovensko gledališče v Trstu. Naj bi ta požrtvovalnost, to pojmovanje pomembnosti gledališča za kulturni napredek naroda, in to umevanie važuosti tržaške pozicije za ves naš narod v gospodarskem in političnem pogledu: bili v zgled zlasti tržaškim imo-vitejim krogom! Namen gledališča ni prazna zabava — kakor meni marsikdo; njegova misija je veliko višja, večja: vzgajati mora — mora biti kulturna institucija! A, da bo naše gledališče moglo biti to, da bo moglo vršiti svoio misijo: mu mora omogočati naša javnost, vsakdo, seveda, kolikor in kakor more! — Hvala dobremu in resničnemu rodoljubu, našemu g. Arturju; hvala vsem darovalcem v prijazni naši Ajdovščini! Od-dolžujemo se le dolžni hvaležnosti, ako omenjamo tu zlasti g. notarja Lokarja. Koliko je že daroval za naše narodne potrebe v Trstu! Zlasti pa se rad spominja našega šolstva in naših otročičev. Ni Je važne narodne prilike, da ne bi prihitel med nas, vsikdar z darežljivo roko. Ni nam namen, da bi tirali kak osebni kult. Hoteli smo le pokazati na zgled resničnega, pravega rodoijubja in — človekoljubja. Neizbrisno ostane n. pr. v spominu, kaj iu koliko je g. notar Lokar storil za uboge begunce. ki so v tistih strašnih dnevih morali bežati pred sovražnikom preko Ajdovščine. Koliko tolažbe in podpore je dajal in naklanial tisočkrat nesrečnim beguncem. Pa še nekaj smo hoteli zabeležiti, kar naj ostane našemu narodu neizbrisno zapisano v spominu in srcu. Dobil je plačilo, pa ne od slovenske strani. Kmalu na to so ga — internirali in je moral ostati v tujini mnogo mesecev. Je bil pač velik grešnik, ker vsi zavedni Slovenci so kriv!, ker so — živi! Dramatična šola slovenskega gledališča. Ker se le vpisalo že toliko gojencev in gojenk, da je mogoče pričeti s poukom, se naj zberejo vsi oni, ki so se desedaj že vpisali in se bodo še tekom današnjega in jutrišnjega dneva, v sredo. 7. t- ni„ ob 7 in pol zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, da sporazumno določimo dneve In dnevni čas pouka. Vse one. -ki se še niso vpisali, a to nameravajo storiti, opozarjam nat o, da sev ršl vpisovanje še istotako naprej vsak dan, a vendar le do vštete sobote. 10. t. m. Seveda Je v interesu posameznika, da je prisoten že pri prvih urah, ker bi se sicer mo^lo zgoditi, da bi radi zamuje prvega pouka zaostajal za drugimi. Kakor se mi poroča, se jih mnogo boji vpisati v dramatično šolo, Češ da mogoče ne bi mogli slediti pouku. Naj torej poudarjam, da je dobrodošel vsakdo ^samo da ima veselje za sodelovanje na odru. _ Letošnja dramatična šola itak še ne more biti takšna, da bi se mogli gojenci v njej docela pripraviti za poklicne igralce, ker sedaj, ko se slovensko gledališče v Trstu šele komaj vzbuja po štiriletnem spanju in pričenja delovati v manjšem obsegu, še niso dani tisti pogoii, ki bi omogočili pravo dramatično šolo. Letos ima ta šola predvsem namen, pridobiti za sodelovanje pri slovenskem gledališču kolikor mogoče mnogo ljudi, ki jih pa seveda ne moremo pustiti brez vsake priprave stopiti na oder. Gotovo bo med učenci marsikateri, ki ga bomo mogli uporabiti takoj za--$etkouia tudi v kakšnih večjih vlogah, in če se bo izkazalo, da bo takšnih gojenci z gojenki večje število, bo mogoče