Stev. 134.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'—
V Ljubljani, g torek, dne 13. Junllo 1905.
Leto mm.
za pol leta
za ?etrt leta za en mesec
1S--650 220
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— „ 10'-„ 5— „ 170
za pol leta
P
za Ietrt leta za en mesec
Za poSIIJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
.... ....
13 h 11
• • ■
za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
die vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen li
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. OpravniSkega telefona Stev. 188.
Šolstvo v Istri.
(Iz Istre).
Več nego deset let se trudi slovanski živelj v Istri, da s pomočjo šolstva parali -žira poitalijančevalni in demoralizovalni vpliv „Lege". Kajti to je gotovo, da italijanska šola v istrskih hrvaških pokrajinah nima prav nobene izobraževalne vrednosti, ampak s tem, da deco razoaroduje, izpod-kopuje v njej temelj, na katerem treba graditi občo prosveto: narodno samozavest, zavest lastne kulturne moči in mirno, naravno delo, ki je mogoče le na podlagi krepkega narodnega čuvstva.
Zato so tudi hrvaški in slovenski rene-gatje vse kaj drugega, kot prosvetljeni ljudje, dasi so pohajali morda italijanske šole. „Lega" je tudi preveč iredentovska, da bi mogla nuditi učencem vseobčo in koncili-antno izobrazbo: vedno čujeme pritožbe, da italijanski učitelji, v prvi vrsti „Leginitt, ščuvajo zoper Slovane in izpodkopujejo ro-doljubje. Italijanski učitelji se prvi pri vsaki iredentovski demonstraciji, kulturne pridobitve slovanske pa s čudovito ignoranco in zagrizenostjo grdijo in vcepljajo v mlada srca sovraštvo, ozkosrčnost in šovinizem. Slovanska istrska raja se je proti temu silovitemu vplivu vzdignila, jela je graditi s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda lastne šole.
Družba je v teku svojega delovanja ustanovila šole v Kašteliru, Livadah, Va-brigi, Baderni, Stokovcih, Juršičih, P ulju, Malem Lošinju, Vlakovem in Raklju. Zgradila je torej deset čvrstih in ponosnih zgradb, trdnjav samoobrambe slovanske. V teh šolah in v šolah v Voloskem, Opatiji, Vinkuranu, Brgudcu, Sašnje-vici in Sv. Marinu je namestila 19 učiteljev in učiteljic, požrtovalnih delavcev na polju naše narodove prosvete. Ne moremo si kaj, da ne občudujemo teh junakov in junakinj, ki si služijo svoj borni kruh v pustih pokrajinah, sredi sovražnih in surovih nasprotnikov, čestokrat v najslabših gmotnih razmerah, pripravni za vsako žrtev in veseli, če rešijo le enega sina za svoj siromašni narod. Sedaj pa gradi družba še pet šol v Sv. Luciji pri Oprtlju, Zrenju, v Fab-cih pri Višnjanu in v Drenju na Labinščini. Zraven tega pa je družba prispevala k gradbi šole v Pazuv(6000 K), v Šušnjevici (3000 K), v Slumu in v Humu. V teh šolah se uči nad 3000 hrvaške dece; ti kraji so pa za ondotni slovanski živelj največjega pomena, ker so najbolj izpostavljeni navalu italijanskemu.
Sedaj pa objavlja družba, da ima 25.953 K primanjkljaja. To dejstvo je tembolj usodno, ker „Lega" deluje vstrajn® in uspešno. Vlada je potrdila sklep istrskega deželnega zbora, ki določa za „Lego" deset tisoč kron podpore. Tržačan Ottilio Conighi je nedavno daroval temu društvu 54.000 K, pod pogojem, da ustanovi v treh čisto hrvaških krajih svoje šole, od drugod pa dobiva „Lega" dan na dan obile prispevke, ki omogočujejo vedno večji napredek in uspešnejše delo. Tisti trije kraji, kjer bo družba z denarjem Conighijevim v kratkem ustanovila šole, so Livade, Fabci in Rakalj. V Livadah in Raklju ima sicer že „Družba sv. Cirila in Metoda" šolo, tudi v Fabcih bo te dni dograjena. Vse to nam priča o vztraj-
nosti hrvaških rodoljubov, a sila njihova se bo zlomila, če se družbi izdatno ne pomore Skrajni čas je že, da se razplamte rodoljubna srca in da doprinesejo žrtev in darov za stvar, ki je vsem sveta, potrebna in nujna. Naj silijo drugod druga vprašanja na dan kot narodna, naj socialisti in uto-pisti pobijajo narodno samozavest in sanjarijo o kozmopolitizmu, nas naj navdaja tisto, dejal bi, naivno, sveže navdušenje, ki je gorelo v naših prsih za časa prve narodne probuje jugoslovanske. Slep, slab in brez-krvn je vsak internacijonalizem, če ni zgrajen na narodnih tleh, na narodno vzgojeni, samozavestni duši, ki je vznesena, ponosna na lastne kulturne pridobitve. Te dni je pokazal visoko izobražen narod, narod norveški, da narodnega čuvstva ni moč zatreti, da je .potreben stadij v razvoju prosvete in faktor, ki najbolj pospešuje napredek ljudstev, družb in posameznikov. Norveški narod je gotovo kozmopolitski, bolj kot marsikateri drugi, ki se ponaša s svojim občečloveškim stališčem, saj ima v svoji sredi mislece, ki slujejo po celem svetu. Kakor je norveški narod globoko veren, tako je tudi naroden skozinskoz.
Mi istrski Slovani smo tudi zmožni za najvišjo prosveto, a naše ljudstvo se mora vzgajati v domačem duhu. Zato se pa naj navdušijo vsi naši rodoljubi za našo šolsko družbo, da nam bo vzgojila krepek, zaveden in izobražen naraščaj, ki bo mogel dvigniti ves kulturni položaj naše dežele.
Zato na delo požrtvovalno!
to na podlagi nemških izmišljotin. Opozarjamo le na slučaj gospe Flerinove, glede katere se je takoj pokazalo, dd se je domžalski Nemec nesramno zlagal, trdeč, da je rekla: 3Danes mora teči nemška kri". Take so pač tudi ostale .eingeleitete Erhebun-gen", o katerih trdi uradni list, da na njihovi podlagi more podati „eine e i n -gehendere Darstellung iiber den Sach-verhalt, soweit er bisher k 1 a r g e s t e 111 (t) werden konnte". Prič proti nemškim junakom z revolverji in kamenji se pa sploh ne išče in se jih še ni zaslišalo ! Vlada * senci frankfurtaric.
O frankfurtarskih zastavah piše uradni list, kakor bi to ne imelo nobenega po-
mena, dasi je bil to namen nem-
Vlado in Domžale.
Naša deželna vlada hiti ob vsaki priliki na podlagi enostranskih prič ne čakajoč končnega rezultata preiskav, blatiti našo deželo pred svetom. Ta hitrica je nenavadna in priča e nemškonacionalnem sistemu, katerega udani služabnik je naš deželni predsednik. Kar trdijo nemškonacionalni krogi, smatra takoj za dognano, in kar se morda trdili glavni krivci domžalskih dogodkov, kamniški okrajni glavar, župan Janežič in kak orožnik, ki se je vedel popolnoma proti službenim predpisom, to je naši dež. vladi vse sveta resnica, kakor ji je bila sveta resnica, da se je svoj čas streljalo v kazino, ker so to trdili nem ški nacionalci, dasi so priče in izvedenci izjavili nasprotno. Kakor deželna vlada takrat ni popravila svojih neresnic, tako tudi sedaj baron Hein in njegov oproda nemškonacionalni predsedstveni tajnik Haas, ki pred leti celo Slovencev na cesti ni pustil pri miru, zavijata stvari na nečuven način v nemškonacionalnem smislu. Kup neresnic, ki so v zadnjem, pojasnilu', je poslala deželna vlada istočasno vsem nemškim listom, ki to vladno poročilo tik pred zasedanjem državnega zbora ponatiskujejo z velikim veseljem kot resnično, dasi se je preiskava komaj pričela ! Tako je naša deželna vlada vnovič dokazala, da je njeno glavno delo blatiti našo deželo pred svetom. Da ji ti manevri tudi povoljno uspejo, kaže dejstvo, da jim celo nekateri sicer resni nemški listi brezpogojno verjamejo Kaj se je vse že zgodilo Slovencem v Celju, St. Ilju, Celovcu itd., a nikdar ni vlada hitela s takimi poročili v svet. Naša deželna vlada je s tem pokazala, dasejena nečuvenna-čin popolnoma postavila v službo nemškega naciona 1 i z m a.
Vladno poročilo na podlagi nemških izmišljotin.
Iz tega se jasno vidi, kako se »dela pravica* o domžalskih dogodkih. Išče se samo, „kaj se je storilo proti Nemcem" in
š k e g a izzivanja. Uradni list piše, da so bile na vrtu tudi „zwei schwarzrotgol-dene Fiihnchen, die indessen von aussen j e nach dem (!) Standplatze kaum oder gar nicht zu bemerken waren". Ta je mastna! Ce bi kdo stal v Ljubljani, bi jih seve ne videl, v Domžalah so pa izvršile svoj izzivajoči namen. Uradni list priznava, da so Slovenci izjavili, da bodo mirno odšli, ako se frankfurtarske zastave odstranijo, potem pa pravi, da je zastopnik okrajnega glavarja posredoval pri Nemcih, ki so pa dejali, da jih ne odstranijo, ker se zastave od zunaj ne vidijo. To je Nemcem zastopnik okrajnega glavarstva verjel! Tako je okrajno glavarstvo skrbelo za mir, da je verjelo očitnim lažem, o katerih bi se lahko prepričalo na licu mesta. Ni torej odstranilo teh izzivajočih zastav, da bi pomirilo opravičeno razburjeno slovensko občinstvo, ampak se je postavilo z domžalskim županom vred v senco izdajalskih frankfurtaric ! To baron Hein v „Laibacher Zeitung" proglasi kot „Ausiibung einer schweren und verantwortungsvollen Pflicht!!"
Nemško kamenje!
Glede kamenja se uradni list postavlja tudi popolnoma na nem. stran, češ, da so pri-čeliSlovenci metati kamenje, a priče trdijo, da je prvo kamenjj padlo iz nemških vrst. Rojena Slavenka sedaj z Nemcem poročena, je iz G. hiše začela metati kamenje. Metale so kamenje Dolarjeva Marjana, Rezika Rov-ska, Tona z Loke in druge ponemčurjene Slovenke. Od teh kamenjev zadeta sta bila dva popolnoma mirna slovenska gledalca Janežič Leopold in Franc Sune..Tudi gospa .učitelja" Viganija in več drugih nemških dam je metalo kamenje. Uradni list pa pravi, da so Nemci kamenje samo nazaj metali' Škandal!
Kako se je izvršil dogodek s Sedejem ?
