*t. 90. \ V Gorici, v soboto dne 1. avgusta 1908. Tečaj XXXVIII. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. tiri popoldne ter stane po p081 prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K V, . 10 V,.....• • .... 5 » Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima nastednje izredne priloge: Ob novem letu „KaLipot po Goriškem m GradišCansbem" in „&alipot po Ijubljani in kratrjakih raestth^dalje dva«* krat v letu „Yozni red železnic, parnlkov in poitnil IVto". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ¦ ulici Štev. 1 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršceh Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice so raSunjjo up l^t-vrpiahjto tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, .'.-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za fcarod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. „ Uredništvo N$e nahaja v GosposH ulici St. 7 v Gorici v I. na
Soca« in »Primoroo. se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolske ul., Jellersite v Nunski ul., Ter. Leban na tekališdu Jos-Verdi, Peter Erobelj v Kapucinski uJioi, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafiski" v Korenssi ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ¦ Talafoa it. 63. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in Zal. Klerikalci proti deželnemu odboru. Dolgih Šest let smo kar lepo po vrsti pripovedovali, kaj dela deželni odbor, kako velja v njem absolutna volja deželnega glavarja, kako se pod to trdo laško voljo dela proti Slovencem ter kako kimata in molčita slovenska deželna odbornika. Klerikalce je to strašno jezilo in pihali so po „ Gorici" kakor razkačeni gadje. AH vse ni nič pomagalo. Ilesnica je ostala resnica, in resnica, kako sistematično se je delalo na celi črti proti goriškim Slovencem v dobi, ki, hvala Bogu I — zatone v najkrajšem času, ta resnica je bila tako britka in tako očitna, da je včasih še „Slovenec" glede" na naša poročila dajal našim klerikalcem vidne migljaje, kako naj se ravnajo in kaj naj storijo. To jih je še bolj jezilo. Šlo je pa sevedt. vse naprej tako, kakor je namazal kolo deželni glavar. Včasih je imel kak klerikalec jasen trenotek, da se je zgrozil nad razmerami v deželnem odboru, ali nikogar ni bilo v njih vrstah, ki bi bil odločno nastopil proti popustljivosti, pasivnosti in cincanju na strani slovenskih deželnih odbornikov. Samo mi smo vršili svojo dolžnost, razkrivali in kazali, kar je imelo v naše zadoščenje ugodne posledice. K6, v nedeljo pa smo doživeli razočaranje, Slovenski klerikalci, zbrani na zborovanju kmečke zveze za goriški okraj, m se postavili proti deželnemu odboru, češ, da je čudno postopal glede znane nabave sena in zahtevalo se je od deželnega odbora jasnih računov v tej reči. To je hud poper za Berbuča in KlanČiča, to je nezaupnica, to je obsodba obeh deželnih slovenskih odbornikov z laškimi vred. Nastopil je proti deželnemu odboru klerikalni poslanec Fon. Nastop" je bil tak, da ni mogel dobiti odmeva v „Gorici". Poročilo so poslali ljubljanskemu „Slovencutt, v »Gorici" od torka pa ni bilo ne duha ne sluha o zborovanju v »Centralu", kjer so klerikalci nastopili proti deželnemu odboru. „Gorica" je priobčila razne prepirljive dopise, o Turkih in tatovih je poročala obširno, Fodransperg je našel celo kolono prostora v njej, za obsodbo deželnega odbora od strani klerikalcev pa ni imela niti jedne vrste na razpolago. Ampak nekaj drugega se je zgodilo! flGorica" je priobčila na prvem mestu članek, v katerem v visokih slavospevih hvali delovanje deželnega odbora. Govori tudi o „grdi gonji", katero so vzročili listi proti deželnemu odboru v zadevi nabave sena" ter daje tako poslancu Fonu pod nos, ker se je v nedeljo pridružil oni »grdi gonji". Mi smo govorili dosti jasno o čudnem postopanju deželnega odbora glede1 nabave sena. O tem čudnem postopanju je govoril tudi poslanec Fon. Torej „grdo gonjo" proti deželnemu odboru vzroča tudi on. Klerikalci so si v laseh radi deželnega odbora. V „Cen-tralu" grajajo deželni odbor ter sklepajo resolucijo proti njemu, ki je ob jednem nezaupnica slovenskima deželnima odbornikoma, v „Gorici" pa hvalijo na vse protege delovanje deželnega odbora in imenujejo to, za kar se ogrevajo v „Centralu" — „grdo gonjo". Seveda možje se že pobotajo in pokaže se, da se je pač moralo nekaj pozabavljati, ker tudi pobožni kmetje revolucijonirajo in so puntajo. Pesek v oči je bilo bobnanje v „Centralu". Ali zadeva s senom je tako zavožena od klerikalne in laške strani, da so morali začeti vsaj zabavljati; drugače začno kmetje oštevati.še nje. Kadar se poleže vihar, pa bodo zopet hvalili ter zvračali vso krivdo na druge. Kako so tudi zabavljali, ko je bilo potreba, novemu deželnemu volilnemu redu; po viharju pa so ga zopet hvalili. Klerikalci so mojstri v obračanju plašča po vetru. Spretno ga obračajo tudi sedaj, ali njihovo igro vidimo in poskrbimo, da jo bo umelo tudi ljudstvo. Seno, katero obračajo, smrdi vsak dan bolj. DOPISI. Il GorlC3. — Župnik Fr. Razpet v Idriji ob Bači se kar no more pomiriti radi predavanja, ki sem je imel dne 21. junija v Idriji. Najprvo je pisal v „Prim. listu", sedaj pa v »Gorici", da bo morda bolje držalo. G. župnik, po informacijah, ki sem jih dobil na dan predavanja v Idriji in po Vaši jezici, ki si jo skušate hladiti v nPrim. 1." in v »Gorici" (v Gorici se sedaj človek težko hladi) je razvidno, da je bila Vaša vroča želja predavanje onemogočiti, a posrečilo se mi je vzlic Vašim zaprekam in proti Vašej volji, v Vašej navzočnosti in na Vašem svetu predavati. Ako ste hoteli uže predavanje preprečiti in se Vam je to po Vaši, recimo nerodnosti ponesrečilo, bi vsaj o tem molčali in stvar bi bila v redu in pozabljena; tako pa izve javnost, da niste za diplomata. Ako pa bi bilo res, kar trdite, da niste bili proti shodu, čemu se toliko trudite sedaj v pasjih dnevih, saj podučno predavanje koristi pač le ljudstvu. Z. N. D. ni politično društvo, ona ima namen povzdigniti slov. del dežele v kulturnem in gospodarskem pogledu in tako stremljenje lahko podpira vsak rodoljuben Slovenec, naj pripada pa vže tej ali oni stranki. Laž je pa trditev, da sem jaz dejal, da je formalen pogregok, ker je Z. N. D. podpisana na vabilu. Ta* sem rekel, da Z. N. D. je priredila predavanje, ker bi za isti dan G. k. d. ne moglo predavanja imeti radi raznih formalnosti, ki so v rabi in se niso dala v tem kratkem času izvesti. Mleka, ki se prodaja po 1*— K liter, niste našli na Češkem. Poiskati ste morali vire, ki sem Vam jih navedel in našli bi v zdraviliščni mlekarni Hagensdorf pri Karlovih varih uzoren hlev z nad 100 krav čiste pincgavske pasme, kakor tudi vse drugo, o čemur sem predaval. Tako ste pa porabili za potovanje precej denarja in kakor poročate, brez uspeha. Da ne dobi gosp. župnik skomine po tirolskih jabolkih, mu povem, da so se o priliki internačijonalne sadjarske razstave v Petrogradu v trgovinah prodajali beli zimski kalvili po 3 rublje komad, kar znaša po naše pri K 8. G. župnik l Jaz povzemam gradivo za svojo rabo iz strokovnih in znanstvenih knjig in Vam sem pravkar dokazal, da no farbam; ako si Vi upate dokazati, da je res vse ono, kar Vi lahko z leče na podlagi knjige za pridigarje od avguštinca Abraham a Santa Clara prepovedujete, da so enkrat kokoši nosile jajca z veliko zvezdo in podobo matere Božje, Vam bodem čestital. Nočem več o stvari z Vami polemizirati, kajti prepričal sem se in pritrdim Vam prav rad, da ste prav malo dovzeten za nauke modernega napredka. Ko bom pa zopet predaval v Idriji, vzamem za snov kmetijstvo v centralni Afriki; mogoče se potrudite tudi tja dol, da se prepričate o resničnosti mojih izvajanj, kakor ste se hoteli sedaj prepričati na svojem potovanju v Karlove vari glede zdravilnega mleka. Do tja pa ostanite mi zdravil F. Kocjan6i5, podpredsednik „Z. N. D." Iz kanalskega okraja. Il KlMli, 30/7. 