uvrstiti v repertoar tudi igre, ki zahtevajo večje število oseb. in bo tako imel vsakdo, ki je dosti nadarjen, priliko nastopati v ulogah, ki so njegovi zmožnosti in individualnosti prikladne. Oni pa, ki ne bodo hoteli oz. mogli sprejemati viog, se bodo vporabiii kot statisti. Štatistenja je iako važen faktor na odru, in se bol etos tudin jej posvečala velika pozornost. Tudi štatist mora postaviti na oder celega človeka in zato v tem smislu ravnotako važen, kakor igralec glavne uloge. Tudi on se mora v dramatični šoli šele vzgojiti. Torej se naj vpišejo v dramatično šolo tudi oni, ki mislijo samo štatirati. Vpisovanje se vrši vsak dan do vštete sobote, 10. t. m., med 1 in pol in 2 in pol in med 7 in pol in S ?n pol. —Ravnatelj. Kulturne sličice Iz Opatije. V času. ko naš narod izumira na fronti In doma, ko morajo naši otroci iz Istre pod streho bratov Hrvatov Iskat zavetja in hrane, se v isti Istri, v Opatiji in Lovranu, nahaja več tisoč madjarskih otrok, ki se vedejo tam prav po madjarsko...! Prišlo ie seveda za nje veliko hrane, toliko, da se ie nekoliko vagonov živeža celo pokvarilo. Za prebivalstvo o-kraja pa ni prišlo niti eno zrno, da-si je bilo slovesno obljubljeno. Narod strada in nima niti polente. mora pa mirno gledati, kako madjarski o-troci dobivajo obilo belega kruha. In kako se vedejo tt otroci! Ce pomislimo, da so prišli Iz nai-kuLturnejlh centrov Madjarske, se človek mora zgražati. Nekega dr.e so se hoteli kar polastiti neke ladjice, zasebne lasti, da bi se kar samo-vlastno odpeljali na morje. Ker pa so se otrocf lastnika uprli, so jim kričali madjarski otroci: »Kaj branite, te ladje so naše, to Je madjarsko mode!« Prejšnjega ponedeljka so madjarski otroci s kamenjem obmetovali kopališče i-Crnikovica« in ogrožali življenje gostov. Trebalo ie še le energičnega uastopa, da so ti — viteški vzgojeni o-troci odnehali od svojega početja. Po ulicah sve tovnega kopališča pohajajo v — kopalnih hlači-cah!! Domači otroci se često ustavljajo pred vrati hotela »Liburntja« v Volovskem ter gledajo, kako inadjarski otroci jedo povsem bel kruh, kakršnega domači otroci že od leta 1914 niso videli! Cc jih kateri teh otrok zaprosi košček kruha. kaj delajo mali madjarski objestiieži?! Namočijo nekoliko kosov kruha v vodo In jih mečejo našliu otrokom In potem — pljuvajo nanje. »Primorske Novine*, ki navajajo vsa ta dejstva, pripon inj&So: Da-si so ti madjarski otroci pod zaščita bajonetov, vendar utegne to njihovo izzivalno vedenje prekoračiti mero potrpežljivosti domače^ prebivalstva, k: je itak že vsled žalostnih razmer postavljeno na težko izkušnjo. Ali poklicani faktorji res ne mislijo nič ukreniti, da ne bo takega pohujšanja in izzivanja? Shod v Gradiški radi odškodnin v goriško-fur-lanskem vojnem ozemlju. Dne 1. t. m. je sklical označeni shod deželni poslanec in gradiški župan PiccininL Udeležile so se ga deželne korporacije, županstva in tudi zasebniki. Predlagalo se Je, da naj se uzakoni postava, da se popolnoma odškodu-Jejo oškodovanci za razbita poslopja in opustošena zemljišča, dalje da prevzame država del hipoteč-nlh bremen in končno, da odSkoduje stranke i radi neobratovanja in neobdelovania. Škcdn naj bi se ugotovila