Popolnoma neresnično opisuje uradni list dogodek s Sedejem. Uradni list pravi: „Mit dem um 7 Uhr 53 Minuten in Domžale einlangenden Zuge traf die mittlenveile vom diensthabenden B^amten aus Laibach requirierte Gendarmerieverstarkung (acht Mann) ein und raumte im Vereine mit der bereits anwesenden Gendarmerie die Umge-gend des Festplatzes; bei diesem Anlasse \vurde seitens zweier Demonstranten der Versuch unternommen, zwei Gendarmen die Gewehre zu entreissen, \veshalb die Gendarmen von der Stichwaffe Gebrauch machten. Hiebei wurde der Schriftsetzer Sedej aus Laibach durch einen Bajonettstich in den Oberschenkel verletzt". Dogodek je bil popolnoma drugačen ! Nihče ni orožniku hotel iztrgati puške ! Sedej je bil popolnoma miren gledalec in je bil v bližnji gostilni. Končno je vstal in šel iz gostilne. Ven je lahko šel in veža je bila še odprta. Ko je hotel nazaj v gostilno, mu tega orožniki niso pustili. Sedej je dejal: »Prosim, pustite mene notri!" Orožnik se je zadri: „Nikamor ne bodete šli" in ga je sunil z bajonetom! Poleg Sedeja je takrat stal stavec Žagai; iz Kamnika, ki je vse to natančno videl. Žagar je vprašal Sedeja : „Ali si kaj dobil ?", nakar je dejal Sedej: „Nič!" To pa je rekel, ker si je mislil, da bi nastalo silno razburjenje,
če bi ljudje vedeli, kaj se je ž njim zgodilo. Nato je šel Sedej okrog hiše nazaj v gostilno, kjer se je obvezal. Zvečer je Sedej šel k vlaku, hoteč se odpeljati. Ko pride z neko gospodično, v katere družbi je bil, do razpotja, mu pravi ta: „Sedaj je pa slovenski vlak odšel!" Nato se obrneta oba nazaj. V gostilni zve, da je to bil nemški vlak. Na drugi vlak je šel sam. Na kolodvoru je čutil, da mu kri teče. — Prosil je nekega prijatelja, naj mu posodi robec Nato je Sedej šel v senco, da se zaveže V bližini so stali orožniki. Cul je, ko je eden orožnikov dejal: „Jaz sem enega tako sunil, da je ves bajonet krvav." Ko je rano obvezal, šel je Sedej k orožnikom in je dejal: „Da, pa ste res sunili tako, da bo moral dotičnik v Ljubljani takoj k zdravnikom!" Orožnik: „Ali ste Vi tisti?" V tem hipu je na postajo privozil vlak. Sedej se obrne, hoče iti hitro proti vlaku — a je že ležal na tleh. Pri padcu si je zlomil nogo. Dobil je udarec s kopitom orožnikove puške. Imamo še druge priče, ki bodo potrdile, da je orožnik, ko je Sedej popolnoma mirno prišel z vso silo butnil proti Sedeju in ga podrl.
Dogodek s Sedejem in prizore, kako je orožnik surovo ravnal s Sedejem pa so videle tudi priče: Julija K o p r i v n i k, Frančiška H a b j a n , Vincenc H a b j a n , Jožef J a n e ž i č ml., Katarina J u v a n, Janez Klemenčič, Mazuc Franc, K u-r a 1 t Marija, Leopold Janežič itd. Teh še ni prišel noben žandar kaj vprašat. Orožnik je Sedeja pri kolodvoru tako neču-veno na tla pobil, da so ljudje vzkliknili: „Za božjo voljo, saj je tudi človek!" Ali je bilo treba tako pobijati mirnega človeka, ko so se Nemci vendar že odpeljali!
Nemški revolverji!
Dognano je tudi, da so streljali samo Nemci. Albin H r o v a t i n je videl, da je neki nemški biciklist ustrelil, nakar je začelo leteti kamenje na Nemce in žandarje. Nekaj Nemcev je steklo na peron, drugi pa v restavracijo Staretovo. Od tu so Nemci streljali na ljudi. Orožniki so tudi streljali. Iz nemške šole je padel strel. Neki nemški kolesar je streljal na tak način, da je kro-glja prifrčala mimo sprehajajočega se vrtnarja g. J. Z i g e r 1 a. Uslužbenec na kolodvoru, Rozman, ki je takrat imel službo ve da so Nemci tudi s kolodvora streljali. T e so tisti streli, o katerih govori uradni list! Slovenci niti revolverjev imeli niso, pač pa so opozarjali orožnike na nemške revolverske junake, a orožniki se za to niti zmenili niso in tudi niso preiskavah, ali imajo dotični Nemci pravico nositi orožje. Nekaj nemških strelov uradni list sploh zamolči!
Kako je naš deželni predsednik vsegaveden.
Prav zanimivo je, kako vsegaveden je naš deželni predsednik. On vse ve, če tudi ni ničesa videl. V uradnem listu dež. vlada trdi, da so demonstrantje pri kolodvoru obmetavali orožnike s kamenjem, da so orožnike zadeli kamni in da so zato streljali. Najbolj zanimivo pri tem je, da so metali kamenje tudi Nemci. Kako more trditi uradni list, da so bili orožniki zadeti ravno od kamnov vrženih od Slovencev? Uradni list pravi, da so bili orli na nekaterih orožniških pokrivalih potlačeni. Orožniki so spremljali Nemce proti kolodvoru, orli torej niso mogli biti zadeti od kamenja Slovencev, ki so bili z a orožniki!
„Unqualifizierbare Vorwurfe" — pa na kateri strani? Odgovor Slovencev baronu Heinu.
Iz tega se vidi, da so poročila uradnega lista o dogodkih v Domžalah neresnična! Prav je imel ljubljanski župan, ko je dejal, da so poročila uradnega lista .hinavsko zavita". »Laibacher Zeitung" zato pravi županu, da je njegovo očitanje „unqali-fizierbar". Za take predrznosti bo treba oba dopisuna uradnega lista v deželnem zboru prijeti za ušesa! Deželna vlada je o Slo-
vencih nagromadila tak« neopravičenih očitanj in branila nemške iziivače na tak način, da je škandal! O županu slovenskega središča pravi, da je to .eine unberufene Seite" (!) in da ima enostranske informacije, dočim moremo to, kakor smo zgoraj dokazali, s polnim prepričanjem trditi o naši deželni vladi. Uradni list pravi, da bi morali slovenski listi in župan Hribar najstrožje obsoditi domžalske izgrede. Mi pa pravimo, da bi bila dolžnost vladnih funkcijonarjev storiti vse, da se preprečijo nemška izzivanja in da vsled vednih takih izzivanj ne nastane po naši deželi tak vihar, o katerem se baronu Heinu še ne sanja. Za sedaj pravimo samo: Postopanje in poročanje naše deželne vlade pri namišljenih kazinskihstrelih in domžalskih dogodkih je bilo „u n -qualifizierbar". To postopanje je tako, da odslej noben slovenski poslanec, župan ali občinski zastopnik ne more več biti v družbi barona Heina. Kjerjeon, tamni zaSlovence prostora! To bodi naš skupni odgovor predrznosti nemškega barona. Še hujše razmere kakor Handel v Dalmaciji je ustvaril baron Hein na Kranjskem.
ftnsho-InponsKn uojsKa.
Roosevelt Rusiji in Japonski.
Washington, 10. junija. Predsednik Roosevelt je 8. t m. diplomatičnim potom poslal japonski in ruski vladi sledečo obvestilo: „Menim, da je došel čas, ko se moram v interesu celega človeštva potruditi, da se, ako mogoče, ta strahoviti in obžalovanja vredni boj konča. Zjedinjene države so s prijateljskimi vezmi vezane i na Japonsko i na Rusijo. Svetovni napredek zaostaja vsled vojske med dvema velikima narodoma. Rusko in japonsko vlado, nujno prosim, naj se snideta k direktnim mirovnim pogajanjem, ne le radi njih samih, ampak v interesu vsega omikanega sveta. Predlagam, da se ta pogajanja vrše direktno in izključno med vojskujočima se državama z drugimi besedami, da se snidejo ruski in japonski pooblaščenci brez vsakih posredovalcev, da vidijo, bili ne bilo mogoče, da se obe državi zedinita o mirovnih pogojih. Resno prosim rusko in japonsko vlado, naj se zedinita za tak sestanek. Pripravljen sem, storiti vse, kar morem. Ako obe tozadevni vlasti moje posredovanje v predpogajanju, kar se tiče kraja in časa, smatrati za koristno, toda tudi, ako se predpogajanje vrši neposredno ali na drug način, bom zelo raz-veseljen. Kajti moj edini namen je, da se vrši sestanek, ki naj, kar ves omikani svet srčno želi, prinese mir."
Pogajanja za mir se prično?
London, 10. junija. „Reuterjev bird", poroča iz Washingtona: Rusija in J a -ponskasta vsprejeli predlog zadržan v noti predsednika Roosevelt a. Sestanek zastopnikov obeh vojujočih se strank je sedaj zagotovljen.
W a s h i n g t o n, 10. junija. (Reut. bird.) Nota predsednika Roosevelta na rusko in japonsko vlado je bila odposlana v četrtek popoldne, potem, ko je prišlo iz Tokia in Peterburga zagotovilo, da predlog ugaja. Nota je bila na ukaz Rooseveltov brzjavnim potom odposlana v Peterburg in v Tokio, kjer jo je izročil dotičnimi vladama ameriški poslan k oziroma odposlanec. V tukajšnjih diplomatičnih krogih smatrajo, da je to prvi odločilni korak do miru.
Tokio, 10. junija. Minister zunanjih zadev baron K o m u r a je dovolil v imenovanje mirovnih pooblaščencev, ako je to želja Rusije.
Washington, 10. junija. V tukajšnjih diplomatičnih krogih izjavljajo, da je nemški poslanik baron Speck pl. Sernberg podpiral predsednika Roosevelta pri predpogajanjih gledč Rooseveltove note na Rusijo in Japonsko. Predsednika je zagotovil, da tudi nemški cesar njegovo prizadevanje najpri-srčnejše podpira Tu se nadalje glasi, da je cesar Viljem Rooseveltovo prizadevanje izpopolnil tako. da je z ruskim carjem stopil v zvezo v prilog sklepu miru.
London, 10. junija. Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da ondi menijo, da se bodo najbrže vršila mirovna pogajanja pooblaščencev Rusije in Japonske v Washing-tonu, ki je manj dostopen zunanjim vplivom ko Pariz. Po poročilih iz diplomatičnih krogov be naj bi že baron Rosen, prejšnji ruski poslanik v Tokiu (ki je Rusijo tako »imenitno" informiral o japonskih pripravah) imenovan za zastopnika Rusije pri predsto ječih pogajanjih.
Peterburg, 10. junija. Ni še znano, kje se bodo sestali ruski in japonski mirovni odposlanci. Kraj bo določila Japonska. Kot zastopnik Rusije, ki bo sprejel japonske mirovne pogoje, bo imenovan najbrže zastopnik Rusije v oni državi, v kateri se bo vršil sestanek.
B e r o 1 i n , 10. junija. „Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga, da so predložili carju listo onih ruskih diplomatov, od katerih se bodo izvolili trije, da vodijo pogajanja z Japonsko Ruski poslanik v Washingtonu, grof C a s s i n i in baron Rosen, bivši ruski poslanik v Tokiu, imata največ nade, da bosta imenovana za pooblaščenca. Japonska vojaška stranka zahteva, naj se prej izvrši med Ojamo in Linevičem ugodnejši japonski poziciji primeren dogovor, predno se sklene premirje. Neko nadaljne peter-burško poročilo trdi, da je car naklonjen, da se hitreje prično mirovna pogajanja
P e t e r b u g , 10. junija. Od mirovnega posredovanja pričakuje „Rus" le, da se bodo določili japonski pogoji. Pri na-daljnih pogajanjih pa, pravi list, mora rusko ljudstvo, ki je žrtvovalo na stotisoče svojih sinov in milijone svojih prihrankov, govoriti odločilno besedo. »Novosti" svetujejo, naj se odstopi Sahalin.
Tokio, 10. junija. Tukajšnja borza je nenadoma pokazala včeraj popoldne živahno se dvigajočo tendenco, ki je tudi še danes.
W a s h i n g t o n , 13. junija. Roosevelt je sprejel danes odgovor Rusije, ki izjavlja, da je pripravljena imenovati pooblaščence, ki bi se sešli s pooblaščenci Japonske k razpravljanju mirovnega vprašanja.
Novo rusko brodovje.
Peterburg, 10. junija. Mornariški minister A v e 11 a n je dobil povelje, naj izdela načrt za zgradbo novega brodovja.