08. (Raz no t e r o b ti.) -- Pasji dnevi so menda tu, g. urednik. Vroče je, da se človeku cedi pot po grlu. Blagor mu, ki lahko leži v senci in si hladi razgrete noge v bistrih valih Sočel Ali ubogi Neptun (»Matija") stoji ves obupan na kanalskem trgu. Usta so mu suha, jezik mu že skoro sili iz njih; kajti silna žeja ga tare. Srdito vihti svoj trizob nad pod nogami vijočimi se mu delfini. Vse zaman 1 Iz njihovih žrel ne priteče kapljice vode!... Tam pod gradom nekje so pregrizli krti cevi in tja „leze in gre" sedaj vse po vodo L. Ej, ta preklicani gradi Koliko skrbi, koliko besedi in noči je že bilo zgubljenih radi tebe! Koliko maselcev piva, četrtink vina, steklenic črnila in mogoče celo solz& je bilo potočenih 1 Cele vojske so se vodile; ob tvojih zidovih sta si skrhala zobe Malnič in Zega — in vsled tega sta se menda sedaj umaknila ter stopila v kvijescenco. Nič te ne gane; prezrljivo zreš na Kanal, smejiš se — a najb olj še tvoj zviti gospodar Jona.... Še se bodo bile bitke Dvajset let pozneje. Nadaljevanje == „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMAS. ===== (Dalje.) — Dobro jutro, gospod Dulaurier, odvrne d' Ar-tagnan. Planchet postoji ter upre svoje začudene oči v d' Artagnana; ko je videla prva vrsta, da se je vodja ustavil, se je tudi sama ustavila, in tako po vrsti vse do zadnje. — Ti meščani so grozno smešni, pravi d'Arta-gnan Porthosu; nato nadaljujeta svojo pot. Pet minut pozneje sta stopila s konj pred hotelom Ohevrette. Lepa Magdalena je prihitela k d' Artagnanu. — Draga gospa Turquaine, pravi d' Artagnan, če imate denarja, ga brž zakopljite, Če imate dragocenosti, jih hitro poskrite ; če imate dolžnike, jih izterjajte, Če imate upnike, ne plačajte jih. — Zakaj vse to ? vpraša Magdalena. — Ker bo Pariz vpepeljen, kakor je bil vpepe-ljen Babilon, o katerem ste gotovo že culi praviti. — In vi me zapuščate v takem trenutku? — Da, in sicer takoj, odvrne d' Artagnan. — In kam greste? —- Ah, če mi morete vi to povedati, m? naredite veliko uslugo. j —- Ah, moj Bog, moj Bog! j — Imate li kako pismo zame ? vpraša d' Artagnan ter da svoji gospodinji z roko znamenje, da si; lahko prihrani tarnanje, ker vsako tarnanje da je: odveč. — Da, ravnokar je prišlo eno. In Magdalena da pismo d'Artagnanu. — Od Athosa! vsklikne d'Artagnan, ko je spoznal krepko, podolgovato pisavo svojega prijatelja, j — A! pravi Porthos; poglejmo no, kaj pravi. D' Artagnan odpre pismo in čita: »Dragi d* Artagnan, dragi Vallon, moja dobra prijatelja, morda so to zadnje vesti, ki jih dobita od mene. Aramis in jaz sva zelo nesrečna; toda Bog, najin pogum in spomin na naše prijateljstvo nama dajejo moči. Mislite na Raoula. Priporočam vam papirje, ki so v Bloisu, in Če ne dobite dva meseca in pol nobene vesti od mene, odprite te papirje. Poljubite vikomta prisrčno namesto svojega udanega prijatelja Athosa«. — O, seveda ga poljubim, pravi d' Artagnan; saj je na najini poti, in če ga res zadene nesreča, da bi izgubil našega ubogega Athosa, postane z istim dnem moj sin. — In jaz, pravi Porthos, ga postavim za svojega edinega dediča. '•—¦ No, kaj pa še pravi Athos? »Če srečate kje na svojih potih nekega Morda-unta, varujte se ga. V pismu vam ne morem več povedati«. — Mordaunt! vsklikne d* Artagnan iznenaden. — Mordaunt, pravi Porthos, to si treba, zapomniti. Toda glejte, tu je še neki »post-scriptum« Ara-misov. •— Saj res, pravi d'Artagnan ter čita: »Zamolčati vama morava kraj najinega bivanja, draga prijatelja, ker poznava vajino bratovsko uda-nost in veva dobro, da bi prišla umret z nama.« — Sacrebleu! ga prekine Porthos, kateremu je vskipela jeza, tako glasno, da je odskočil Mousqueton v drugi kot sobe, kaj sta torej v smrtni nevarnosti? D' Artagnan nadaljuje: »Athos vam zapušča Raoula, in jaz vam zapuščam neko osveto. Če naletite kje po sreči na nekega Mordaunta, recite Porthosu, naj ga odvede v kak kot ter mu zavije vrat. Ne upam se vam povedati več v pismu. Aramis«. — če ni drugega nego to, pra. i Porthoa, to bo lahko storiti. — Nasprotno, odvrne d' Artagnan mrko, nemogoče bo. — In zakaj nemogoče? — Ravno k temu Mordauntu greva v Boulogne in od tu pojdeva ž njim na Angleško. — No, pa ko bi šla midva, namesto k temu Mordauntu, poiskat najina prijatelja? pravi Porthos s kretnjo, ki bi lahko oplašila celo armado. — Mislil sem že na to, pravi d' Artagnan; toda pismo nima ne datuma ne pečata. — Res je, pritrdi Porthos. (Dalje pride.) in ob~toojih [zidovih si lahko še kdo razbije glavo L.. Kako dobro bi ob teb razmerah shajal občinski zdravniki Toda zaman pričakuje na trgu Neptun, da bi pritekla iz žrel njegovih delfinov dobra, čista, filtrirana voda, zaman razpisuje županstvo službo in zaman pričakujejo Kanalci v bolezenskih stiskah svojega leč-nika t Čudno!. Mar je nastala tudi v zdravniškem svetu takšna suša? Saj plača 2000 K. vendar ni take bagatelua. In pri vsem tem je treba pomisliti, da bi bil zdravnik glede tarifov vezan le na kanalsko županstvo, mej tem ko bi bil ves ostali sodni okraj zanj pravi eldorado! Zakaj bi toraj vendar ne bilo tudi to mesto zasedeno.? Drugo je že vse popol- njeno! * Dobili smo namreč že pred par meseci dekana in slednjič je prišel k nam prve dni minolega tedna že res težko pričakovani novi sodnik, preblagor. g. deželnosodni svetnik V gorskem zakotji leži 2 uri od Bovca oddaljena Bavšica. Seljani so že pred leti večkrat prosili, da bi se jim vsaj jedenkrat na teden pošiljalo učitelja. Lani se jim je hotelo ugoditi in je c. kr. okr. šol. svet uže namenil učitelja za dva dni pouka, a otrok ni bilo od nikoder. Neki lovski general, ki <* 3 grešil svoj poklic, je po naročilu črne bande uveljavil svoj „vetoB. Letos je bil okrog 10. julija komisijonalni ogled prostorov in zaslišanje ugovorov proti šoli. Za Šolo so se izrekli menda vsi prisotni in to za popolno ne le dvodnevno. Za 20 otrok je pa umevno, da se ne more zahtevati vsakdanjega pouka. Bolje bi — učenjak s Krasa ne bil mogel svoje učenosti »udejstvovati*, kakor je storil v tem dopisu. Zlil je svoj žolč na šolo, v katero vendar, če tudi nerad zahaja. Vas niti vaših sa pa ne bode vprašalo, se li šolo sme odpreti. Siabo povračate usluge vladni kiinovci. V nevednosti in zaslepljenosti ljudstva imate še obilni ribji lov. Presneto slabo stoji skala sv. Petra, da jo učitelj v dveh Mat" FaVan (Ttem "gospodu je že davno šel I dneh more omajati. To je sploh znamenje, da po deželi* dober glas. Zato pa je bil tudi do- I imate pretežko vest, da le z naporom še sle-stojno sprejet. Kanal je bil ta daft ves v za- pite ljudstvo. Naprednjakom je vzor hberal-stavah in ob dohodu poklonile so se g. svet- stva Jezus sam — a klerikalcem je vzor Ju-niku prve tržke osebe. Zvečer pa mu je na dež. Da je to istiua, vam svedoči Medvodski čast improvizirala tukajšna narodna čitalnica s Pomarančar, ki je nahujskal ljudstvo k stavki, svojim pevskim zborom zabaven večer, kojega pustivši jih potem na cedilu, da se je le mase je ndeležilo obilo odličnega občinstva. Tudi ščeval nad jedno osebo. Kako umazanih, ostud-bombe so pokale — seveda ne one baze, ka- nih sredstev se celo škofje poslužujejo, priča koršne imajo goriški Lahi na razpolaganje za nam brošura župnika Godca, katerega se Ma-Slovence. G. svetniku želimo, da bi se dobro laventura hoče odkrižati s tem, da se ga pro-počutil mej nami i j Tudi sicer se zdi, da se je začelo društveno življenje zadnje čase precej živahno gibati. Čitalnica si je nabavila glasovir, pevski zbor je seaaj stalen in pevske vaje se vrše redno vsak teden. Čuje se tudi, da si je nadel čitalniški odbor nalogo, vstanoviti javno bi torej lahko prav dobro vspevala. Treba je je male inicijative! j Javnosti znabiti še ni znano, da se je ustanovila o Binkoštih v Kanalu tudi podružnica goriškega „strelskega in lovskega dru- ( Štva". Ta podružnica šteje sedaj okoli 40 članov (Kanalcev), a to