potom posebnih uradov. Poleg sklicatelja shoda Je največ referira! dež. glavar mons. Faldutti. Na to se Je sestavil odsek 5 čln-nov. ki naj poišče modus, kako nai se rešijo ta vprašanja in ki nnj podpira s svojimi elaborati deželne in državnozborske poslance. V odboru so: Piccinini, J. Bizjak, tainik goriške trg. in obrt. zbornice Pio Majer, tajnik furlanske agrarne zveze. dr. Staudinger, fin. svetnik v Gorici in ing. Pulambio v Trstu. Delavnost odbora je omejena na furlanski de! prebivalstva. Voljeni odbor pa Je izrazil željo, da naj bi se i za slovenski del Gori-Skc osnoval sličen odbor, s katerim bi se postopalo skupno. K intencijam tega odbora moram kot slučajni udeleženec s slovenske strani opozoriti na sledeče: Odškodninski zakon, kakor ga Je zamislil omenjeni shod, je težko izvedljiv in bi bil brez praktične vrednosti. Cenitev in povrnitev škode samo v denarju Je zgrešena že radi tega. ker bi kurz vrednosti denarja od dneva cenitve do izplačila utegnil občutno pasti. Dalje Je treba pomisliti, da odškodnine znašajo milijarde in da bi taka množina in še papirnatega denarja pri tako pičlo razpoložljivem blagu morala povzročiti nadaljnji in še občutnejši padec valute, s čimer bi odškodninska akcija postala tabula rasa. K vsemu temu bi pa bilo pri sedanjih vojnih potrebščinah nemožno uzakoniti tako obsežno postavo. Nemogoče bi bilo* eventuelno postavo hitro praktično uporabiti, ker bi na eni strani cenitve obnovitveno akcijo silno zavlekle, na drugi pa, ker bi bilo prit aki obsežnosti nemogoče vse popraviti in to ne niti tekom več let. kar se posebno Jasno razvidi iz dosedanlih neuspehov države z raznimi stavbnimi akcijami in drugim. V teh razmerah bi kazalo opustošeno obnavljati edino le v etapah po ekonomičnih zahtevah neodložljive potrebe in Še vse potom drŽave same z njenimi delavskimi silami In njenimi materijalnirnl sredstvi. V prvo etapo bi prišlo na pr. popravljanje streh razrušenih poslopij, s čimer bi se ohranili zidovi pred naaalinim razpadom. Druga etapa bi bila preskrbitev poljskega orodia, nabava živine, tretja pozidavanje itd., vse po načrtu, da se preprečijo nadaljnje večje škode in da se vsaj v mejah možnosti prične z obdelovanjem in obratovanjem ter se nadaljuje vse z vedro obsežnejšim izpopolnjevanjem. Etapne postave državne restavracije bi se lažic uzakonile radi njih evidentno neodložljive potrebe in znanih minimalnih zahtevkov in bi se tudi res moglo nekaj efektivnega napraviti, ker ima sedaj edino le država v rokah sirovine in blago, in če ga nima, ga edino le ona more rekvirirati drugod, in ker ima nadalje edino Ie ona na razpolago delavske sile, bodisi v svojih zbiralnih vojaških taboriščih bodisi v ujetnikih. S temi delavskimi močmi bi pa motfa država razpolagati za gornje namene i po demobilizaciji, ker se bo le-ta morala vršiti v več mesecih in v etapah. Da sodelujejo i slovenski oškodovanci pri preddelih uzakonitve zgoraj omenjenih postav In da si pribore- iz njih svoj hasek, Je pat reba, da se i od slovenske strani osnuje odbor, ki bo delal vzporedno in skupno z italijanskim in ki bi špecijelno varoval Interese naših ljudi. — Dr. J. Jan. Tatvina za tatvino. Nadporočniku M. S. Je med vožnjo v tramvaju