Rusija v Turkestanu.
Peterburg, 10. junija. Krožijo vesti, da bodo poslali v Turkestan posebno armado. T« pa sedaj ni verjetno, ker bi Anglija nikdar ne dovolila, da bi bila zbrana na afganski meji cela armada. Podrobnosti iz bitke v Korejski cesti.
„Nov. Vremja" poroča: Felkerzam je umrl še pred bitko pri višinah šangajskih vsled bolezni na ledvicah. Bitka 27. maja se je od kraja do konca vršila brez signalov. Roždestvenski je bil že v začetku bitke ranjen. Brodovje je rabilo na dan 1000 ton premoga, če je postajale; med vožnjo osemkrat več. Brodovje je poznalo močjaponcev. Hotelo je le Japoncem prizadeti veliko škodo; nikdo ni upal, da zmaga, mislil pa je vsakdo, da pride vsaj del brodovja v Vladivostok. Premoga je bilo ravno prav. Japonske torpedovke so napadle brodovje ponoči. Japonci so jih imeli sto, mi vsega skupaj devet. Japonske brodovje je imelo dvakratno mero streliva, ker so bili blizu svojega opirališča; koncem boja pa ruske ladje niso imele nobene kroglje več.
Poročilo dveh ruskih poveljnikov.
Admiral E n q u i s t je poslal carju iz Manile poročilo o zadnjem boju, ki le potrjuje še znane žalostne dogodke. Enquist pravi: Japonska taktika je bila ne pustiti Rusov proti Vladivostoku. Kadarkoli je ruska eskadra plula proti severu, vedno jo je japonsko brodovje vsled svoje hitrosti prehitelo in obstreljavalo. Ruske ladje so bile premalo hitre. K® je bil gn-quist ločen od brodovja, je plul v Manilo. Enquist pravi, da moštva ne more dovolj prehvaliti.
Contreadmiral Reitzenstein, ki je s pomočjo angleškega parnika „Kuelinga" prišel s torpedovko „B»drij" v Šangaj pa v svojem poročilu pravi, da je moštvo njegove torpedovke in tudi moštvo »Osljablje* videlo, da so v pomorski bitki izgubili Japonci dve oklopnici, eno tipa BAsahi", drugo tipa „Sikišime", dalje eno oklopno križarko in tri križarke.
Ruske rekognoskacije v Mandžuriji.
Peterburg, 10. junija. General Linevič brzojavlja carju včeraj: Pri armadah ni izprememb. Naš oddelek na levem krilu je prodiral do črte Daguzjatan - Simiaocen-Tonangou-Inlancaj-Vanogou, kjer je zadel na sovražnikov odpor, v boju z Japonci je padel podpolkovnik Ž u 1 ž i t e n k o
Uporni ruski ranjenci.
K o 1 o m b o , 9. junija. Na krovu ameriškega parnika „Garone", ki jev vozil ruske ranjence, se je izvršil upor. Že kmalu po odhodu na Japonsko so ranjeni vojaki dajali znamenja nemira. Kmalu je nastal najbolj divji nemir. Častniki so morali rabiti orožje. Ko se je naposled povrnil mir, so Rusi imeli shode, na katerih so psovali vlado svoje domovine ter se zopet pričeli med seboj bojevati. Najhujše voditelje so morali izkrcati na suho. Ko so si častniki nabavili še drugo orožje, so nadaljevali pot.
K o 1 o m b o , 9. junija. Na krovu „Ga-ronne" je bilo okrog 100 ruskih ranjencev. Uporniki so napadli kapitana in častnike, da so morali ti rabiti samokrese, da so se ubranili upornikov. Ko se je pozneje upor iznova pričel, so se častniki oborožili s puškami, da se ubranijo grozečih napadov. Del
upornikov so morali izkrcati, drugi del pa spraviti v ječo; šele polem je nastal mir.
Japonske operacije v Mandžuriji.
Tokio, 11. junija. (Uradno). 9. t. m. so Japonci pregnali Ruse iz višav pri Lian-šinhinian in Nonhengen in so jih zasedli. Isti dan so Japonci zasedli vasi Eršilipu, Supantaj in Tunhiatu, severno od Hantua.
Nebogatov poizkusil izvršiti samoumor.
Bero lin, 11. junija. Iz Tokia poročajo listu .Lokalanzeiger", da se je Nebogatov poizkušal ustreliti.
Nova ruska ladja.
Peterburg, 11. junija. V ladjedelnici „PutiloV so izpustili v morje ladjo za mine „Dobrovolec."
Parlamentarne vesti.
Gosposka zbornica bo imela 21. t. m. sejo, ki se nadaljuje 23. t. m., če se 21. ne reši dnevni red. Posvetovali se bodo med drugim tudi o carinskem zakonu in o sploš nem carinskem tarifu. Med poslanci se govori, da bodo izvolili nagodbeni svet, ki bi obstojal iz avstrijskih in ogrskih politikov, da se posvetuje o izpremembi nagodbeaega zakona iz leta 1867. Ta misel pride v po-štev seveda šele potem, če se izjalovijo vsi poizkusi, ohraniti sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko. — Prvo branje zakonskega načrta o kongrui bo jutri hitro rešeno, ker stranke, izvzemši soc. demokrate in Vsenemce, ne nameravajo nasprotovati, Ministrski predsednik Gautsch se najbrže udeleži seje. Vlada namerava v najkrajšem času predložiti začasni proračun. Jutri po seji zboruje proračunski odsek. Izvoliti nameravajo v najkrajšem času kvotno depu-tacijo. A ker se kvotni deputaciji najbrže ne bosta zedinili, določi zopet kvoto vladar prihodnji mesec za dobo enega leta.
Drugod in pri nas.
Češki deželni zbor je v torek zaključil sicer kratko, a jako plodovito zasedanje. Deželna zbornica kraljevine češke je bila navadno torišče vročih bojev med češkimi in nemškimi poslanci. Minolo leto so nemški poslanci celč z obstrukcijo preprečili razprave. S to taktiko so hoteli zadušiti češko obstrukcijo v državnem zboru, kar so tudi dosegli. Ko je odstopil dr. Korber, so češki državni poslanci odložili obstrukcijsko orožje, in državni zbor je letos zopet pričel redno delovati. To in pa ogrska kriza sta toliko vplivala na nemške poslance, da so v češkem deželnem zboru utaknili meče v nožnice. Češki deželni zbor je v treh tednih rešil začasni proračun, devolil podpore po uimah poškodovanim ter pričel z uravnavo rek. To mirno zasedanje češkega deželnega zbora in stvarne razprave o gospodarskih vprašanjih utegnejo ugodno vplivati tudi na državni zbor.
Da se je to posrečilo, je pač v prvi vrsti zasluga ministerskega predsednika barona Gautscha in ces. namestnika grofa Coudenhove. Oba sta previdno, potrpežljivo in vstrajno na levi in desni pomirjevala duhove, blažila nasprotja in tako sukala nit do premirja. Da vlada utrdi to premirje, ustvari ugodna tla za nadaljno delo ter korak za korakom odstrani ovire, je v zadnji torkovi seji slovesno obljubila, da hoče že v jeseni deželnemu zboru predložiti načrt novega deželnega in volilnega reda. S tem se razširi volilna pravica, vpelje nova kurija ter razširi organizacija deželne uprave. Čehom bode zakonito zagotovljeno, število poslancev in tudi Nemci dobč primerne zastopstvo. Te zakonite določbe bodo zagotovile delavnost dež. zbora, volilna reforma bode utrdila medsebojno zaupanje.
Kar pa ni prav je to, da vlada prezira slovanske manjšine drugod in ne ustvari tal za narodno avtonomijo, kakor je to storila na Češkem „Infermation" konštatuje, da je tak zakonski načrt v Gradcu, Trstu in Pulju ravnotako potreben kot na Češkem. Ce vlada zares misli zagotoviti zgolj nemški manjšini na Češkem narodno avtonomijo, je to oflcielna izjava, da drugih slovanskih, posebno pa slovenskih manjšin ne upošteva in jih smatra za manjvredne.
Dr. Kramar o položaju.
Na shodu v Polni je dr. Krama? izražal zadovoljstvo, ker so Nemci v češkem deželnem zboru opustili obstrukcijo. Češki in nemški narod, ki bivata skupaj kot soseda, naj bi si ne grenila življenja. Treba je seveda potrpežljivosti in vztrajnosti. Začetek je storjen in to bode ugodno vplivalo na državni zbor. Tu je treba edinosti nasproti Mažarom, ki se hočejo odcepiti od Avstrije, kakor Norvežani od Švedov. Teda Mažari naj pomislijo, da so v manjšini na Ogrskem. Leta 1867. so ustvarili nagodbo, da bi Nemci gospodovali v Avstriji, Mažari pa na Ogrskem. Sedaj Nemci uvidijo svojo napako, ke je obstanek države v nevarnosti. Da se prepreči ta nevarnost, treba je izvršiti ravnopravnost v Avstriji. Ako so zadovoljni avstrijski narodi, močna bode tudi
država. Nemci naj opustč misel, da bi zatirali druge narode, in polagoma nastane mir. Zato je važno bodoče zasedanje državnega zbora Vlada mora pokazati, ali hoče dati češkemu narodu popolno pravico v šoli in uradu. Češki narod je Habsburžana izvolil za svojega kralja in tako ustanovil to državo, za katero je že mnogo žrtvoval. Navzlic temu hoče češki narod braniti to državo, da postane močna, toda s pogojem, da je tudi država pravična do vseh svojih narodov Sedaj je čas, da avstrijska vlada združi vse narode v obrambo države. V ta namen pa naj je vlada tudi pravična do vseh, ker le zadovoljni narodi žrtvujejo za državo življenje in imetje.
Uradni jezik v Dalmaciji.
Nedavno je zaslišal grof Bylandt Rheidt poslance Berksa, Vukoviča, Perica in Biankinija, ki so se pritoževali, da še vedno ni rešeno jezikovno vprašanje v Dalmaciji, kar povzroča v deželi nezadovoljnost in razburjenje. Posvetovali so se eno uro in Biankini je končno izjavil, da bi bili Dalmatinci zadovoljni če se uredi v Dalmaciji jezikovno vprašanje tako, kakor je urejeno v Galiciji. Grof Bylandt Rheidt je izjavil, da hoče proučiti vprašanje in v kratkem povabiti poslance, da jim naznani, kako namerava urediti jezikovno vprašanje v Dalmaciji.
Ogrske sanje.
Mažarski šovinisti niso zadovoljni samo s posebnim vojnim ministrstvom, ogrskim šefom generalnega štaba in z odposlanci mažarske zbornice, ki naj bi nadzirali pe-veljništvo armade, ampak celo predlagajo, naj se d£ takrat, ko uvedejo splošno volilno pravico, tudi ogrskim vojakom — volilno pravico. Sicer je ta zahteva le strašilo, ki naj bi naši državni polovici imponiralo in pokazalo, kako daleč zna mažarska oholost. Sicer pa naj Ogri le uvedejo splošno volilno pravico, ki bo nemažarske narodnosti rešila dolgoletnega suženjstva.
Kriza na Ogrskem.
„Magyar Hirlap" poroča, da bo 15. t. m. imenoval vladar Fejervaryja za ministrskega predsednika. V novem ministrstvu prevzame mesto henvednega ministra neki aktivni general, ker prevzame Fejervary poleg ministrskega predsedstva tudi finančno ministrstvo, ki je bo vodil državni tajnik Popovizs. Glavna naloga Fejervaryjeva bo predvsem ta, da ugladi pot stalni vladi, ki se sestavi iz večine. Na banketu dne 9. t. m. na čast nekemu poslancu neodvisne stranke je izjavil poslanec Hegediis, da bo prevzel vlado izvrševalni odbor združene opozicije, če bodo na Ogrskem nameravali vladati absolutistično.