števiio se brezdvomno precej pomnoži, ko bo vse potrebno urejeno. V ta namen se je tudi obrnil novi odbor do poveljnika tukajšne domobranske stotnije št. 8. (celovškega polka št. 4.) s prošnjo, da bi šel v tem oziru društvu na roke. Gosp. poveljnik, stotnik Šihdelaf, se je v svojej izvanredni prijaznosti in blagohotnosti z velikim navdu- ; šenjem zavzel za celo stvar. Dal je na razpolage potrebne puške, streljivo in izvežbane yojaške inštruktorje — tako, da se vaje v streljanju vrše že blizu dva meseca in sicer redno vsako nedeljo, včasih tudi mej tednom. Pričelo se je s streljanjem na kopice (Kapsel-schiessen) na provizorično prirejenem strelji-šču v tukajšnem občinskem vrtu, nadaljuje pa se sedaj na vojaškem streljišču (nad Rode-žem) z navadnimi ojstrimi vojaškimi patronami (Scharfschiessen), Vse te vaje nadzoruje osebno g. stotnik s svojimi gg. častniki. V kratkem pa si priskrbi in priredi društvo svoje lastno atreljišče (pri Bodrežu) — seveda zopet v prvi vrsti s pomočjo omenjenega gosp. stotnika, ki mu vpričo njegove velike požrtvovalnosti in naklonjenosti v resnici ne moremo biti dovolj hvaležni. Iz bovškega okraja Iz BOTCl. (Dalje na dopis 58. lista „G o r ic ea). — Tako infamno zafrkovanje šole v Bavšici je znak neznanske ošabnosti in domišljavosti znane farške Mičce izpod Grintovca. Pometite svoj lasten hlev. Vzemite v „šolo" svojce in ne preostajalo vam bode časa za sejanje prepirov. glasi za norca. Maščevalnost našega nadškofa pa se zrcali v tem, da je vrnil družbi Sv* Cirila in Metoda — koledar. Celo pri jezu-vitstvu je počelo pokati, odreka se slepa pokorščina. Pričakujte še hujših vdarcev, dokler se ne povrnete v svoj delokrog. Doslej Mie-marjate svoje glavne dolžnosti — pouk mla- „„. ^v„__________ _. .w # dine. Poklic duhovna ni več vzvišen, ker vam ljudsko knjižnico in zopet oživiti podružnico je navadno rokodelstvo z geslom: trebuh, tre-sv. Cirila in Metoda. Kanalci so že večkrat buh, trebuh. dokazali, da niso stiskači in da prav radi se- • Odrekati vspeh vsled oddaljenosti in ne- žejo v žep, posebno ako se gre za narodne znosnega rtraza, je pa naravnost lumparija, namene. Tudi minoli mesec je bil v tem oziru kajti ob ugodnem vremenu bi bilo najdalje do jako plodonosen, kajti lepe svote so se na- g0le 10 minut. Na ta način bi v Švici ali brale za šole sv. Cirila in Metoda. Podružnica Norvegiji niti šol ne bilo. Mičca, Mičca — v prvem delu očitno nasprotujete šoli in se ž njo norčujete, celo dvodnevni pouk vam je odveč, takoj potem pa se ogrevate za vsakdanjo šolo — kaj vam ni ta nevarnejša? Da so se delavcem na etaričoi cesti dnine zvišale, je zasluga županstev, cestarjev in splošne razmere življenja. „Rečem ti, da mi ne porečeš" — kaj ne? Ljud3tvo neuko, se da le začasno slepiti, to so Vam pokazale volitve. Obrekujete nčiteljstvo in hnjskate ljudstvo, da jim bodo novi poslanci plače višali. Ste pa mignili z jezikom, ko so se Is i duhovnom povišali dohodki? V katerem stanu najdete kapitaliste in trebušnike ? Ako se uči-teljstvo dobro plača, dobi narod od njega vse nazaj, ker ono podpira čez svoje moči v.sa društva in književnost. Duhovščina pa izžema ljudstvo za za-morčke, da jih rešuje iz prostosti v sužnost, „fotra" rimskega reveža, ki sedi na milijonih, mnogi pa svojcem dote preskrbljajo. Kar pa ta žaba kvaka o svojih vrlih poslancih, je uže ostudno hvalisanje. Ako kdo stori svojo „prokleto" dolžnost za 20 K dnine — ni mu treba še hvale peti, — se poznamo! Razloček je med poslanci, da napredni delujejo po svojih močeh za vsakognr, ne oziraje se na barvo, med tem ko dični Fon le za svojo stranko dela. — Šilo za ognjilo. Za vse : vaše delovanje pa ste že prejeli plačilo „tega sveta". Iz tolminskega okraja. PodbrtO. — Ako te, prijazni čitatelj, privede pot k nam, bodeš s postaje gredoč, desno ob Bači vgledal leseno, barvano poslopje s stolpom. Takoj boš uganil, da je shramba za gasilno orodje. Čudno se ti bode zdelo, da ni do nje napravljen most in da je pajku naj- obrt. Pa potrpi, vse se z časom naredi, tudi toliko poguma si vzamemo, da napovemo pajku vojsko. — Pred par leti smo srečno prijadrali do brizgalne in par cevi. Nato smo pa zadovoljni sami s seboj postali povsem apatični. Naprej to ne sme več biti. Res hodimo vsako leto s procesijo na dan sv Florjana v Obioke, da bi nas on obvaroval ^ja, pa to ni zadosti, marveč se moramo držati umestnega izreka : „ Pomagaj si sam in Bog ti pomore 1" Kaj bi bilo, da nastane ogenj v vasi? Kljubu vodovodu in brizgalni pogori vse do tal, dasi se sredi vasi združujeta dva potoka, in vse to se lahko zgodi; izgledov je dovolj. Dobiti je treba najmanj še 200 ali 300 m cevi, da bi zadostovalo, in da bi'bilo moč gasiti z brizgalno in vodovodom ob enem. Ker imamo, kakor je razvidno, hidrante pri vodovodu, zadostuje ena brizgalna, samo še eno pripravo za nastavo cevi h hidrantu je še treba dobiti, tako da bi v slučaju ognja lahko na treh mestih hkratu vodo metali. Razume se tudi, da morajo biti lestve v to napravljene vedno pri rokah. Hvaležna dolžnost, kar je tudi upati, je naših občinskih očetov, da v prvi občinski seji nkrenejo vse potrebno, da se čim prej dvigne denar, ki leži brezplodno, ker drugače bode še vedno pajek gospodaril po gasilnem poslopju. Prizadeti, na noge! Fantje sami tega ne zmorejo, dasi bi radi. SkliČite vstanovni občni zbor, kjer se vkrene vse potrebno. Poglejte na Kranjsko, kjer ima vsaka vasica požarno brambo, in pri nas? Tužna nam majka! Enkrat mora tako do tega priti, naj se torej prične takoj, dokler se še to ne podere, kar imamo Že; po toči zvoniti itak veste, da je prepozno. Iz goriške okolice. PrifaJlM, 29. julija 1908. — Preteklo nedeljo se je vršil v Prvačini občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica je spala dolgo vrsto let in sedaj se je vzbudila k delovanju, Odbor, ki se je sestavil, nam jamči, da se povspe podružnica na krepko podlago, katera se bode jačila in širila. Novi duh, ki je zavel od lanske skupščine v vodstvu družbe, našel je odziv v vseh narodnih vrstah in vzbudil speče podružnice k delovanju. —- V Prvačini obstoji že od leta 1891. tudi izbrano delujoča ženska podružnica, ki šteje 80 članic, ki so si nabavile krasno zastavo. Vsako leto praznujejo praznik naših blagovestnikbv s slovesnostjo, ki dela čast našemu vrlemu narodnemu ženstvu. Ker so dohodki podružnic stalen, gotov vir dohodkov vodstvu družbe, zato bi bilo želeti, da se osnujejo podružnice še v več krajih na Goriškem, kjer niso še. Rodoljubi, na noge 1 Šmartno v Brdih. — Šmartenskemu gosp. nuncu je vsled zadnjega dopisa v „Sočiu postalo tako slabo, da je kar zamijavkal v „ Gorici". Pa poslušajmo, kaj pravi: „Nekemu mojemu prijatelju sta moja dva cerkvena govora oba Binkoštna praznika tako zvenela po ušesih, da čez mesec dni je moralo minuti, da si jih je otresel šele 10. julija v »Primorcu". Povemo Vam, da dopis je bil napravljen dva dni za Vašimi govori, samo radi drugih vzrokov je zakasnel. Pa k stvari: Komu pa bi ne zvenelo po ušesih, ko mesto Božje besede v cerkvi, razun kadar citate evangelij in še to skoraj nerazumljivo, ne slišimo z leče nič drugega kakor sovraštvo in blatenje bližnjega. Za Božjo besedo nimate glasu v cerkvi. Iz osebnega sovraštva do svojega bližnjega pa Vaš glas tako grmi v cerkvi, da Človek misli, da pade strop na poslušalce. — Takšni govori bi morali biti ista dva praznika po evangeliju, in kako ste jih Vi zasukal in jih še zmeraj, smo Vam že namignili. Danes Vam povemo še to na uho: Vaših politično-cerkvenih govorov je ljudstvo tako sito, da kar trumoma gredo od Vas, in si raje hodijo iskat maše v bližnje okolice posebno v Biljano, ko ni tega oseb- In še ti, ki gredo v cerkev, med goro-rom gredo večji del iz cerkve, ostali pa večinoma dremljejo. če pojdete po tej poti naprej, videli boste, da razun mežnarja in strežnikov ne boste videli nobenega drugega poslušalca, kakor