iz BarkovelJ y Trst izmeknil nekdo listnico s 3500 K denarja in vojnimi odlikovanji. — V uL Pasquale Rivoltella so neznani 1 tatovi vdrli v skladišče Josipa Deloghi in odnesli 40 kg koruze, 30 kg rži in SO kg bele moke. — Ernienegildi Paskowski, stanujoči v uL Volto št. 4, ki pa je že celo leto odsotna, so znani neznanci izpraznili stanovanje. Odnesli so obleke in perila za 290O K. — V stanovanje Mihaela Svaba v ul. Donota 23, so vdrli tatovi z vetrihi in odnesli obleke in penila za 2000 K. Proda se vsakovrstno novo in moderno pohi&tvo, posebno poročne sobe. Zaloga pohištva 13 e ne det i ć v Trstu, al. San Maorisio 10, od 4 30 do 6 popoldne. - D 47 vode, likeije, parfume, kolinsko vodo, bolhač, predmete za razkuženje v veliki izberi v merodjln:ci Cillia v Tretn, ul delle Poste 6 D 50 Mineralne Piatii Pr©€?a?a kuriva. Oglje. SO kg na rdeče izkaznice. — Razdeljevanje dne 6. avgusta. — Cena 80 vin. za kg. Staro mesto: 1901—2970 (24) ul. Artisti 4. — j BJgeflV Novo mesto: 1—300 (24) ul. Squero nuovo 15. — ! Nova mitnica: 1—1000 (26) ul. S. Francesco 2, 1001—2000 (26) ul. Acque 20, 2001—2150 (26) ul. Toro 14. za barvanje blaga so dobiti v merodilnici Oillfa v Trstu, ml. delle Poste 6. D 51 ko-e sveč, kose fonojiafsklh ploSt y kucnje mi rodi! niča Cillia v Trstu, ul | delle Poste 6. D 52 za parkete v Škatljah pro 'aja mirodil-nica Cillia v Trstu, ulica delle Poste 0. D 48 Bell Koks. 10 kg na modre izkaznice. — Cena K 2*70 za !0 kilogramov. Staro mesto: 181—390 (43) ul. Mura 12. — Novo mesto: 227—786 (43) ul. S. Francesco 2, 1—226 (44) ul. S. Francesco 2. — Nova mitnica: 351—£02 (55) ul. Acque 20, 1—350 (56) ul. Acque 20. — Rocoi: 201—348 (48) ul. Setieioutane 250, 1—50 (49) ul. Settefontane 250, K 290 za 10 kg. Premog (tassile). 20 kg ua modre izkaznice. Rocoi: 51—150 (49) ul. Settefontane 250. K 1 '92 za 20 kilogramov. pran za platnene čevlje prodaja po K 1-0 zavojček mirodiln'ca Cillia v Trsta, »lica deile Poste 6. d 49 Laneno olje pravo, kupuje mirodilnica Cillia v Tratn, ul delle Poste 6. (D 53) Fotografske aparate in fotografske potieb-_ ičine kupuj© inirodimica Cillia v Tr^tu. ul. delle Poate 6. D 54 kmetija, ne daleč od Trsta, se kupi. PS na ihseratni oddelek Edinosti. Majhna kupi. Pismene ponudbe pod „Kmetijai takoj tija* 3353 HeUiovono Eobo, 60lačno, z električno razsvetljavo, v središča mesta, išče starejši, cez dan zaposlen gogpod. Pismene ponudbe po© r50 kron ' na insera^ni oddelek Kdi-nosti. 3351 večjem hotelu. daleč od Tr t- se fprejtne za ^sensko sezono so- PETROLEJSKE IZKAZNICE. Za prevzeti« uovih petrolejskih izkaznic naj dru-j y flBKBHl „ __________ žinski glavarji ali njihovi namestniki okoliša Car- j bariea s kavcijo, zmožna slovenskega, nemškega bola Zgornja pridejo v sredo, 7. t. m., in četrtek, j in italijanskega jezika^ Ponudbe pod „Sobaric*4-8. t. m., v času od 8 dop. do 2 pop. k namestništve-nl poslovalnici za kurivo v ul. nadvol. Josipa št. 4. Za stranke, ki v tem času ne pridejo po izkaznice se bo smatralo, da se odrekajo dobivanju na in~eratm odJclek Edinosti. 