Mažari za Norvežane.
Ogrska neodvisna stranka namerava pozdraviti s posebno adreso norveški državni zbor. Doslej je predlog podpisalo 32 poslancev. V krogih voditeljev neodvisne stranke se baje smatra ta predlog za neumesten in tako je mogoče, da sploh ne bo vložen. — Poslanec Viktor R a k o z i izjavlja, da ima akcija za čestitanje norveškemu drž. zboru popolnoma privaten značaj [ter ni sklenjena na strankarski skupščini.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 10. junija. V Baki so zasledili veliko tovarno bomb. Zaplenili so 200 pripravljenih bomb — Neresnična je vest, da bo grof Lamsdorff odstopil.
V	Moskvi so priredili dne 9. t. m. dijaki in dijakinje izprehod po mestu. Klicali so: „Proč z vojsko" in razdeljavali med občinstvo oklice, v katerem se poživlja ljudstvo, naj prisili vlado skleniti mir. Pred na-mestnikovo palačo so dijake in dijakinje razgnali kazaki. V Baku so odkrili veliko tovarno za bombe. Našli so 200 bomb.
V	Minskem je priredilo 9. t. m. 3000 delavcev protivladne izgrede. Izgredniki so streljali r zrak. Gospodarski svet harkovske gubernije je izjavil, da je vlada popolnoma propadla in je zato izgubila pravico voditi notranjo in zunanjo politiko. Potrebno je, da se takoj skliče ljudsko zastopstvo.
Slovanske,, vzporednice v Sleziji.
O slovanskih vzporednicah na učiteljiščih v Sleziji priobčuje »Deutschn. Korr." članek, v katerem naglaša, da šlezijski deželni zbor toliko časa ne bo zboroval, dokler ostane grof Thiyx deželni predsednik.
Vstaja v monastirskem okraju.
Iz Belgrada poročajo, da vzbruhne v monastirskem vilajetu v najkrajšem času vstaja. Poveljnik orožništva se je podal v Solun, da pripravi vse proti grozeči vstaji.
Balkanski narodi se bratijo.
Po Bolgariji potujejo rumunska odposlanstva. Ljudski učitelji bolgarski so koncem maja potovali po Rumunski in bili povsod sijajno sprejeti, med drugimi tudi v sinaju, kraljevi letni palači. Dne 4 junija pa so rumunski učitelji in dijaki dospeli v
Sefljo. Tu so jih sprejeli Bolgari nad vse prisrčno. Bil je tudi navzoč zastopnik na-učnega ministrstva. Govorniki so naglašali pobratimstvo bolgarskega in rumunskega naroda in so se spominjali slavnih dni pri Plevni, kjer sta se Bolgar in Rumunec skupno borila proti Turku. Kmalu odidejo Bolgari na Srbsko, da vrnejo Srbom lanski poset. Odkar se Rusija poganja za nadvlado v Aziji in zanemarja balkanske narodnosti, se te med seboj združujejo.
Sofija, 10. junija. Knez, ki se je podal na Nemško k prestolonaslednikovi poroki, se vrne na Bolgarsko šele črez tri mesece. Obiskal bo razstavo v Luttichu in francoskega predsednika, potem pa se gre zdravit v Marijine kopelji.
Odpad Norveške od Švedske.
Na Švedskem je nastala velika nezadovoljnost s sedanjim ministrstvom Ramstedt-ovim. Ministrstvo bo skoro gotovo odstopilo. V soboto je izbruhnila na Švedskem velika stavka delavcev železa. Stavka 17.000 delavcev v 100 velikih tovarnah. Avstrijsko zunanje ministrstvo je že dobilo naznanilo, da se je Norveška ločila od Švedske. Predsednik norveškega državnega zbora je zagotovil na neko vprašanje, da bo Norveška ohranila svojo nevtralnost in da ne bo stopila v nobeno kombinacijo. Nekateri listi se boje kombinacije Norveške z Rusijo, pri kateri Norvežani uživajo velike simpatije Ne-prijatelji Rusije se boje, da bi Norveška ne bila ruska posredna obal na Atlantskem oceanu
Neki švedski politik je izjavil na Dunaju, da bo pa došlih mu poročilih švedski državni zbor pritrdil mirni ločitvi Švedske od Norveške. Državjjik je mnenja, da bosta sklenili obe državi prostovoljno krepko zvezo. .Morning Leader" poroča, da je rekel I b s e n, ko je izvedel, da sta se ločili Norveška in Švedska: „Veseli me, da pripadam končno pepolnoma svobodni deželi." Švedska vlada je prepovedala konzulatom sprejemati in izvrševati naročila norveške vlade. „Lokalanzeiger" poroča iz Kodanja, da so se sprli zastopniki mest in dežele na Norveškem. Kmečki zastopniki žele, naj bi se ohranila monarhija, mestni zastopniki so pa za ljudovlado. Boje se notranjih nemirov. — Znani preiskovalec severnih pokrajin dr. Fritjol Nansen je rekel poročevalcu „Daily Telegraph" v Kristianiji: „Zveza je končno razrušena in mi se ne bomo umaknili." V Stockholmu je 11. t. mes. umrl švedski na-učni minister dr. pl. Friesen.
Najvplivnejši švedski list „Goleborger Handelszeitung" sklepa iz adrese norveške zbornice, da namerava zavzeti Norveška nasproti Švedski prijateljsko stališče. Kralju Oskarju priporoča, naj ne odkloni predloga, da izvolijo Norvežani kralja iz Bernadette jeve vladarske hiše, ker bi bila taka rešitev tudi za Švede najboljša, ki ne morejo želeti, da postane sosedna Norveška ljudovlada. — Položaj na Švedskem je miren dasi resen. Kralju prireja stockholmsko prebivalstvo neprestano ovacije. Švedska vlada je izjavila, da ne prizna nove norveške vlade. Norveški pobočnik in norveški vojaški svetnik sta zapustila 10. t. m. Švedsko. Kralj je izjavil, da se mu zdi ta korak pravilen, ker so prisegli novi norveški vladi generali zvestobo.
3
Ustavni načrt ruskega mi- ! nistrskega sveta.
Minister za notranje zadeve B u 1 y g i n ■ je izdelal načrt, kako izvesti na Ruskem ustavo; ministrski svetjoje pa v glavnih obrisih potrdil. Načrt je sledeči:
Stalno zastopstvo ljudstva se imenuje „Gosudarstvenaja Duma". Avtonomnih z e m-s t e v Rusija ne misli upeljati drugod ket na Sibirskem, vendar pa bodo volili Poljaki, Kavkasci in baltiška ozemlja svoje zastopnike v državni zbor po lastnih zemeljskih postavah Volilna pravica se to ravnala po premoženju. Državni zbor bo imel tudi p o-stavodajalno moč; pregledoval bo tudi državni budget in interpeliral vlado (ministre in oberprokurorja). Ljudstvo bo volilo 600 zastopnikov, predsednika zbornice pa imenuje car. Ustanovi se tudi gosposka zbornic«; natančnih določb o njeni sestavi še ni. Carjev veto je absoluten. Državni zbor zboruje vsako leto 2 meseca, poslanci so imunni in dobijo za dijeto 15 rubljev na dan
Turške reforme pri
vojaštvu.	J
V Turčiji vse vrč; skoro vsi evropski i vilajeti se upirajo turškemu nasilju. Zato pa j Turčija pridno reformira svojo armado. Se- ' daj kupuje Turčija konj ; anatolski so preslabi, ruskih sedaj ni dobiti, zato jih kupuje Turčija od Ogrov. Rabijo jih posebno sedaj, ko so od Kruppa naročili 65 baterij, ki brez dobrih konj nimajo nobene vrednosti. Turški častniki iz drinopoliskih in makedonskih posadk potujejo po Nemčiji, da se
seznanijo z najnovejšimi tehniškimi vojaškimi napravami.
Carigrad, 6. junija. Turška vlada je naročila pri Creusotu na Francoskem ru-šilca torpedovk, dva transportna parnika in več topniških čolnov. Turčija je obljubila, da bo te čolne naročila pri Stab. tecn. v Trstu, pa se je sedaj premislila. Creusotora ponudba je namreč cenejša.
Bolgarska vojna eskadra
se nedavno pomnožila za tri torpedovke, ki so razložene dospele v Varno.
Pomnožena nemška mornarica.
Nemška vlada predloži jeseni državnemu zboru, ako temu pritrdi zvezni svet, zakonski načrt, v katerem zahteva, naj se zgradi šest novih ©klopnih križark in sedem divizij torpedovk.
Ustava na Ruskem.
Petrograd, 10. junija. Ministerski svet je včeraj nadaljeval posvetovanje o načrtu za ustavo ministra Buligina. Minister se je izjavil proti volitvam na podlagi stanov in proti občni volilni pravici, zagovarjal je pa volitve na podlagi zakona o kmetijstvu iz leta 1864. Kakor volilce se ima določiti veleposestnike, prebivalce mest in kmečko prebivalstvo. Poslednje zamore poveriti svoje mandate veleposestnikom. Kakor poročajo listi, bodo dne 23. t. m. posvetovanja zaključena in narodno zastop-pstvo sklicano na jesen.
Varšava, 10. junija. „Kurjer War-šawski" poroča iz Peterburga, da se bo Zemski sobor sešel najkasneje 28. t. m. Sobor bo sestajal izključno le iz uradnikov, ki pa ne bodo imenovani, ampak voljeni. Predmet soborovih posvetovanj bo rusko japsnska vojska in finančni položaj Rusije.
Reformno gibanje na Kitajskem se širi.
O reformah na Kitajskem se je sedaj izrazil tudi dunajski kitajski poslanik Jan-Cen. Njegova izvajanja se sledeča: Sedanja rusko-japonska vojska je na Kitajsko s i -lovito vplivala, kajti pospešila je reformno gibanje. Kitajska doslej še ni imela skupne državne vojske, ampak posamezne oddelke, podrejene guvernerjem provinc. Sedaj pa k o n c e n t r ujeta vojsko princ Čin in pečilski podkralj Juanšikaj, ki vodita novo strujo na Kitajskem sicer energično in dosledno. Za reformo delujejo v s i kitajski poslaniki na evropskih dvorih, posebno londonski in pariški. Dunajski poslanik sam je pozval vse guvernerje in podkralje kitajske, naj po šljejo v Fvropo mladih Kitajcev, ki bodo proučevali tukajšnje razmere. O fi c i e 1 n o se že izvajajo sledeče reforme: koncentriranje armade, prememba kazenskega zako • nika in preosnova pravnih študije Dunajski poslanik je prevel več avstrijskih zakon skih načrtov na kitajščino in jih poslal v svojo domovino, da jih endi proučujeje. Vse reforme pa merijo na to, da dobi Kitajska s časom nstavno vlado. Azijska plemena se budč.
Dnevne novice.
,,Deutsche Stimmen" niso zadovoljne z nami. »Deutsche St" slikajo domžalske Nemce kot nedolžne ov-čice. Stvar pa je drugačna. Domžalski Nemci se ne zavedajo, kakor so pokazali zadnji dogodki, da so narodna manjšina, ki mora biti hvaležna, da od slovenskih žuljev živi. Nahujskani od ljubljanskih in celjskih Nemcev so šli pod okrilje veleizdajalskih frank-furtaric, in to izzivanje je protežiral tudi okrajni glavar, namestu da bi jih poučil, da se kot gostje na slovenskih tleh ne smejo tako obnašati. Kako se hujska v Domžalah od nemške strani, je živa priča učitelj na .šulvereinski" šoli, ki pravi otrokom: »Noben nemški otrok ne sme pozdraviti Slovenca. Slovenci se tisti narod, ki se mora do tal klanjati vsakemu, in bodisi še na tako nizki stopinji stoječemu Nemcu." In to naj bi mirno prenašali ?