štiri stene in neme kipe. Nadalje pravite: nVprašam ljubega starega znanca od »Soče", je-li tako kratkega spomina, da ne ve več, kar je pred meseci slišal?" Ia.nadalje: »Smatram pod svojo častjo odgovarjati dopisunom liberalnih časnikov, koji tudi za l«p denar ne morejo dokazati resnice svojih trditev." Pa počakajte in videli bodete, da je nasprotno prav. — Ravno zato, ker smo dobrega spomina, Vam povemo, da v št. 31. „Goriceu v zadevi Vaše milost-ljive A. ste nam stavil res 10U0 K nagrade za dokaz njene utrujenosti. Povemo Vam pa ponovno, kakor smo Vam že, da stavite nam tistih 1000 K drugače in ne tako zvito, ker ste zvijačnež, in Vas dobro poznamo, in potem bodete videli, — da ne bodo stala samo naša polna imena, ampak tudi s prisego Vam potrdimo, če hočete, pa ne samo njeno utrujenost, še kaj več. •- Povemo Vara pa, da mi drugi ne hrepenimo toliko po klerikalnih denarjih, kakor Vi po liberalnih, ker vemo, da nima teka. Ako pa Vas pečejo tiste kronce, sedaj boste vedeli, kako se jih znebiti 1 Nadalje Vam povemo, da v isti št. »Gorice" ste rekel: „Niti besede z Vami več po časnikih". Bravo Jurij, tukaj pa smo Vas vdo-bili tudi pri resnici. — Sedaj ste vzel spet v roke malo tinte pa pero, da bi popisali, kako živimo z Vami pa z Ančko, ter proti koncu ste zakokodeljil: „Ako Vam pa tudi ni prav in se čutite žaljenega, Vi ali pa kaka druga oseba, tožite mo na pristojno mesto, (mislite menda v škofijo) kjer boste našli točen odgovor!" Čemu ste že spregovoril besedo z nami po časnikih, čeravno naša polna imena še ne stojijo pod dopisom? Ali nismo Vam povedali že na to »niti besede več z Vami po časnikih", da bodete prisiljeni odgovarjati ali pa sramotno pasti ? ! In sedaj Vas prašamo, Čemu pa zdi-hujete toliko po naših polnin imenih ? morda mislite nas panati ali kaj ? 1 Mi vemo, da ljudstvo ve, da imamo mi prav. In na koncu zdi-hujete : Ali, Ali ? Čemu niste dostavil: In ne? Od začetka, ko smo to stvar slišali, mislili smo, da ste zaklical, kakor Kristus, ko je bil na Križu v velikih mukah. „Moj Bog, moj Bog zakaj si mi zapustil" — ko pa smo stvari bliže prišli, smo videli, kako žugajoče držite roko nad dopisnikom „AIi" molči, „AU" podpiši, če ne?! Tukaj sta tista dva „Ali". Povemo Vam, da molčali še ne borne in Vaši Želji še ne vstrežemo s podpisom. Punktum. ljubše zavetišče, kjer nemoteno izvršuje svojo I nega sovraštva v cerkvi. Družba sv. Cirila in Metoda. Mnogo podružnic družbe sv. Cirila in Metoda je priredilo veselice v korist družbi. Nekatere so prav sijajno uspele. Ti uspehi so jasen dokaz, da se da in more mnogo storiti, če se le podružnični odbor prime resno dela. Čas počitnic imamo, naše dijaštvo je doma. Znano mi je dobro, da naše dijaštvo prav rado prireja v času počitnic veselice v svojih rojstnih krajih. Slavne podružnice opozarjam na to dejstvo. Vsaka podružnica, ki do sedaj še ni priredila veselice, bi jo lahko sporazumno z dijaštvom priredila. Vrlo narodno dijaštvo pa uljudno prosimo, da blagovoli podružnicam v tem oziru blagohotno na roko iti. Narodnega blaga ima družba sv. Cirila in Metoda vedno dovolj v zalogi, le žal, da se ne sega prav pridne po njem. če bi vsaki deseti rodoljub storil svojo dolžnost, ne imeli bi več tolikega števila razglednic v zalogi. Ob času veselic, prosimo, spomnite se našega narodnega blaga zlasti razglednic, nar. koleka in gostiiničarj računskih listkov. Halje v prilogi.) Hlanufakturna trgovina priporoča ravnokar dospelo novo poletni volneno blago za ženske; možka sukna forštanje; kovfre; odeje; zdravstveno flanelo Gorica v hiši JNonta' f>o Isot^aiaeočDib c«t>ab! Vzorci pošh prosti. f atellin itd. A. BISAIL- Priloga „oW' št. UU. z dne 1. avgusta 1UUH. Domače vesti. zastavijo Lahi vse svoje moči, da se izvede črta v kar najkrajšem času. Furlanija je že tako preprežena z železnicami, kakor malo-katera druga taka deželica ali pa nobena v Avstriji, sedaj dobijo še novo železnico. — Mi pa čakamo zaman za stranske proge od Sv. Lucije do Idrije ter do Kobarida, oziroma Bovca. — Da se laški deželni odborniki ne ogrevajo za železniške črte med tev"8jte'BSočo« povsodi. še mnogo je takih, I «ami' f umejemo, ali..žalostno je da no-ki bi mondiketi ,/s» Vhiši,!paV^^^ ^ "* P"de VM P. n. gg. naročnikom. — nastopili osmi mesec t. 1. Ob tej priliki se obračamo do onih gg. naročnikov, ki so če zaostali z naročnino, da jo dopošljejo čim prej; drugače jim vstavimo list. — Ob je-dnem vabimo na naročbo ter poživljamo rodoljube; da širijo: naš list. Somišljeniki! Zah- mnogo pa je takih, ki trpijo v hiši klerikalne liste le iz strahu pred klerikalnim. maščevanjem 1 Rodoljubi 1 Otresite se takega strahu in naročajte si napredne liste?--pred~*sem »Sočo". ..... ...... Za družbo sv. Cirila In Matoda. — »Navdušeni govornik Baske .doline, g. Tomaž Kovač, je s svojim brilantnim govoroni razvnel svoje poslušalce v gostilni Fr. Golja na Grahovem, da so zložili 7 K 43 v za »gospoda Cirila in Metoda"-. Živel naš .govornik gosp. Tomaž Kovač«! " Mladina iz Višnjevika v zapadnih Brdih je nabrala 7 K 10 v ?a malo*'bučo, ki je bila postavljena na dražbo v korist slov. šole v Krminu pri omizju v gostilni g. Kristančiča. Hvalal Znani balinarji sredi mesta, so se pri običajnem arjašu nekaj sprli med seboj, radi česiar jo pripadlo družbi sv. Cirila in Metoda —90 vinarjev. Naj se spričkajo še večkrat I Deiielnozborskl »Slovenski klub" se je v četrtek v Gorici definitivno konstituiral. Kakor smo že svoječasno poročali, so temu klubu pristopili slovenski deželnozborski poslanci: dr. Franko, Gabršček, dr. Gregorin, Kovač, Križnic," Obljubek, SaYnik, Alojzij in Josip Štrekelj. Predsednikoma kluba sta bila izvoljena Andrej Gabršček in dr. Franko, ki se bosta v predsedovanju menjala, Pripomnjamo, da je bila v četrtek seja jako važna; klub je v raznih vprašanjih do-določil definitivno svoje stališče. Frotesor Janez Jesenko je umri včeraj po- poludne ob 2." uri. Leta "1867; je prišel za profesorja zemljepisja in zgodovine v Trst ter stopil v pokoj leta 1899. Bil je izvrsten pedagog, katerega je vse hvalilo. Svoje premoženje je zapustil v svrho ustanove dijaških štipendij in druge slovenske dobrodelne svrhe. Jesenko ima velike zasluge za šolsko slovstvo; zemljepisnih del je priredil G. — Jesenko se je rodil leta 1838. v Poljanah na Gorenjskem. Pogreb bo jutri v Trstu dopo-ludne ob 10. uri zjutraj. Smrtna kosa. — Danes ponoči ob 2. uri je umrl y Gorici "g. Ivan J a b k o v s k i, vpokojeni profesor na moškem učiteljišču v Stanislavu. ". Volitev Župana ? GorlGl. — V četrtek zvečer oh 6.-uri je bila seja mestnega sveta goriškega, v kateri so volili župana. Navzočih je bilo'23 občinskih svetovalcev, odsoten je bil samo dr. Bader radi bolezni. Predsedoval je najstarejši svetovalec Edvard pl. Savorgnani. Za Jurija Bombiga je bilo oddanih 20 glasov, 3 glasove je dobil dr. ČeŠčuti. Navzočega je bilo mnogo občinstva, ki je kar prekipevalo navdušenja za Bombiga in klicev „Evviva Bombig" ni hotelo biti ne konca ne kraja. Bombig se je zahvalil ves ginjen za izvolitev, med drugim je rekel, da bo skušal privesti na pot mirnega soživljenja in medsebojnega rešpekta različne stranke v mestu.in različne rodove (stirpe), ki so si izbrali Gorico za bivališče (1!), trpel pa ne bo žaljenja la-štva Gorice itd. Ob taki priliki je bilo seveda občinstvo na galeriji zopet navdušeno za Bombiga. Drugače je bil. njego? gov^r, le poln fraz in drugega nič. — Prejšnji župfLh^Marali? po izvolitvi poljubil svojega naslednika it-za nijim so storili to drugi svetovalci; poljubovaii in objemali so se, da je bila ginljivosf na višku! — Vlado je zastopal dvorni svetnik grof Attems, ki je Bombigu segel v roko. Bombiga so aklamirali potem na cesti. Železnica uorlca-forvlnjan. — Goriški Lahi hočejo imeti Furlanijo zvezano z Gorico kar le mogoče. Zato se potegujejo že dolgo časa za železnico Gorico-Červinjan. Bili so o tej črti razni sklepi, končno so prišli Lahi do tega, da je deželni odbor sedaj dobil iz ministerstva inženirja, ki napravi načrt proge. Proga pojde s postaje državne železnice proti Soči, blizu Soškega mosta se napravi nov most, postaja bo v Podgori, * v Ločniku, potem v krajih:, Šlorenc pri Moli, Marijan, Trata, Romaris, Tapoljan, Ajello, Perteole, Červinjan. Ni dvoma, da reči nikamor! naprej, slovenski klerikalci! Tako se utegne zgoditi, da steče v kratkem nova Črta po Furlaniji, mi bomo pa še čakali.