3325 Zimski plašč za krepko loletao gcspodi'no, visoke postave, te kapi takoj. Ponudba f ceao na ;ncevatni odđolo-k Eoino^i; rod o- . ^ .... L , i rZimski plašč". n 17 petroleja. Prinesti je treba s seboj živilsko izkaz-j ^ 1 ~ J> x> 5 -_1____* _ »____;___ V^.t.n ) TRST ZA GORICO. Razglednice razdejane Gorice se dobivajo v Štokovi knjigarni po I K ^OS. — Kupujte te razglednice v korist v Gorico se vračaiočlm beguncem! Pohištvo Sposobna za kuhinjo iu sob-j Uojiiiiu, S Ermacoi -e proda tukoj v 12/1. fevo. (io^O/ Vsem posr^Dvake® volns in elne u žimnlcs! V smislu naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916 d. z. št. 156, se zaplenijo vse zaloge ovčje volne, ter se ta upoiielri v vojne namene. Vse zaloge ovčje volne, posebno pa tudi volne za žimnice, treba oddati na C. in kr. Kabiretaks velite v Trsta, Vla del Pešce §t. 4, Volna sc plača p« predpisanih najvišjih cenah} ter se sprejema v uradnih urah. Za nakupovanje volne so upravičeni tudi legitimirani kupovalci vobie, isti pa se morajo legitimirati z izkaznico trgovinskega ministrstva. Zaplemba se razteza tudi na najmanjše zaloge ovčje volne. Patrijotična dolžnost vsakega posameznika je, da odda volno, ki jo tako nujno potrebuje armada na bojišču, pri čemur bodi posebno naglašeno, da se za isto plačajo visoke cene. in ker se vsaka prekršba kaznuje od političnih oblasti na podlagi obstoječih zak. določb z denarno kaznijo do K 5000 ali pa zaporom do 6 mesecev. „K. a. L KiiiiarisciK Leituig fler iSfolisnnimeist^ ffir RUsteBliuir (c. is tommrn voise v mM tel Peste«.*) Uradne ure od 8—12 in 2—6. kuharica se išče takoj. Plaća 70 K mesečno. Ti San T.arzaro 19. Ten/.p. 2551 dobšfl in ^ m Tvrdka j. ^arčirca & C. v Trst«. Sfciad&te V. a. BcifUzet*! 1. JJMSKJl SANKA Trat, Via Cassa di Ris jarmio 3 (lastno poslove) Kapital In rezerva K 23, >90.000.- FILIJALKE: Dunaj TegetUorstinsss 7 Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Op. Split, Si senik, Za Jt '. VLOGE NA KNJIŽICE -== 3V. EEEEEE 9 i od dneva vloge Jo inera vzii^s. ft^ntai lavo* plačuje banka svojega. Obredov m jo vlepj * tekočem in žiroračunu pr> ao^ov m - \':relatlv Čeki ia nakaznic n i vs± ta-in Hi • aVii v. i KUPUJE IN PRODAJA: rra Inov.n* p* ^r e rente, obligacije, sastavna pismi, priior.itr* de:aice, srećke, valute devize, i. unese P.-.'s PREDUJME na vrednostno papirje in b a-o ležeče v javnih skl^diičilu S VFE DEPOSJ PROMESK. — Prod j* srt ik rtutrodn* 1 • * I rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev i;r>ti kni/oi izgubi, revUija Žrebanja sreAk J. t. d. brezplačno, Stavbni kredit, reiabou« krediti. Bor/nn naročila. — lnku>o. MENJALNICA---ESKOMT MtfNlvJ Telefoni; 14«3, 1793 in OCt 9 do t popoidna JADRANSKA. Uradu« ur«t Brz oj avl: obroznana urama iu zlatarna irna * i M v Trsio, Trg stare sitiice M l j Bo^fs zfiloša usaksvrstniS ur | ter raznih zifilenln. il !K$ mm St M m v Tri t i, ul. učila Sciiiiaata Z se prodajajo fleireri čevlji 5 podplati vine z ujnjstiml podplatrvmi nabitki Prt-vzeiaajo sc tuli caiptila po nu-ri 11 i/v v 2 dneh ta Daročuik j-reikibi platnu s Prepis s« s'-nijeifi p^piM, čeIž, M! iu njam« Specialnega: tuaziio za čevlje. H!, t&ta Scsta 2. Stiia fthn (Barona n. CcrM 33. — SlKiH. Z C<5 vrtltf iiajuzodncisega okusa v sodih od 300 litrov naprej prodaja TVRDKA J. PARČ1NA & Co. Skladišče v Trstu ul. G* Douizetti St. 