Kriza v .Slov. Matici" je po stala akutna z odstopom predsednika gosp. c. kr. deželnega šolskega nadzornika F r. L e v c a. Netaktni nastop proti njemu na zadnjem občnem zboru ga je nagnil do tega koraka, ki zbuja veliko pozornost in ki potrjuje vse to, kar smo mi o tej zadevi pisali. „S!ov. Matica" je društvo, v katerem je mogoče raznim strankam in strujam nastopati samo po dogovoru. Na tem stališču smo stali vedno, ker je edino praktično. Ce zapustimo to stališče, bo gotovo le v škodo
»Matice". Iz zgodovine „Slov. Matice" bi mogli navesti marsikatero dejstvo, ki potrjuje naše mnenje, a tega rajši ne storimo, ker želimo, da se spor reši brez vsake ani-moznosti od katerekoli strani. Ako g. Leveč ne sprejme več predsedstva, pridemo v težavni položaj, iskati novega predsednika. Sedanji prvi podpredsednik g. Grasseli ni književnik. Njegov značaj tudi ne kaže, da bi iz ravnatelja mestne vžitnine še kdaj postal modern pisatelj. Zato bo treba iskati nadomestila v sedanjem odboru. Mi ne prejudiciramo na nobeno stran, ampak le želimo, da se stvar poravna v korist društvu. Neki gospodje so začeli jako nevarno igro, in s tem, da so svoje nezrele politične težnje zanesli v književni hram znanosti in umetnosti s tem, da so, naslanjaje se na propadajočo politično organizacijo, hoteli dobiti vajete v roko nad društvom, ki mora biti vzvišano nad dnevno politiko — se sami sebe globoko kompromitirali pred slovensko javnostjo. Na njih je zdaj, da popravijo, kar so zagrešili. Povemo jim pa, da slovenska javnost te zadeve ne smatra za osebno, ampak za načelno važno.
Nemški izzivači. Binkoštne praznike so imeli „turnerji" slavnost v Kočevju. Kar je bilo najbolj žejnih iz Ljubljane, Trsta, Celja in Ljubljane, se jih je peljalo tja. Iz Maribora so imeli seboj že-lezničarsko godbo. Na tukajšnjem kolodvoru so na te pijane stebre nemškega mostu do Adrije posebno ljubsznjivo pazili zastopniki naše deželne vlade. Nemški „turnarji" so na južnem kolodvoru provocirali s plavicami, posebno rojeni Poljak, trgovski pomočnik pri Perschetu, je bil okrašen s hrastovim perjem kakor kak planinski bik. To izzivanje je včeraj zvečer zaključile osem tržaških .turnerjev". Eden je nosil grablje, na grabljah pa hrastov venec in dve steklenici. Tako so „turnerji" korakali od .Bavarskega dvora", kjer je bilo njihovo glavno taborišče. Vladni zastopniki pa niso rekli, da je to provokacija. Imeli so te menda za posebno počaščenje izdajalske nemško - slovenske zveze. Ce bi kdo tem izzivačem nategnil ušesa, kar so očividno iskali, bi bilo zopet vpitje po vseh nemških logih.
Nadvojvoda Jožef je danes ob 6. uri 25 min. zjutraj umrl na Reki.
Javni ljudski shod za trii-ško delavstvo je na binkoštno nedeljo nad vse dobro uspel. Udeležba je bila nepričakovano velika. Govorili so: dr. K r e k, konzistorialni svetnik Spendov, Čebul, Miki, Jeriha, Puhar, Moške r c. Shod je jako spretno vodil tovariš P a p o v. — Obširnejše poročile še priobčimo.
Preiskavo o domžalskih dogodkih je poverila dež. vlada litijskemu okrajnemu glavarstvu, ker kamniški okrajni glavar in njegov namestnik nastopata ket priči.
Popoln nedeljski počitek v trgovinah. V Inemostu so uvedli za vse ondotne trgovine popoln nedeljski počitek. To je prvo mesto v Avstriji, ki je v tem oziru pokazalo, da umeva socialne zahteve. Tudi v Ljubljani se je pred nekaj časa vršile tozadevne gibanje, a je ostalo v pesku, ker je menda na eni strani premalo poguma, na drugi strani pa premalo dobrohotnosti in umevanja socialnih potreb.
»Zadružna zveza" ima dne 27. junija ob pol 10. uri dopoldne svojo prvo zvezino skupščino
—	Košnja in letošnje seno.
V ljubljanski okolici se je te dni pričela košnja, ki obeta biti obila. Seno je visoko, gosto in lepo. Zlasti obilo ga je po senože-tih koder se je dobro gnojilo.
—	Reforme pri avstrijskem Lloydu. Upravni svet avstrijskega Lloyda je sklenil, da se preosnuje generalno zastopstvo Lloydovo na Dunaju, da bo odgovarjalo novim potrebam Predvsem nameravajo urediti zastopstvo bolj neodvisne od tržaškega vodstva, tako, da bo neposredno v j zvezi s trgovci.
—	„Zveza slovenskih pev- i skih društev". Letošnja redna skup | š č i n a odposlancev v „Zvezi" stoječih dru- ! štev bode v Ljubljani d ne 9. ju- ; 1 i j a.
—	Črevljarsko razstavo imajo v M i r n u.
—	Albori nevarno obolel. Iz
Sarajeva se poroča, da je poveljnik Bosne in Hercegovine fcm. Albori nevarne obolel. Podvreči se je moral operaciji.
—	Nesreča na cesti. V Gorici je biciklist Jamšek podrl soprogo učitelja glasbe g. HOniga na tla ter jo nevarno ranil. Gospa bo izgubila oko.
—	Golica v svatbeni obleki. To goro prištevamo k najzanimivejšim planinskim vrhovom in znano je, da je okoli Binkošti najlepša. Sedaj jo pokriva brez števila narcisov, ki so v najbujnejšem cvetju. Na nekaterih mestih jih je toliko, da se človeku v daljavi dozdeva, da je zapadel nov sneg. Videli smo v minolih praznikih, da so jih posamezni izletniki natrgali tako obsežne šope, da so jih komaj držali v rokah. Poleg narcisov cveto rumene pogačice, razni jeglici in mnogo drugih gorskih rastlin. Omenimo naj le še, da se v skalnatih a ne nevarnih robovih in med kamenjem pod vrhom skrivata turistom dobro znani krasni avrikelj in velecvetni en-cijan. Kdor se hoče seznaniti s temi poseb-nostimi Golice, naj se potrudi prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. k otvoritvi Kadilnikove koče.
—	Automobil med Opčinami in Sežano. Med Opčinami in Sežano bo v kratkem času vozil automobil, na katerem bo prostora za 16 oseb.
—	Slovenski igralci v Zagrebu. Sest članov slov. gledališča iz Ljubljane je (med njimi zakonska dvojica Danile, g. Betetto, gdč. Kočevarjeva) na binkoštno nedeljo in ponedeljek na poti v Sarajevo priredilo v Zagrebu dva dramatična večera na korist mestnih reveže v in Strossmayerjevega spomenika.
—	Predor skozi Karavanke bodo slovesno prebili dne 21. t. m. Po cerkveni ceremoniji se bodo udeležniki slavnosti peljali v predor, kjer se bo izvršilo prebitje, nato se bo pa vožnja nadaljevala. V Rožni dolini na Koroškem bo banket.
—	Ukradeni obramben! beneški načrti. Admiral Mirabello je naročil svojemu pobočniku, kapitanu Cianu, naj zasleduje na Dunaj pobeglega mornarja Pozzija. Cianu je naročeno dobiti s pomočjo dunajskega italijanskega poslanika Pozzija, ki naj mu odvzame ukradene obrambene beneške načrte. Pozzija zasledujejo zaradi tatvine in zaradi veleizdaje. — Kakor poroča .Deutsches Volksblatf', je kapitan Cian že odvzel Pozziju ukradene načrte. Ce bi Avstrija v Italiji zasledovala kakega svojega veleizdajalca godilo bi se ji menda drugače.
—	Telefon v Istri. Glavne kraje Istre nameravajo sedaj telefonično zvezati s Trstom.
—	Smrt slovenskega duhovnika v Vratislavi. V Vratislavi je umrl 72 let stari Slovenski duhovnik č. g. profesor Josip Drašler, posvečen leta 1857. Govoril je 14 jezikov Skoro potem, ko je daroval prvo sv. mašo, je šel v tujino. Nihče domačinov ni 42 let vedel, kje se nahaja, ali je živ ali mrtev. Še le pred par leti je izvedel njegov brat, da živi v Vratislavi. Pokojni Josip Drašler je bil silno radodaren. Ko so mu znanci prigovarjali, naj tudi sebi kaj privošči, je odgovoril : „To bi bil rop na ubogih". Imenovali so ga „drugi Alban Siolzu. Pred 7 leti je stopil v pokoj. Ruski car ga je odlikoval z redom.
—	Umrl je goriški župan dr. K a -r o 1 V e n u 11 i. Umrl je po jako kratki in mučni bolezni župnik v Sv. Lovrencu pri Neblem, preč. g. Andrej Gergolet, v 41. letu svoje starosti.
—	Predrzen rop je izvršil v že-lezničnem vozu na postaji „Sapiane" reške železnice neki 35 let star človek. Ko se je vlak začel pomikati, je tat na nasprotni strani postaje odprl vrata voza, potegnil nasproti sedečemu sopotniku uro iz žepa in pobegnil. Ura ima dva pokrova; na notranji strani je urezano ime lastnika : .Jos. Fatur, Šembije št. 20". Kdor dobi slučajno to uro v roke, naj naznani orožnikom ali županstvu v Knežaku na Notranjskem.
—	Nova cigareta »Donava", ki bo imela kratek svitek tobaka, a daljši ustnik pride v promet 1 julija. Ena taka cigareta bo veljala 2 vin.
—	,,Slovenska Matica" ima CXXXIX. odborovo sejo v Ljubljani, v ponedeljek, dne 19. rožnika t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni.
—	Vojaške vaje na krnskih planinah. Te dni ima 7. lovski bataljon, ki je nastanjen v Kanalu in v Tolminu, svoje vojaške vaje na krnskih planinah. Ondotno ljudstvo, ki ni v svojih krajih še nikdar kaj takega videlo, ustvarja si o pomenu in namenu teh vaj najrazličnejša domnevanja, kojih vseh zaključek pa je: „Eh, vojska bo!"
—	Nevarna otroška igra. Pred nekaj dnevi so se igrali pastirji iz St.
Vida pri Vipavi, ki so pasli .Pod gor*". Med drugim jim pade tudi v misel, kako se človeka obesi. Pomenijo se tedaj, da bodo to poizkusili. Eden je bil kmalu zadovoljen, prevzeti t® vlogo, dva pa sta se odločila, da bosta za rablja. Vzameta pastirski bič in nanj ga obesita na najbližje primerno drevo. Ko se je to izvršilo, so dečki odšli od obe šenca, morda iz lahkomiselnosti in da bi živino zavrnili, morda iz strahu, ker se jim je zdela stvar le malo preveč nevarna. Obešeni je obvisel sam na drevesu in se začel že daviti. K sreči je prišel nekdo mimo, videl, kaj so naredili in rešil nesrečnega dečka. Ubogi otrok je bil po obrazu že ves črn in bi se gotovo zadušil, če bi prišla pomoč le nekoliko kasneje*.
—	Drama v uradu. V Zadru je ustrelil v uradu višjega finančnega svetnika R o s s i n i j a , namestnika deželnega finančnega ravnatelja, radi nesposobnosti odpuščeni finančni koncipist pl. B o h m dva krat v srce. Rossini je bil takoj mrtev. Pl. Bohm je nato tudi sebe ustielil.