------- Nov deželni zbor in odbor čaka premnogo dela za-Slovence! Bomb!g za mir v Gorici. — v svojem govoru v četrtek je rekel novi goriški župan Giorgio Bombig, da bo iskal pot, po kateri spravi razne stranke v Gorici in „rodove", ki so si izbrali Gorico za svoje bivališče, do medsebojnega spoštovanja, da se bo živelo mirno v Gorici. Niso napačne te besede, tudi če jih izreče Giorgio Bombig! Sicer ga doslej nismo videli nikjer tam, kjer bi se delalo za kako medsebojno spoštovanje v Gorici, pač pa je bil Bombig doslej vedno v prvih yrstf>. naših nasprotnikov ter je bil med voditelji marsikake gonje proti Slovencem. Če sedaj kot župan stopi na druga pota ter bo iskal modus vivendi, prav; nimamo nič proti temu. I Njegovo izjavo jemljemo na znanje, prepričani, da bo večkrat dana prilika, sklicevati se na njo. Najprvo pa moramo naučiti gospoda župana, da mi Slovenci nismo »stirpe«, ki Bi je izbrala Gorico za svoje bivališče, marveč mi smo avtohtonim prebivalstvo: Gorici so dali Slovenci ime in Gorica stoji na slovenskih tleh. Najprvo so bili Slovenci tu, potem šele je prišla peščica Lahov (kajti pravih Lahov je v Gorici le peščica in med temi tudi Bombica ni) na to pa je cvetelo raznarodovanje, katero je. množilo laško prebivalstvo. Priimki in rojstni kraji govorijo dosti jasno. — Če išče res mir, naj najprvo upošteva prebivalstvo, kakor je prav in pošteuo, drugače ne moremo smatrati njegovih besed za resne, Še toliko manj, ker se jo takoj po onih besedah preveč ogreval za „italianita" Gorice. Pobalinski «&ukl". — Pišejo nam iz Baske doline: „V pondeljek dne 27. julija t. 1. sva se peljala s postaje Hudajužna do Podmelca s sosedom L B. ter sva se pogovarjala razne reči. V kupeju so sedeli tudi mlečnozobni klerikalni „Čuki", kateri so se vračali od .klerikalnega škoda iz Škofjeloke, kakor se je poznalo pO njihovih vnanjih znakih. Kakor sem pozneje izvedel, so bili iz Vipavske doline, menda iz Dornberga. Med postajama Gra-hovo-Podraelec sem iskal nekaj po žepu, in sem slučajno potegnil časopis „Slovenski Narod" iz žepa. »čuki" pa, posebno eden, kije kazal, da jo dijak z velikimi naočniki na nosu, kakor hitro opazijo pri meni ta časopis, pri-' hrumijo iz vseh kotov nad mene kakor ose in me hočejo takorekoč napasti brez vsega povoda; psovali so ine z raznimi priimki, pra-ševali, kedo da sem in kako da se upam med njimi celo »Slov. Narod" pokazati? Da sem se imel naprej voziti, bi bil drugače obračunal z tistimi „Čuki-pobalini", pa moral sem izstopili, ker bila je zadnja postaja, bil sem namreč doma. Škandal in največja sramota za tiste »Čuke" pa je, da se brez vsega vzroka upajo napasti poštenega in mirnega potujočega človeka, in to še celo v vlaku. To presega že vse meje! Svetoval bi Vam, klerikalni voditelji, da bi poprej doma podučili svoje mlečnozobne backe, da se bodo bolj dostojno vedli, prej ko jih vodite na kakšne shode, ali pa bi si naročili kak vagon posebej, da bi imeli drugi potujoči sopotniki mir pred vami; mogoče bi zadostoval tak, kakor sem ga videl pred kratkim, kjer kažejo rogove ven?" Rodoljubi! — Spominjajte se »Dijaške kuhinje" v Gorici, kjer dobivajo ubogi dijaki hrano brezplačno. Vsak dar je dobrodošel! Spominjajte se naše prepotrebne družbe sv. Cirila In' Matoda, ki zida Slovencem šole ob mejah ter otvori letos slovensko ljudsko šolo v Krminu. Nabirajte prispevkov za našo družbo. Vsak vinar pomaga. KolOfiK na .Goriškem so imeli slovenski klerikalci ob deželnozborskih volitvah strahovito za norca. Obljubovali. so, da vlada pokupi posestva ter jih porazdeli med kolone proti majhnemu odplačilu. Županstvo v Števerjanu v Brdih je nato poprašalo naravnost poljedelsko ministrstvo, kaj je pravzaprav s kolen- skim vprašanjem ter kako misli vlada rešiti j to vprašanje, zraven pa je povedalo, kako se izrablja to reč v politične namene. Glede na to je izdalo s daj okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči okrožnico na vsa županstva, v katerih pojasnuje, da se je vlada samo informirala ter če se izvrše kake reforme, se bodo tikale tako gospodarjev kakor kolonov; vse drugo pa morajo župani zanikati ter povedati, da je vse skup farbarija, kar so pravili klerikalni agitatorji.Hud, tobak za goriške klerikalce. G župan Klanjšček v Števerjanu pa zasluži pohvalo, da je pomagal naliti ko-lonom čistega vina, da vedo, pri čem so. Koča na Poreznu zasluži, da jo obiskuje kaj več turistov in ljubiteljev narave kot doslej. »Koča sama na sebi je prav čedna hi Porezen je za svojo višino ena najlepših razglednih gor v. naših planinah" — tako čitam v zadnji »Soči". Brez dolgega razmotrivanja pa pribijem dejstvo, da je nezaslišano, da nekoji (ali neki) izletniki, ki niso hodili po zaznamovani poti ter blodili po kravjih stezah, dolže sedaj Cerkljansko plan. podružnico, da ne vrši zadostno svoje naloge. Ker poznam Porezen precej dobro, moram pribiti dejstvo, da je zaznamovana pot na to goro od železnice iz Hudejužne in iz Podbrda, kjer se dobi tudi ključ od koče. Iz Podbrda je ali. bo v najkrajšem času markirana že celo druga pot. Ako torej g. turist ni zadel prave poti, ni to krivda podružnice pač pa njegova. Pravi lovec strelja pač tja, kjer je zajec io ne zahteva, da pride zajec tja, kamor on strelja. Glede provijanta moram povedati tole: Koča, na Poreznu je neoskrbovana. Pravemu turistu zadošča to, da ve, pri čem je. V dolini se založi z vsem potrebnim in ne zahteva, da bodi v koči ravno to, kar je on slučajno pozabil prinesti iz doline. In četudi neoskrbovana vendar dobiš v koči juhne in mesne konserve, sardine, kavo, konjak, menda tudi čaj itd. Zelo pretirano pa je, da zahteva g. turist vedno na razpolago sveže vode. Na treh straneh '/s t"'6 l»°d vrhom so studenci, iu vem, da bi bilo Cerklj. podružnica zelo zadovoljna, ko bi le eden teh izviral pri koči. No, s Časom in denarjem nam morda podružnica napravi pri koči vodnjak, ali celo nastavi oskrbnika, ki nam bo donašal vedno sveže vode in še kaj druzega. V ta nauien obisk ujmo čim Številnoje in pogosteje naš lepi Porezeu! Tudi turist. Padel jO pri delu za novo vojašnico v Gorici z višine prvega nadstropja na tla 20 letni Karol Cero ter se k sreči le lahko poškodoval. Zdravniško pomoč je dobil pri usmiljenih bratih. , Umrl jO v tukajšnji bolnišnici 83-letni Josip Devetak iz Opatjega&ela. Ko je stopil v bolnišnico, kamor ga je pripeljal neki sorojak, je rekel, da se počuti slabo, drugi dan je na-gloma umrl. Ko so ga zdravniki preiskali, se je pokazalo, da je imel črepinjo prebito, kar Bicikelj je bil ukradel v Tržiča 28-letn i Ivan Vukovič iz Hrvatske. Vreden je bil bicikelj 140 K. Vukovič je obsojen na 13 mesecev ječe s postom vsak mesec. Javni pl8S V ROČInJU se vrši v nedeljo 9. t. m. v: prostorih g. Martina Gerbica. S vir a čepovanska godba. Kupujte vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi ^katoliškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Mofl-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra BtiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orfg. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnljsko zasleduje. Mollovo Franc, žganje in sni za ribanje života. — RoleStne olaJSuJoCe In okrepCujoto sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsako vrste. Orlg. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. fn br. dvorni ..alotnik, Dunaj, I, Tuchlauben 0. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolotti, A. Gironcoli. Zveza narodnih društev. Bralno In pevsko društvo v Ozeljinu priredi dud 9. avgusta 1908. javni ples na prostorih g. It. Špacapan. Čisti dobiček bodo prispeval-društvenim namenom. Torej vsi v Ozeljan t Uljudno vabi odbor. Pevsko fn bralno društvo »Lijak" ni Vogerskam priredi dne 9. avgusta svojo veselico s sodelovanjem raznih pevskih okoličanskik društev. Pred tremi leti je bila na Vogerskem zadnja taka veselica, ki je privabila od daleč in od blizu vse polno ljudij. Lepa zveza, lep razgled, senčnat prostor, izborna postrežba s pristnim domačim pridelkom in kar je glavno, izboren užitek ob lepem petju tega za izobrazbo vnetega društva so že takrat navdušili vse navzoče. Tudi letošnji vspored bo izredno izbran in upanje je, da pohiti mnogo ljudstva na Vogersko k veselici, da pripomore vsakdo po svojih močeh k skorajšnji ustanovitvi društvene knjižnice, ki se s časoma izpre-meni v javno knjižnico. Vspored objavimo prihodnjič. Narodno-lzobrazevalno društvo za Rožno - dolino je provzročilo smrt. Sodnija sedaj preiskuje, j Staropo priredi jutri, kakor že objavljeno, v kaj pravzaprav tiči za to misterijozno smrtjo, j prostorih g. Ivana Ceja v Rožni dolini Št. f V bolnišnice k usmiljenim bratom, in sicer v opazovalnico za umobolne, so pripeljali 55-letnega V. Bakarsiča, trgovca iz Malih Žabelj, ker se je revežu zmešalo ter je bil nevaren drugim. Iz Gorice je izgnan neki 38 letni Ivan Durisot iz Trsta. Te dni se, je zopet vrnil v Gorico, ali policija ga je hitro prijela ter ga dala na dispozicijo okrajni sodniji. V mestnem vrtu je našla 12-letna Ana Švi-gelj denarnico s svoto 71 K 46 ter jo nesla na policijo. Kmalu se je oglasila gospodična, ki je izgubila denarnico. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba V času od 2. do 9. t. in. Edini slovenski optik v Gorici je g. Primožič, na Kornu. Opozarjamo na njegov oglas ter ga priporočamo prav toplo. Izpred SOdnIJe. — Pred sodniki je stal leta 1880.. rojeni Jos. Makovec, uslužbenec pri južni železnici v Trstu. Izvabil je bil okoli 300 K iz 38 letne kuharice Ivane Lozej v Gorici ter jej obljuboval zakon. V resnici pa se je poročil v Trstu z neko drugo. Nato je še izvabil iz,nje 380 K. Ko je Lozejeva izvedela, da je poročen je naznanila vso reč. sodniji. Makovec je obsojen na 4 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec H. Konjedic iz Solkana je bil obsojen na 4 mesece ječe s postom vsak mesec, ker je ukradel v Solkanu 3 žepne ure in 2 verižici ter 1 britev. prosto zabavo z javnim- plesom, čegar čisti dobiček se uporabi za nabavo društvenega harmonija. Društvo »Nova Nada" v Goajačah priredi 9. avgusta t. 1. javni ples na občinskem prostoru. Svirala bo vojaška godba iz Gorice. " Društva, ki že niso poslala »Zvezi" izpolnjenih obrazcev, naj to store čim preje, tem bolje. Za slučaj, da je kako društvo izgubilo doposlani mu obrazec, naj poroča, na kar se mu koj odpošlje nov obrazec. IZ Opatjegasela. — Društvo „Kras" je priredilo v nedeljo svojo lepo vspelo veselico. Še lepše bi vspela, ako bi se ne že ob 1. uri vlila huda ploha, ki je marsikaterega zadržala. Tako ste bili zadržani obe društvi iz Št. Andreža, ki ste imeli sodelovati pri veselici. Program se je vršil v popolno zadovoljnost občinstva. Domači društveni zbor je spet pokazal občudovanja-vredno požrtovalnost gg. pevcev in njih g. pevovodje. — Ravno tako je žel posebno pohvalo zbor društva „lpava" iz Mirna, kateri šteje lepo število mladih nadebudnih mladeničev. — Igra »Profesorjev faktotum" je vzbudila obilo smeha ter žela posebno* pohvalo. Vsi igralci so izvrstno izvršili svojo nalogo. Posebno pa moramo pohvaliti ono dražestno „ nevesto", katero, ako se ne motimo, smo že večkrat videli na odru društva BKras". — „Črna paradna straža" društva „Nada" iz Sovodenj je pa žela navadni aplavz.. Po izvršenem programu vrtelo se je do polnoči. Udeležnik. Bralno In pevsko .društo „V(Hiecu < na Preseflih (v Bihembergu) priredi dne 9. avgusta plesni venček na dvorišfiu g. Maksa Lična v Rihem-bergu. Svira veteranska godba iz Mavhinj. „Zma mrodnlh društev" vrši tem potom veselo dolžnost, da se najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem knjig posebno gg.. I. B., Josipu Zadelu in Francu Kocjančifcu, ki je daroval naši centralni knjižnici obilo lepili in dragocenih knjig. Ob enem se obrača predsedništvo ponovno na ostalo občinstva s prošnjo, naj pregleda ter naj daruje knjige, katere mu leže že prebrane po predalih, Z. N. D. Čez par mesecev nastopijo dolgi zimski večeri in v marsikateri vasi že pričakujejo iz centrale lepega čitiva. Knjige bodo romale v razne kraje in tu iz rok v roke jukaželjnim društvenikom — uspehi ne bodo in ne smejo izostati. Kdor ima torej kaj knjig, naj naznani potom dopisnice „Zveziu svoj naslov, katera že sama preskrbi prenos istih v syoje prostore, S tem rodoljubnim darom lahko pripomore vsak naši ljudski izobrazbi do višje stopinje. Vsa plSiU Z. N. D. naj se naslavljajo na: dr. D i n k o P u c, predsednik „ Z veze narodnih društev" v Gorici, »Trgovski dom". Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva! Trgovsko-obrtne ia ppedarske vesti. Broillji 88 SUŠI — Iz Podgore nam poročajo, da zadnja prememba vremena, ko je zdaj toplo, zdaj mrzlo, vpliva jako neugodno na trto, zlasti dež, ko pade med sokcem na njo. Grozdje se suši, počrni, trta je požgana. Škoda je na nekaterih krajih že precejšnja. iZlOZRl trg 1 6iriCl. - Včeraj je bilo na trgu: 60 kvintalov krompirja po 7 K poprečne cene; 50 kvintalov hrušk po 20 K; 10 kvintalov stročjega fižola po 28 K; 10 kvintalov breskev po 48 K; 30 kvintalov jabolk po 12 K; 40 kvintalov grozdja po 52 K. Živinski tr|. — Na živinskem trgu v Gorici v četrtek je bilo 620 glav goveje živine, 50 konj in 450 prešičev. ui vzbuja tek, t v* ~ i pospešuje prebaoo Templjev vrelec ,-n uredi sioiico. Zaloga pri Antonu Jeretieu in A. Seppenhoferju v Gorici. Politični pFegled. PreasMia ivstrijskega uialslersha? — Praški „OasB trdi, da je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da nameruje ministerski predsednik baron Beck na jesen preosnovati ministerstvo tako, da postane iz pol parlamentarnega popolnoma parlamentarno. Izstopita iz minister-stva minister za pravosodje Klein in minister za notranje stvari* Bienert. Na njiju mesti prideta dva parlamentarca. Po intencijab mi-nisterskega predsednika ima biti ministerstvo sestavljeno (poleg barona Becka) iz 7 Nemcev in 4 Slovanov. NlŽJeaiStriJsU dlželol ZSSr je razpušgen ter so razpisane nove volitve. Za iistaro t Bosni in Hereegoilol. — „N. Fr. Presse" piše, da bi bil sedaj primeren čas, da se dovoli Bosni in Hercegovini ustavo. List pravi, da je mogel program sedanjega razvoja teb dveh pokrajin, ki se je bil zasnoval pred 30 leti, za one čase veljati kakor sijajna izjema, toda časi so se menjali. Kar je bilo pred 30 leti dobro, to je sedaj razdejal naj-noveji dogodek v Turčiji. — Tudi prebivalstvo v Bosni in Hercegovini se je pričelo baviti z ustavno idejo. Bošnjaki menijo, da če bi se Bosno in Hercegovino vladalo iz Carigrada, bi sedaj bila del ustavne države. Je-li modro — . vprašuje list — počakati, da se ta misel raz širja med prebivalstvom ? Je-li modro, ne storiti ničesar, dokler si ljudstvo samo izsili ustavo, dočim bi imela sedaj taka koncesija dvojno, da trojno veljavo, ako se ustavo takoj dovoli. Se-li hoče zopet obnoviti v tej monarhiji staro zmoto, da je ista vedno za eno idejo nazaj? Budimpeštanski list „Magyar orszag" je priobčil uvodni članek o usodi Bosne, v katerem pravi, da je povodom dogodkov v Turčiji postalo državnopravno vprašanje Bosne akutno, ter da isto povspeSuje avtonomijo Bosne. Vspričo sedanje avstrijske birokratske uprave je bolje,.da je Bosna svoja nego avstrijska. Tlirčfja- — Selamlik včeraj se je izvršil veličastno. Udeležilo se ga je okoli 