1. IIIHIIIIIII ^segssti? ZOBOZDRAVNIK Dr. J- Čerm£k v Trstu, ulica Poste vecclile 12 voga! ulice delle Poite Izdiranje zobov b raz bo-!e61n. — Plombiranje, lJ ?Jl 5"T l^lf 70RtIE S poutini srtiem naznanjamo vdeui sorodnikom nai pre^jobljeni soprog, ozfrorua sin, brat, synk in stric sencih posestnik 31. letu, prvvidea s Kret-jtejst vi, danes ob 5 ob 5 1 zjutraj J c , ^Opcija« *) Za Članke pod tem uredništvo le toliko kolikor naslovom odgovara veleva zakon. po dolgi in mučni bolezni, v dehnil =-vojo blsgo «fu5o. Pogreb nopo^-bnega pokojaiki se bo vršil v torek, b. t m., iz hiše /aloi-ti v Skednju št. l0*> ŠKKDENJ, ">. avgust* 1SJ1S. Anton-ja Sancln, soprog« — TmlHja, rojena Godim, inati — Ivan, Uragotin, brat;- Josipina Sancfn. svakinja. — Dragotln, Ana, Du'an. Danilo, noč. k . To velja kot direktno obvestilo. Veliko pogrebno podjetj« Cviliti Ceno 4S. Olga Knret Mirko Krčmar e. in kr. porotnih v rt ur v danes poročena. Trst, 5. avgusta 1918. mm^mm-m f raCuKaj« pa 6 trla* — Ož^ea (iskane bajadc aa rauaala — M [ < , j",, ,,„, ,„, , ^ m 1 '---------------" Ssmo no d2l58io, Ltvi, Tr^t, ulica S. Kicolo 19. 8,41 Hivnim spalno soto za eno osebo na mesečne ll Upi lil obroke. Dobra ganuicija. Ponudbo na I o Edinosti pod ^Garancija". (B. 18) DU2 uo=telji sa prodaste ali zamenjate 2 jestvi nami v ul. Farneto 45 IV, vrata 15. (-635) mm učenec se iače takoj. Stev. 6 Parič, vsako množino praznih sodov. Ant. UP'cšJ&Il Ottisch, trgovee, Beljak. (3208) Jipora GCuina" rti protini; so prodaja v vseh lekarnah- . 16D V ZALOŽBI „SLOVENSKE SOCIJALNE MATICE" je izšei propagandni spis DEMOKRAT^EM iN ŽENS Dobiva se v vseh ljubljanski! knjigarnah. Pismena naročila sprejema ,Slovenska Socijalna Malica" v Ljubljani. — Cen^: K 1.—. s posLi.no K 1.20, 10 izvodov sku aj K 9. , pri naročilih čez IU izvodov 20 p pust. C. g ki ponuja obsežno ul. Media (2537) Unnim dobrega lovskega paa (istrijanske pasme), iiUiiillL starega 2—4 leta. — Ved p.ive Ivan Vidm.r, Črnivrh nad Idrijo. 3209 plačam od 8 do 9 K, bombaievlno od 8 do 9 K, mešana cunje po 80 vin. kg, liene od camenta ro K 2 50 in slične ureee«, . 7 uicsiuia VIUMI « vrere rabljene od camenta po K m stvari Pano, Trsi, mL Acqn»dot%o 18 vogal ul. dei Gelai. nsarfn »• odhoda ^oi riUUu aobo, o| 1 ur?, zibelk«. «toli itLTuno odhoda ^ohiStvo spalne in jadilne •gledala* mize, stonske «L 8u Lamio 16, X. 2516 Pristopite k vojnoposojnnenm zavarovanju rodbinsko preskrbo. Najugodnejši i-ogoji, ni: naUad in nič postran k h j riatojbln. Prijave sprejemajo: Zavarovalni oddelek c. kr. avstr. za wo- laike vkove in slretc »» Yr-iUi cl^ Lo^saretto vecchic okrajna poslovalnica v Gorio, ^rk*Q.n,Seži:i:,Er:iii noniVia hra-iSnif. »'-edlin! 2" 'od xa trgovir.o in ob tU Banca comun^: Tt*c~ ctij» * In drugei n^J^ j - c. kr. e.zvini Lr^dl, občans.tl uradi In Gsri^ki-Cradižcanski. n Žolska vodstva v Trsfuf 'si M Novo pogrebno podletifi T Corso št. 47. (pri Trgu Piazsa dsISa leg^a) Telelon 1402. Preskrbuje vsakorazredn^ pJgrebe, prevoz mrličev na vse kraje države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine In vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via deila Tesa št. 31. Brtojavll N0¥0 POCRčSMP POfiiKTJB - TRST. praga