—	Longobardsko groblje v Lajhu. Doslej so odprli 81 grobov. Našli so zopet lepo število zapon, korald, novcev, kresilnikov in različnih drugih predmetov.
—	Petindvajsetletnioa nem škega .Schulvereina". Preteklo binkoštno nedeljo se je vršil v Lincu 25. •bčni zbor nemškega „Schulvereina". Z Dunaja se je pripeljal tja poseben vlak s 400 udeleženci.
—	Aretiran ni bil g. Ant. Učakar, poštni aspirant v Domžalah, kakor se je splošno govorilo, ampak samo zašiišan. On sploh ni demonstriral, ampak je bil sam« gledalec demonstracij.
—	Za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu je izdal odbor zagrebških meščanov, kateremu stoji na čelu dr. Sjepan M i 1 e t i č , oklic na narod. Odbor izda tudi razglednice v korist Strossmayer-jevega spomenika. Tudi oseški odbor meščanov je izdal oklic za nabiranje darov za Strossmayerjev spomenik, a ta oseški odbor bo nabral le za spomenik biskupa Strossmayerja v O s e k u.
—	Nepobolšljiv je Anton Rehber-ger iz Kokre pri Kranju. Sele nedavno je prišel iz Gradiške. Včeraj je bil ondi tepež fantov. Anten Rehberger je Janeza Gusa tako udaril z vrčkom po glavi da mu je prebil črepinjo.
—	V Postojno se je včeraj s pe-sebnim vlakom peljalo mimo Ljubljane 640 izletnikov.
_ — K otvoritvi koče na Golici ki bo prihodnjo nedeljo napravi izlet tudi ziljska podružnica slov. plan. društva. Sodi se, da se ob ugodnem vremenu udeleži tega izleta okrog 80 Korošcev.
—	Poštne razmere na deželi. Poštni urad v Preserju nam poroča: J. Bačar ni gostilničar v Preserju, ampak pol ure od vasi, in to je vzrok, da ni takoj prejel denarja, ker ni poslal ponj. Naš poročevalec se torej zmotil za šest dni. Istina pa je, da je bil denar odposlan iz Pulja 6. maja, a izplačan 18, maja. Op. ur.
—	Birmancev je bilo v kamniški dekaniji: V Vodicah 170, v Komendi 275, v Tunicah 54, v Stranjah 143, na Gojzdu 84, v Menkinjah 84, v Kamniku 251, na Se-lih 91, v Spodnjem Tuhinju 140, v Spitali-ču 70, v Motniku 96, v Zgornjem Tuhinju 120, v Nevljah 94 v Mengšu 154, v Trzinu 31, na Gorišici 117, na Homcu 77, v Radomljah 71, na Rovih 35, na Vranjipeči 50, v Dobu 157.
—	Slovensko časopisje. G.
Slatner v Kamniku je pričel svojemu Našemu Listu" prilagati priloga „Kamničan". Zadnji čas smo čitali v Našem Listu" tako nesramne izmišljotine, da se tako podlo ne laže niti „Narod". To ne priporoča ne gospoda Slatnerja, ne njegovih listov, pa tudi ne njegove tiskarne.
Ljubljanske novice.
lj Jezikovne razmere pri štajerskih magistratih in Ljubft Ijana. S Štajerskega se nam piše : Svoj čas se je eeljski mestni urad branil sprejemati slovenske vloge, pa smo si s pritož bami pri upravnem sodišču izvojevali, da se danes sprejme vsaka slovenska vloga brez ugovora. Ne samo to, ampak v nekem konkretnem slučaju je upravno sodišče izreklo tudi, da mora na zahtevanje strank mestni urad izdajati slovenske rešitve. To se sicer dogaja le malokedaj, ker naši ljudje premalo odločno zahtevajo svojih pravic. Iz nekega slučaja vemo, da je mestni urad celjski na zahtevanje stranke doposlal slo vensko rešitev, pa bila je nemška poleg. Stranka je dobila torej dvojezično rešitev. To postopanje mestnega urada bi morali si v Ljubljani vzeli za zgled. Principijelno naj bi se vsaka rešitev izdala v sloven- I skem jeziku, naj že bo vloga slovenska ali i nemška, — če bi pa kdo izrecno zahteval ' nemške rešitve, potem naj bi se slovenski ; rešitvi pristavil slovenski prevod. Na ta j način bi dobila Ljubljana samoslovensko uradovanje. Mislimo pa, da iz tega ne bo
nič, ker nimajo korajže se baronu Heinu
| zameriti. V nemških občinskih svetih se či-tajo samonemške vloge, in v Ljubljani ? Posebno hud je položaj za Slovence v Mariboru in Celju tam, kjer se ne dd. po višjih instancah ničesar začeti, tako na primer pri napisih pri celjskem, m a r i b o r skem in ptujskem mestnem uradu, uličnih napisih itd. Tu bi Ljub-ljančanje sigurno lahko dali šilo za ognjilo S tem bi naše prisilili, da nam dajo pravice, ki nam gredo. Ce pa tudi ne bi ničesar dosegli, bi po našem mnenju Ljubljana na tujcih ne izgubila niti enega. Saj je znano, da ima Celje 80% svojih tujcev, zlasti le-tovičarjev, ki so nenemške narodnosti. Ce torej teh ne ženirajo samonemški napisi, bi tudi Nemcev v Ljubljani ne pekli samo-slovenski. Škandal je, da ima Ljubljana v področju mestnega magistrata pri sedanjem položaju dvojezične napise na mestnih uradih. Tu bi bilo dobro dregati pri merodajni gospodi ! Občinski svet v Ljubljani naj se zave svoje naredne dolžnosti!
lj Samoumor vojaka. Ustrelil se je včeraj ob pol 9. uri dopoldne v šent-peterski vojašnici pešec Ferdinand S k u b i c , doma iz Mokronoga. Nesrečnik se je zadel v srčni bližini ; projektil šel je skozi telo, nakar je imenovani izkrvavel in bil tekom 20 minut mrtev. Vsak poizkus, da bi ga rešili, je bil brezuspešen. — Povod, ki je gnal v nesrečno smrt mladega moža, je taisti, kakor — žal — v večinoma vseh slučajih, kar se jih tako pogosto pripeti v armadi. Stroga a neopravičena kazen, katero je imel pričakovati za malenkosten prestopek, ga je stala mlado življenje. Zapustil je dvoje pisem : materi, katere edini sin je bil, in svoji zaročenki.
lj Umrl je danes tukajšnji tovarnar pohištva g. Naglas
lj Poročena sta bila danes v stolnici g. Ivan Zoreč, železniški uradnik v Trstu z gdč. učiteljico Marijo Ano R u p n i k.
lj Zaroka. Dne 11. t m. se je zaročil g. L u d o v i k Tomažič z gdč. E 1 o M a j c e. Čestitamo.
lj Predstojnikom c. kr. železniš kega prometnega urada v Ljubljani je imenovan g. Viktor Hrašovec.
lj Vlom v prisilno delavnico. V noči od 10. na 11. t. m. je prišel dosedaj še neznan tat k prisilni delavnici, kjer je vlomil na strani proti Kodelijevem gradu, v shrambo za jedila. Razdrl je v oknu železno omrežje in tako prišel v shrambo. Pokradel je iz neke omare 160 K denarja in nekaj klobas. Tat je meral biti preje prisiljenec, ker so mu bile razmere tako dobre znane. Vojaška straža ni ničesar slišala.
lj Krvav pretep je bil včeraj v Šiški. Z „bojišča" so prepeljali mizarskega pomočnika pri Naglasu, Tomaža Kavčiča v bolnico. Kavčič ima tri udarce z nožem po glavi in en vbodljaj v vrat.
lj Imenovanje. Asistent g. Peter S 1 e g e 1 v Kranju je imenovan za postaje načelnika v Vižmarjih.
lj Društvena godba priredi da nes zvečer koncert pri „ L 1 o y d u * , (Sv. Petra cesta.) Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 v.
lj Zaplenila je mestna policija nekemu dečku safnokres, k« je ž njim streljal v tivolskem parku. Nevarnost je bilaT za občinstvo kakor tudi za vrtnarsko osobje.
lj Umrli so v deželni bolnici: Marija Traven, bivša kuharica, stara 75 let in I. N a v r a t, prometni vodja, star 33 let.
lj Z ravbarjem je nagnal včeraj neki gostilničar užitninskega paznika. Nek trgovski vajenec je namreč spravil pri njem 10 litrov žganja, ne da bi bil kaj plačal užitnino. Ko je o tem izvedel užitninski urad, je gostilničarja kaznoval. To je pa gostilničarja tako raztogotilo, da je prišel nad paznika, ga opsoval z »ravbarjem" in ga končno še sunil v prsa, tako, da je paznik padel. — Ne bo prav!
Štajerske novice.
š Pogorela je v Celju prodajalnica čevljarja Ig. G o b e c a.
š Odvetniška vest. V odvetniško pisarno g. dr. Haasa v Mariboru je vstopil za koncipijenta g. M. S t a n j k o.
š Zaplenjena je bila sobotna „Siid-steierisehe Presse" radi članka o državno-zborski volitvi v mariborskem mestnem vo-livnem okraju in vzgoji nemških uradnikov po Gleispachu.
š Stavkajo pekovski pomočniki v parni pekarni Grzesicky v Gradcu Pred pekarno je bilo že več demonstracij,
š Zaprte trgovine. V Celju so bile vse prodajalnicu oba binkoštna praznika zaprte. In v Ljubljani?
š Jareninska mladeniška zveza je napravila v nedeljo izlet na Goro pri Sv. Petru. Udeležilo se ga je 40 mladeničev. Najprej so fantje bili pri večer-nicah na Gori, kjer so s svojim petjem vzbujali veliko pozornost. Nato so pa bili pri veselici društva »Skale" pri Sv. Petru.
Govorila sta tukaj dva mladeniča: Ivan Se-kol in Ivan Karmelec. Ljudje se niso mogli načuditi, kako sta navdušeno brez kake priprave govorila.
š Iz Mozirja. Pohlevno vprašanje. Minulo je že nekaj tednov, odkar smo brez zdravnika. A nič ni slišati, da bi se razpisala njegova služba. Ljudstvo želi zdravnika, ki ima nekaj izkušnje. Drznemo se pohlevno vprašati, ali se bo služba kmalu razpisala in ali bo zdravstveni odbor, kateremu na čelu je mozirski župan Janez Poč-jak, glede kompetentov objektiven? Sliši se namreč, da bi rade vplivne osebe pomnožile svoje sorodstvo v naši okolici.
Razne stvari.
Najnovejše.
N a g 1 o m a je umrla na Češkem udova kneginja Marija K i n s k y. Zadela jo je kap.
Veliki viharji so bili te dni p® severnem Češkem in v južni Nemčiji. Mnogo oseb je ubila strela. V Rossbachu na Češkem je strela desetkrat udarila.
Nemška p r e s t o 1 o n a s 1 e d -niča ima dete devetdeset milijonov mark, ki izvirajo od njenega — ruskega sorodstva.
Smrt plesalca na vrvi. Slavni umetnik na vrvi Herman Davidson je v angleškem kopališču Hastingsu padel z vrvi 60 črevljev visoko in obležal ves razbit na tlaku.
Nadtrimilijene kron je iz gubil v dunajskem Jockeiklubu" žid baron Konigswerter v igri z nekim Szemere.
Španski kralj se vrne v sredo v Madrid Kraljica mati se mu je peljala nasproti. Iz Londona je kralj že odpotoval. — Madrid ga bo slovesno sprejel.
Dr. Emil Steinbach je edstopil od podpredsedniškega mesta držav, sodišča. Njegov naslednik je poslanec dr. pl. Grafarna y r.