40.000 oseb. _ Vsi častniki, ki niso avanzirali zadnjih 5 let, so povišani. Za vojaštvo je "Odposlano 200.000 uniform. Razne vesti Strašna tragedija v Trstu. Fodransperg sedi mirno svoji celici, zunaj pa se ugiblje, kaj vse bi bil zagrešil ta človek. Ni izključeno, da se dožene kako zvezo med Fodranom in zločini, ki so v zadnjem Času dali Trstu neko žalostno slavo, n. pr. umori kočijažev in napad na pismonošo Velikonja. Glede rojanske tragedije so more skoraj trditi z gotovostjo, da gre za roparski umor, ki nima nikakega erotičnega ozadja. Privabil je nf srečno šansonetko v svoje stanovanje in zabodel v srce, da bi se polastil njenih dragocenosti in njene gotovine. Grozen in predrzen je ta umor ob belem dnevu ; grozna tajinstven je mir in ravnodušnost morilca po zločinu. Potem — bržkone v soboto in nedeljo ponoči — je razsekal truplo in sežgal obleko umorjenke. da bi zakril sledove svojega zločina. Morda v nedeljo ponoči je glavo nesel v morje; glede drugih komadov se jih je bržkone hotel iznebiti tekom potovanja v Carigrad. Bil je namreč poprej na Llovdovem ravnateljstvu in je hotel kakor bivši uslužbenec pri Llovdu dobiti prosti vozni listek v Carigrad. Ljudstvo zlasti ženski spol v Starem mestu bi hotelo morilca kar linčati. Vsak večer se nabira velika množica ljudi pred preiskovalnimi zapori pri Jezuitih. Sliši se vpitje in klici: „Dajte nam ga ven!" Kje jeFodranova rodbina?— Žena Fodranspergova je po navedba gospe Celičeve že umrla. Njegovi dve hčerki, ki imata štirinajst oziroma osem let, se nahajata v nekem samostanu v Drinopolju na Turškem. Pisali sta večkrat svojemu očetu, naj ju vzame k sebi. Po navedbah s strani dunajske policije se je Fodran pl. Fodransperg rodil dne 27. marca 1860. v Kamniku, je pristojen v Kostanjevico na Kranjskem in se je poročil z Anastazijo rojeno Satvrin, ki je bila Grkinja. Nezavedne priča umora. — Starejši sin gospe Celičeve se je v soboto zjutraj proti 10. uri nahajal na vrtu hiše, kjer je bil izvršen umor. Slišal je tudi prepir med Fodranspergom in Fabrvjevo. Slišal je popolnoma natančno, kako je Fabrvjeva vzkliknila: „Daj mi denara za potovanje!" Vsaj razumel je francoske besede: „argenta (denar) in „voyage" (potovanje). Fodransperg pa ni govoril glasno. Nekoliko trenotkov potem, ko je deklica klicala na pomoč — Fodransperg jo je med tem bržkone že ubil — je Celic slišal, kako je Fodransperg prav natančno rekel: „Tako evo tu imaš!" Fodransperg je potem prišel v vrt, kjer je pozdravil Celica in ga vpraševal, da li se že dolgo tu nahaja. Na pritrjevalni odgovor mladeniča je Fodransperg obmolknil; zdelo se je, da mu je stvar neprijetna. Šel je potem h gospej Celičevi, kateri je povrnil 40 K, ki mu jih je ista posodila pred par dnevi. Gospa Celičeva je pri tem zapazila, da je Fodran imel praske po obrazu. To je bil znak poslednjega obupnega boja nesrečne šansonetke. Vseučilišče ? Jeni slavi 350 letnico svojega obstanka. Lepega božjega namestnika so prijeli v Gradcu, Aretirali so namreč nekega redovnika in nekega urarskega pomočnika, ker sta uganjala v neki gostilni take reči, da so morali poklicati na pomoč policijo. Nemška SOdrga je v Toplicah na Češkem napadla okoli 100 Čeških delavcev, ko so se sprehajali. Unel se je hud pretep, kateremu je naredila konec policija. Proti lepotlčsnlu žensk. — član postavo- daje za državo Georgijo, Glenn, je predložil državni postavodaji zakonski predlog,' ki je naperjen proti prepirljivim ženskam, in ki bode povzročil velikanski preobrat zakonskih, če bode sprejet. Deli njegovega zakonskega predloga so: Vsi zakoni se v nadalje proglasijo neveljavni, če se dokaže, da so deklice ali vdove može zvabile v zakon z.jaedovolje-nimi sredstvi. Ta sredstva so: šminka, lepo-tični prah, razne dišave, s katerimi -se ma-žejo,¦: kosmetična voda, umetni zobje, nepravi lasje, španska volna, in sicer stvari, ki jih ženske rabijo, da podele ¦ svojemu telesu lepšo podobo -in.stas. Zakon se lahko, proglasi 'neveljavnim, če ženske nosijo pretežke korzete, podložnike, krinoline, globoko Izrezane vrhnje* obleke na prsni strani, prozorne čipke, mavrične nogavice, in sicer;umetnosti, ki so m une samo ženskam. — Glenn, ki je predložil ta zakonski načrt, je baš priseli iz nekega kopališča ia izjavil, da se mora. nekaj storiti v prid moških, :ki morajo gledati dan za dnevom ves. jta ženski nečimirni lišp, ki moškega čestokrat zapelje v zakonski stan; enkrat ukovan v zakonske verige, nima več izhoda. Kakor se moški vesele nove postave, tako jo ženske s strahom pričakujejo. Po novem zakonu bode vsak moški lahko zahteval, da se preišče, če ima njegova nevesta prave ali neprave lase itd. Dmštfo upravnih uradnikov avstrijskih k^nllnic 1» JetnlŠBlS. — Vendarle je prišlo tudi v Av-Atriji do ustanovitve društva, kakor ga imajo Nemštva in druge države že dolgo let. Ustanovilo se je namreč društvo, ki ga tvorijo možje mnogih izkušenj, društvo, ki bo po svojih močeh sodelovalo pri reševanju gotovo jednega najvažnejših socijalnih vprašanj t. j. kako zatirati zločinstva s času primerno izpolnitvijo kazenskega zakonika in zakonika o izvršitvi kazni, o oskrbovanju in varstvu. Društvo bode delovalo tudi na to, da se čim preje odpravijo vsa kazenska navodila (norme) ki so bila sicer svoječasno prav primerna a so zastarela in provzročajo, dandanes veliko gorja. Novo ustanovljeno društvo bode obračalo posebno pozornost tudi na to, kako kazensko postopati z mladino. Da je ta zadeva dandanes res nujno potrebna, je pokazal tudi sam pravosodni minister, ko je lansko leto javno izrekel željo, naj se vendar ne mudi nič več časa, ampak če se že novi kazenski zakonik v dogledni dobi ne uveljavi, naj vsaj v bolj važnih točkah poskrbi s posebnim zakonom v stvari kazensko pravnega postopanja in kazensko pravnega varstvu za mladino. Prua goriška 'tovarna umetnih ognjeu s strojnim obratom Izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. Itd. •Posebnost: papirnati tOpiČI. Nadalje priporoča: jubilejne transparente t velikosti cm 120 x 200 a podobo cesarJC70 is v velikosti.cm = 100 x 150 z monogramom. = f erd. ITlakuc pooblaščen in priznan pvrotshnik Gcrlca, tekališče Fran* Jos. 34. Iz 'prijaznosti se sprejemajo, naročila tudi v kavarni „Dog a na" tik sodnijske palače. ItoiMr. E. BBMi se je vrnil in zdravi zopet redno od 8. 10. in 3.-4. fiorica, SiolnMrg št. 9 Lnad. Hi1 F JftlUlf V''Novem mestu III. JCi, f UlUlu (Hudolfovo :: Kranjsko) . je uredil in izdal: L Mi-pffiii rod i soi fa« 12=3 len zbornik pravil označene vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani Jmjigi 8 K. poStnina-65 v. 2. mirita «fa ¦—? skem jeziku pred sodiSSi; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v ,,Slovanskl kiijlgarnl, A. Gahršfiek viGorloI. " Novodošlo blago za rtasio p n o sez o n o se vdobi.po zmernih cenah v delavnfer fn irgDvin? z gotovimi oblekam) = flnton Krušič, =r krojaški mojster tn trgovec ^©orioi tekališče Josipa Verdi Štev*. 88 in V; podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni1 niši (v1 bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, uda je ittošla rao-nokar uelika množina raznoursinega blaga iz avstrijskih in angležkih 1 o u a r e n najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. 3 Ion slovenska mamifakliima triovina v Gorici ?¦ Ravnikar & Berbiic 1 ¦s ulica Raštelj štev. 1B. v lasfnej hiši se otvori dne G. avgusta. s a V omenjene]* trgovini dobivalo se bode po izredno nizkih cenah razno- ,g vrstno blago kakor: posebne vrste platno, 7» platno in bombažasto za rjube, *S vsakovrstno belo perilo, kretoni, sifoni, Domestic, slovensko platno, in vsttko- g vrstni namizni prti in prtiči, platneni in bombažasti— velika izbira? oxfordov, *9 perkalov, cefirjev, satinov, in volnenih ženskih in moških oblek, vrraznovust- *L nih lepih npvih barvah. Zelo-dobre kvalitete se bodo dobivale vvvomiiiin: žimi, 5 cvilhu za postelje, nadalje.po posebno dobrem okusu, zbrane i in nepe^po- ^ steljne odeje šivane kakor (plahte bele in barvane). *V. zalogi so okrasni uzorci •fg garnitur za postelje, ter beli kakor barvani zastari.' Vse to in šeudruge vrste J> blago dobivalo se bode po najnižih cenah v zgoraj.zaznamovani trgovini.— S, Posebno prijetno nama je razodeti slavnemu »občinstvu, da.• bddeva zvezaua Z le z primeroma malimi stroški, ter zategadelj pač-v« položaju.nuditi vsakomur J najine vrste blaga v pravem pomenu besede resnično po*splošno nizkih cenah. Priporočuje se, bilježiva s spoštovanjem Ravnikar ,.& ;fis*buef 28 LET OBSTOJEČA strokovna s krojačnica prte vrste za vsaki stan. ! Velika izher modernega blaga vsake vrste Lo najnovejši modi in ceneje kot flrf vsa-' em konfekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. ' Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da Jahko vsak-teri kupi pri meni. ' ~~ Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini HI. Pouefaj u Gorici na Trauniku št. 5. Ha zahteuo se pošiljajo uzorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Goriška tovarna mila A. Gabršček sprejme 2 mlada delavca za tovarno. Slovenska trgovina z vinom v Gorici! A. Cigoj & Nemec veletržca z vinom v Gorici, ulica Municipio št. ^_-r_, poročata svojo veliko zalogo ......--.- domačih, istrskih, vipavslih in briških belih in črnih vin. . Vino pošiljata v sodih od 56 1 naprej v mesta na dom in po železnici na vse strani. Ila zahteuo, se pošiljajo uzorci franko in zasionj. Postrežba tečoa! g|eoe jaKo zu)?vi)tl Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ul. 7 elektrofotografski = ZAVOD = Trst, Via delle Poste 10,1. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. ure zvečer. Suetouna nouosi. Kdor hoče potovali hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „8everno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York gf traja le 7 dni. -tj® Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki sevemo-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameri.ko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. ¦ ===== Cene zmerne. Dobra hrana. Listke se lahko kupi v Trsta pri = TRST = Piazza Giusepplna 1. F. STUMPE Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Peter Gotič čevljarski mojster U# f^iit)ožič V Gorici, na Kornu št. 13 priporoča vsem gg. v mestu in na deželi svojo bogato izbere optičnih izdelkov, kakor: očala, zlata in iz nikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, žganje itd. itd. Izvršuje vsakovrstne poprave in dostavlja iste na dom. Postrežba totinu, eene zmerne. Svoji k svojim! GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki nlici štev. 1 nasproti „HIonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. HOT-* CENE ZMERNE -SM| S 1. septembrom se odda v najem novo stanovanje obstoječe iz 3 sob, predsobe in kuhinje. Voda v hiši. Pozi-Goriea, Šolska ulica št 2. i cija v sredini mesta. Najemnina kron 80. A. v.i. Berini velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najbolj^ tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfelle, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, i'20, i'36f i'44,1-60, i'80, 2'-, za tati po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —:------------mjja j„ Sveč.--------------- Cene zmerne* natančen naslou pouč upraunlšluo. Odlikovana peterija in sladMarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni i.iSi) zvršiije naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za imogo- brojna naroČila ter obljublja solidno P- jrežbo po jako zmernih eenah. •*•• POTNIKI V AMERIKO Pozor! t* Pozor! Kdor feeoftt dobro in hitro potovati i francoskimi parobrodi fes Havra t Auirito, aa) pite pred odhodom od doma sa pojainOa »a a»§» - .......M| najstarejBo firmo rsss Zwilchenbart, Basel (Švica) GsttrtiiaJN^ht? L Za dobro in hitro ekspecUcijo se garantira. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Naznanilo. Uljuduo naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo I zalogo koruze, otrobi, ovsa in drugih deželnih pridelkov iz 1 Starega trga štv. 9 v ulico sv. Antona štev, 4 I (kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija). Priporočava se za obilen obisk . j baurenčič & Domicelj. Peki9 (iKidet) (jopica - labatišče štev. 22. - (jopica ^ zaloga: *~ koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Biroji k svojimi Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Orifiinal-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. OriginaUfiotoria stroji pd0e,&tni uporabi brezšumno. OrifliBal-Victopia stroji sL0ns^r za domačo rabo in obrtne namene. Brigioal-Virtoria stroji p°ran*tj1; za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji %n%t lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles Fuch«, orožja, manlcije in vseh lovskih prirav pri tvrdki Hotel SDdbahti - Gorica Telovadni trg. - Hotel prvega reda. V središču mesta, brezpravna lega, tik mestnega parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najblad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4*— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10*— Supe po 2 K. KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastita delavnica !n popravljalnica ItIVA CASTELLO St. 4. Pijanosti ni ueč Cdino pristni THIERRY-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovauje za K 5—. TH1EEBT-IEV0 centilolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krča, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri BogaŠki-SlatiaL — Zaloga skoro po vseh lekarnah. Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se poilje brezplačno. Moro se dati v kavi, v mleku, v piv«, v vinu ali v jedilih no da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da so'pivcu pristudi alkohol in vso alkoholne in močne pijačo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati iSena, sestra ali hči dotičuika, no da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočero družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih osel) je celo napravil čvrsto, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek jo že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot srečo ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s t500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem ^".iku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma noškodljiv. cozfl ismirce &&SSU& Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lUsto Josip Patek naslednik Karola Cufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. j (v hiši g. Kopača) izvršuje m stavbena in galanterijska dela po načrt h. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplauje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo ločno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIMI "' MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir 0 g^g^Ku^teg^ — ^ ^age v SotesI" Gorica drž. kol. — Solkan "^^^^^"S^^rsr^ ^agt versjtega zai0ga). Osrednje irotoo: Trsi Anflrona flella Torre št L Intarurban. telef.: Gorica št. 74, Trst št, 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserina 4; Reka, Via delle Piie št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levania« Vposluje okroglo 400 uslnžbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograftčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slotfenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Snub pspttje! PosMajte milo iz te domače tovarne! Melje izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaliteta je: CapfdSOle - K0Za 8 SG*lllCem. ^"f^ ^0 .^f* ' GORICA. GORICA, j Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu".' V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s te- j raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. I Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko r,pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna J Hin točna. ' Mf