Stavka poljedelskih delavcev na Ogrskem. V somogyer-škem komitatu stavkajo poljedelski delavci in posli v 15 okrajih. Stavkuječi groze posestnikom, osobito na posestvu grofa Zi-chyja je položaj opasen. Stelnobelgrajski 12 ulanski polk je debil ukaz odposlati oddelek ulancev v somogyerški komitat.
Upor v jetnišnici. Iz Lvova poročajo 9. junija o izgredih v kaznilnici v zloezovskem okrožnem sodišču : Dne 6. t. m. razbijeje kaznjenci na dogovorjeno znamenje vrata in pobijejo šipe. Kolovodje so nekateri kaznjenci, ki so jih poslali v tukajšnjo kaznilnico. Ravnatelj kaznilnice zbere vse stražnike, zapre uhode in pokliče vojaštvo. Uporniki se zberejo na hodniku prvega nadstropja. Tu se zabarikadirajo in mečejo na vojake kamenje in hišno upravo. Nato je vojaštvo trikrat ustrelilo in več kaznjencev nevarno ranilo. Kaznjenci se umaknejo v svoje zapore. Kolovodje z vežejo. Okoli polnoči je že vse pomirjeno.
Cesarjev dar Galiciji. „Ga-zeta Lwowska" priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo namestniku grofu Potockemu, v katerem zaukazuje ustanoviti muzej za umetne in zgodovinske spomenike Muzej naj bi bil pri vladarjevi palači na Vavelu. Cesar nosi večino stroškov iz svojega za sebnega premoženja in namerava prispevati 100.000 K. Poljski listi se vladarju iskreno zahvaljujejo
Se nekaj deželni vladi!
Priče, da je kamenje iz Kleinlechner-jevega vrta prvo priletelo, so: Nikolo Svi-locossi, Ivan Žagar, Blaž Logar, Hinko Sax in baron Lazzarini, komisar, katerega je gospod Sax opozoril na to dejstvo.
Zadeta je bila med drugimi Ivana Maj-dič iz Domžal.
Da je Vizanyjeva, žena nemškega učitelja, metala kamenje, sta priči vrtnar Šicherl in njegova žena.
Slovenska javnost hoče vedeti, kdo je dal povelje streljati na Slovence, dočim so bili krivci Nemci!
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 13. aprila Baron Fejervary je došel sem. Cesar ga je sprejel v avdi-jenci. Po avdijenci je Fejervary gevoril z Goluchovskim in vojnim ministrom.
Budimpešta, 13 junija. Čuje se, da jutri „Wiener Zeitung" priobči imenovanje Fejervaryjevega ministrstva. Fejervary bo v ministrstvu imel portfelj ogrskega ministra na kraljevem dvoru in naslov finančnega ministra, posle finančnega ministra bo pa vodil dvorni svetnik dr. Popovic, trgovski minister bo drž. tajnik v trg. ministrstvu Ladislav V6ros, poljedelski minister bo strokovni pisatelj v Londonu Andrej Giorgy, notranji minister veliki županJožtf Krištofi, naučni minister bo veliki župan Lukas, justični minister Lang, honvedni minister Piah, minister za Hrvaško drž. po slanec Kovačevi č.
Praga, 13. junija. Nemški državni poslanec K 1 i e m a n je umrl. — Umrl je član gosposke zbornice T o r n e k.
Dunaj, 13. junija. Tu zboruje bota-niški kongres.
Dunaj, 13. junija. Baron Nataniel Rothschild je tu umrl. Znan je bil posebno po svojih krasnih vrtnih nasadih.
Dunaj, 13. junija. Princ Filip Kebur-ški se je na lovu nevarno ranil na nogi in bo meral dalje časa ostati v sobi.
Monakovo, 13. junija. P. De niti e je umrl. Zadela ga je kap.
Cetinje, 13. junija. VSkadru so bili zopet trije potresni sunki, eden ed teh jako močan.
Carigrad, 13. junija. Včeraj opoldne je bila tu velika povodenj. Pod vodo je bilo središče mesta in več predmestij. Zrušilo se je mnogo hiš, potopilo več ladij. Število mrtvih in ranjenih še ni znano.
Belgrad, 13. junija. Delavci tukajšnjih tovarn platna in tkanin stavkajo.
Iiew York, 13. junija. Mont Pelle je te dni zopet bruhal. 800 metrov visoko se je dvigal dim. V soboto je bruhal iz gore visok plamen. Sedaj je mir.
Madrid, 13. junija. Podkonzula Danske, Angleške in Avstrije Maddela v Maz-zaganu v Maroku so v njegovi spalnici po noči pri Tangerju Arabci zabodli in ga končno še ustrelili. Žena podkonzulova je roparje kleče prosila usmiljenja, a so tudi njo nevarno ranili. Vsled intervenc:je angleškega konzula v Tangeru so aretirali 7 osumljencev, več aretacij bo še izvršenih. Zastopniki vseh treh velevlasli v Tangerju so sultanu izročili oster protest. Umor podkonzula vzbuja tu veliko pozornost. Razbojniki so podkonzulovo stanovanje oropali.
London, 13. junija. (Reuterjeva brzojavka.) Položaj v Maroku je skrajne kritičen. Baje si je Nemčija izposlovala več trgovinskih koncesij. Sultan se je dalj časa pogovarjal z nemškim poslanikom.
Peterburg, 13. junija. Ministrski svet bo v par dneh končal posvetovanja o volivnem redu za ljudsko zastopstvo ter bo potem prešel k podrobnim posvetovanjem o Bulyginovemu načrtu.
Peterburg, 13. junija. Zadevo o sklicanju ljudskega zastopstva bo po ministrskem svetu proučeval še poseben odsek izvoljenih zastopnikov zemstev in mest.
Peterburg, 13. junija. Linevič je peslal o cušimski bitki dolgo poročilo na podlagi poročil poveljnikov „Almaza", groznega" in „Bravija". Pravi, da je sovražnik obstreljaval Ruse z največjo točnostjo in ruske ladje v pravm pomenu besede posipal z granatami. Japonski ogenj je vse uničeval in užigal. Rusi so bili brez moči, ker so morali gasiti pežar na ladjah. Iz poročila se razvidi, da so tudi japonske križarice II. in III. razreda bile kos svoji nalogi, dasi so jih smatrali za manj vredne. Najbolj so delovali japonski rušilci torpedovk.
Peterburg , 13. junija. General Batjanov je izjavil, da je madžurska vojska hrabra, da ne misli na mir (?) in da so vsi vojaki gotovi (?) zmage. Poraz na morju jih ni potrl.
Tokio, 13. junija. Iz Mandžurije prihaja poročilo, da so Japonci pregnali Ruse s štirih stališč.
London, 13. junija. »Standard* poroča iz Washingtona, da se bo sklenilo najbrže premirje šestih tednov, ki pa že sedaj vlada po tihem dogovoru.
London, 13. junija. Cuje se, da med Rusijo in Japonsko takoj nastopi premirje na bojišču. Kraj za mirovna pogajanja bo skero gotov® kak kraj v Mandžuriji.
Peterburg, 13, junija Witte je odpotoval v Ameriko. To spravljajo v zveze z mirovnimi pogajanji.
Rim, 13. junija. „Tribuna" poroča, da je italijanska vlada naročila svojim poslanikom, naj pospešujejo mir med Rusko in Japonsko.
Pariz, 13. junija »Matin* poroča, da bo Japonska pri mirovnih pogajanjih jako milostna. Vejne odškodnine ne bo zahtevala, pač pa bo zahtevala, da ji Rusija povrne vojne stroške, tudi ne bo zahtevala, da se vladivostoške utrdbe razdero ter ne bo zahtevala, da ji Rusija izroči Sahalin.
Književnost ln umetnost.
* Geschichte der Musile in Wien. Von dr. Josef Mantuani. I. Theil. Von den Romerszeiten bis zum Tode des Kaisers Max I. Wien 1904. Druck u. Veriag von Adolf Holzhausen. — Naš rojak dr. Jos. Mantuani je izdal krasno knjigo, prvi del.zgodovine dunajske glasbe, ki je del monumentalne zgodovine dunajskega mesta. Izdaja je res luksuriozna v tolio-formatu in obsega 340 strani. V tekstu je mnogo slik in vzgledov z notami. Pridejani sta dve veliki podobi in 54 glasbenih kompozicij. — Pred vsem moramo konstatirati, da podaje dr Mantuanijeva knjiga mnogo več, nego bi se pričakovalo pod lett naslovom, kajti gosp. pisatelj smatra glasbo kot izraz ljudskega življenja in čuvstvovanja, in zato je segel daleč naokoli na vsa polja, ki vpli vajo na glasbo in so ž njo v kakršnikoli zvezi. Zato pa je ta knjiga hkrati silno zanimiva kulturno zgodovinska študija, tem važnejša, ker opisuje kulturni položaj ljudstva od neke nove, doslej še ne opazovane strani. Pa ne le po tvarmi, ampak tudi krajevno ima ta knjiga mnogo večji pomen, nego bi se bralo iz naslova; kajti g. pisatelj je nabral in obdelal toliko zanimivega materiala, da mu je Dunaj samo ono središče, okoli katerega je grupiral svoje da-lekosežna preiskave.
G. pisatelj začenja z rimsko debo ia položi temelj svoji razpravi s popisom rimske kulture na avstrijskih tleh, iz katere je izrasla tedanja glasba. V naslednji krščanski dobi kaže pisatelj, kako je glasba na stala na cerkvenih tleh, kako je nanjo vplivala cerkev, in potem razpravlja o najstarejši narodni pesmi z mnogimi zgledi. Nato slede nemški srednjeveški pesniki in pevci katerih dela zasleduje g. pisatelj zopet v zvezi s kulturnim življenjem. Stari lesorezi nam kažejo tudi tedanje plese. Razvija nam se širok pogled v tedanje življenje, ki je bilo tako polno poezije in petja. Pisatelj nas vodi po cerkvah, kjer odmevajo veličastne himne, spremlja nas v domači rodbinski krog, na travnike in v logove, kjer odmeva glasba in razkriva vse mišljenje in čutenje tedanjih ljudi. Od milih Marijinih pesmi in početkov drame do godčevskih 'dvotipov poslušamo vse akorde in melodije starih časov. Zani mive so slike najstarejših orgelj in popis dvornih glasbenikov. Izmed teh bo Slovence pač najbolj zanimal Jurij Slatkonia, dunajski škof, katerega velika slika, posneta po; nagrobnem spomeniku v cerkvi svetega Štefana, je poseben kras t« knjige. Slatkonia je bil rojen v L j u b 1 j a n i 1. 1456. L. 1495. je bil kanonik v Ljubljani. Postal je dvorni kaplan in kraljev kanter. Ko je umrl cesar Maksimilijan, ga je določil za enega izmed vladarjev. Dr. Mantuani popisuje velike zasluge Slatkonjeve za glasbo, katero je povzdignil in zboljšal. Slatkonia je bil zaupnik cesarja Maksimilijana in je izvrševal njegove ideje glede na umetnost. Tudi kot škof je še vodil petje. — Se mnogo zanimive vsebine je v Mantuanijevem velikanskem delu, ki je res monumentalen spomenik stari glasbi. V tekstu je mnogo ilustracij in zgledov z notami, pridejani sta dve tabli in dodatek s 54 kompozicijami. Ponosni, da je naš rojak sestavil tako znamenito knjigo, mu čestitamo in le želimo, da bi kmalu zagledalo beli dan nadaljevanje! __E.
j stolici (komitatu) je bilo tisto leto (1902) | 110 šol, od katerih se je še slovaško učil« j na 71 šolah; v ostalih se je poučevalo v | madžarščini ali pa mešano V 1 i p t o v s k i stolnici jih je bilo od 101 šol 33 slovaških; ' v t r e n č i n s k i je 380 šol, a le 95 slovaških; v m i t r a n s k i 475 šol, a le 118 slovaških; v turčanski 78 šol, 24 slovaških; v zvolenski 164 šol, 48 slovaških; vtekovski, v kateri je 57-5% Slovakov, sta bili le dvo šoli popolnoma slovaski; v S a r i š i (66% Slovakov) je 275 šol, a le 20 slovaških; v Z e m p 1 i -n u so za 106000 Slovakov le štiri slovaške šole; v stolicah abanjski, tornjanski in ugnski, kjer tvorijo Slovaki več kot četrtino prebivalstva, ni ne ene popolnoma slovaške šole. Pri tem pa moramo povdarjati, da ja glavni učni predmet tudi v čisto slovaških šolah madžarščina, ki se poučuje s pomočjo slovaščine. Toda niti take razmere ne ugajajo madžarskim šovinistom; hočejo popolnoma zatreti nemadžarski živeli in dati temu svojemu početju z zakonom Berzevi-czevim naposled še dovoljenje zakona.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 30. aprila 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo »Slovenskega Naroda" v listih 2., 5., 8., 12., 15., 19. in 22. aprila 1905. izkazane zneske skupaj 305 K 04 vin., upravništvo ^Slovenec" 10 K 90 v., podpora mesta Ljubljane za I. 1905. I. obrok 500 K, podružnice: na Vranskem 230 K, v Tržiču zbirko družbe v kavarni 5 K in dar družbe na Pesku 10 K, v Trbovljah 104 K 80 v., ženska in moška v Postojni 210 K, ženska pri Sv. Benediktu v Slov goricah 40 K 24 v., ženska v Novem mestu čisti dobiček igre „Na Osojah" 150 K, ženska za Ajdovščino in okolico 200 K, Posojilnice: notranjska v Postojni 100 K, v Spodnjem Dravogradu 50 K, v Ribnici 50 K, šent jakobska v Rožu na Koroškem 50 K, hranilnica in posojilnica v Tržiču 100 K, Mohorjani: v Pazinu 3 K 20 v., Razni: Nikolaj Križaj v Ovsišah 10 K, Ana Bogataj v Kobaridu nabrala v gostilni Juretičevi znesek 20 K, Martin Petelinšek, Gornji grad 3 K, Franc Kacjan v Rajhenburgu zbirko ob ©dhodnici g. Ivana Jelšnika 16 K, Ivan Traven v Ribnici 13 K 20 v., Anton Simšič v Ljubljani mesto venca na krsto abiturijenta Avg. Pogorelca 5 K, Horjulec — obljuba dolg dela — 1 K, goriška tiskarna dar g. Ivana Golja 20 K, za narodni kolek 19 K 90 vin., za družbin koledar 7 K 25 vin , za mladinske spise 1 K 30 v.
ženski vestnlk.
ž Umrljivost dojenčkov. Veliki fiziolog, profesor B u n g e je pravkar objavil svoja raziskavanja o škodljivosti alkohola z ozirom na doj enj e. Škodljivost alkoholnih pijač se dan za dan bolj razodeva. Bunge konštatuje, da hčerke se morejo dojiti otrok ako je bil oče pijanec, dasi je morda mati še lahko sama redila dojenčke. V 36 slučajih, ki jih je preiskoval Bunge, je bil oče „zmeren*, v 42 notoričen pijanec, torej v 78 slučajih izmed 100 je alkohol kriv, da ženske ne morejo dojiti svojih otrok. Kar pa je še najbolj pogubno, je to, da izgube skoro vse generacije pijancev zmožnost dojenja. Vendar pa je še mnogo takih mater, ki se še med dojenjem »krepčajo" z žga njem in vinom. Zato pa dojenčki tako zelo umirajo. Te dejstvo uprav grozno osvitlju-jejo našo dobo. Najbolj umirajo nezakonski dojenski, ki so pač največji revčki. „Monat-sehrift fiir sociale Medicin" zv. 11., 1. 1904. prinaša o tem obširno razpravo — V letih 1896.—1900. je n. pr. v Elberfeldu na Nemškem 40 2, v Berolinu 40 8, v Bannenu pa celo 43 1 odstotkov izmed umrlih dojenčkov nezakonskih! Vzrok je ta, da so ta mesta industrijska in je odgoja teh otročičev strašno zanemarjena.
Iz slovanskega sveta.
sl Pomadžarenje slovaških
šol. Zakon Berzeviczev sicer še ni bil sprejet v ogrski zbornici, a pomadža-rjene slovaških šol se vrši silno naglo tudi brez tega zakona. Na podlagi uradnih izkazov za 1. 1902. obravnavajo „N4rod. No-viny" to žalostno dejstvo. V o r a v s k i
Po svetu.
Zvesti pes. V bližini Homerton-mosta v Londonu je redar zapazil, kako mu teče nasproti pes in glasno cvili. Pes se vzpenjal na redarja, cvilil in migal z repom. Redar mu je sledil, pes pa je tekel pred njim do reke, kjer je redar videl na produ neko obleko in pipo. Na reki pa se je boril z valovi neki mož. Redar je skočil v vodo, ga rešil in ga potem s pomočjo drugih oživil. Pes je tako rešil svojemu gospodarju življenje.
Nekatera imena slavnih mož
so kaj smešna, če se jih dobesedno prestavi. Calderon della Barca pomeni „kotel ladje", Torquato Tasso ^priklenjeni jazbec", Dante Jelenja koža", Giovanni Bocaccio „Janez širokoustnež", Maks Piccolomini pa „Maks mali mož".
Kraljevska igrača. Angleški kralj Eduard je podaril svojem nečaku, eaajst letnemu princu valeškemu „Ediju" originalno igračo. Igrača je precej velika ladja, opremljena z jambori in jadri. Princ naj se na njej vadi v mornarištvu Ladja ima elegantne kabine in salone. Maštvo obstoji iz starih, izkušenih mornarjev. Prvo poizkušno vožnjo bo napravil princ s svojimi brati in sestrami. Na ladji bo vihrala posebna prin-bova zastava. To bo menda rekord najmlajšega mornarja ns svetu.
En milijon za pisalno mizo. Knez Pavel Metternich je prodal svojo pisalno mizo za en milijon kron. Pisalna miza je iz rožnega lesa, okovana z zlatom, iz dobe Ludvika XVI. To mizo je podaril cesar Napoleon I. državnemu kancelarju knezu-Klemensu Metternichu.
Spomenik časnikarjem. Nedavno je bila v katedrali sv. Pavla v Londonu, kjer se nahajajo grobovi mnogih angleških junakov, odkrita spominska plošča trinajstorici angleških časnikarjev, ki so v burski vojski pomrli vsled dobljenih ran, oziroma od bolezni.
Tabakjera za 28000 mark. Iz Londona poročajo: Na dražbi umetnin umrlega vojvode buckinghamskega so raz-pečali zlato tabakjero za 28.000 mark Tabakjera je bila izdelana okoli 1. 1760. pri Ducrollaju v Parizu v slogu Louis XV. Doza je emajlirana v barvah z vloženimi sličicami.
Nekaj podrobnosti izza poroke nemškega prestolonaslednika. Ob priliki poroke nemškega prestolonaslednika z vojvodinjo Cecilijo, se
je pokazal na eni strani humor, na drugi pa klečeplastvo Nemcev. Na neki berclin-ski hiši je bil napis: Slavimo kraljično Cecilijo, — ki spada sedaj v našo familijo. Oriloga berolinskega Tagblatta pa je prinesla tik pod slikami staršev kraljične Cecilije fotografijo tistega vola, ki so ga zaklali, da napravijo pečenke za naibolj odlične goste pri cesarski mizi! Pod fotografijo pa sledi mal volov životopis, kjer je povedano, da je bil ta vol na zadnji bero-linski izložbi goveje živine odlikovan.
Alkohol in moč mišic. O tem
je pred kratkim izšlo vfldjološkem zavodu v Stockholmu delo dr. Hellstena. Hellsten je delal na neki napravi, na kateri je moral dvigniti z obema rokama utež 90 kg. Poleg tega ju skrbel, da je šel vedno na delo dobro spočit in utrjen, svoje mišice je uril toliko časa, da so vsak dan imele približno enako moč. Pri poizkusih je utež 90 kg. v taktu 2 sekund dvigal toliko časa, dokler niso mišice odpovedale. Po počitku 2 minut se je delo zopet pričelo. Takih period je bilo vsaki dan 20 Hellsten je vzel dozo 80 cm3 alkohola. Poizkusi so pokazali, da so mišice takoj po vžitju alkohola za kratek čas močnejše. Ako je vzel alkohol tik pred poizkusom je naprvo napravil več dela, potem pa manj ko navadno. Dobiček in izguba sta se uničevala med delom, ki je trajalo 35 minut. Cisto drugačna pa je bila stvar če je vzel alkohol pol ure pred delom. Potem je namestu navadnih 5967 kilogramometrov izvršil le 5001, torej izguba 16%. Tudi čez eno uro je izguba še ista. Sele čez dve uri pade izguba na 11%. Žalibog se ne da pokazati, koliko časa to učinkuje. Po isti metodi je Hellsten poizkušal sladkor in čaj. Sladkor zelo zviša delozmožnost, čaj mani.
Kdor najhitreje pokadi. — Nemci imajo poleg drugih tekmovanj tudi tekmovanje v kadenju. Za to porabljajo velike pipe, vse jednako velike ter jednako napolnjene s tobakom. Na dano znamenje začno pušiti vsi hkratu; tisti, ki najprvo pokadi pipo, je slavni zmagovalec,
Velikanska smreka. V hosti barona \Vambolda na Hmelniku pri Novem mesu posekal je pred kratkim g. J. Košiček, lesni trgovec in posestnik žage na bencin, smreko, katera je dala 17 kubičnih metrov lesa. Deblo je popolnoma zdravo.
Posebnosti znamenitih mož.
Erazen Rotterdamski, znani humanist, je dobil mrzlico, če je videl ribe. Slavni astronom Tijho de Brache se je zgrudil na tla, če je zagledal zajca ali lisico. Marija Me-dicijska, velika ljubiteljica cvetlic, je sovražila vrtnice, če jih je videla naslikane Ivan II, moskovski veliki knez je omedlel, če je videl žensko podobo; pač redka prikazen pri moških. Ladislav, kralj poljski, je zbežal, kadar je zazrl kako jabolko. Zakaj so se mu jabolka tako zamerila, tega nam pa zgodovina žalibog ne sporoča
Kupujte
narodni l(6lel(!
Zahvala.
Za mnoge dokaze is« kfenega soeutja se naj« iskrenejše zahvaljujejo rodbine
Ahazich, pl. Hautneder in Schleyer.
Oddaja se služba
organista ta cerkvenika
v Sv. Križu pri Litiji.
Oglasila sprejema in na slučajna vprašanja odgovarja pismeno ali ustmeno ondotni Župnik.	1174 3—2
Potrtega srca javljamo mesto druzega obvestila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni in predobri sinček, oziroma bratec
Andrej Podboj
učenec I. razreda višje realke v Ljubljani
danes ob pol 2. uri zjutraj po hudi dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti v 13. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogr.eb bode v sredo, dne 14. junija ob 4. uri popoldne.
Prosi se tihega sožalja in blagega spomina pokojniku. V Ribnici, dne 13. junija 1905.
Semenj sv. Alojzija
v Moravčah, 21. junija
SGST" se prestavi igJJ
zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa
na torek, 27. junija.
lžoO 2—1	Županstvo Moravče.
fara okna
iz mecesnovega lesa, še dobro ohranjena,
proda po nizki ceni
Ivan Zalokar, stavbeni in pohištveni mizar v Podgori, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1188 1-1
Organi$t
praktičen, dobro izurjen, z izvrstn. spričevali,
Želi Stalno SlUŽbO takoj nastopiti.
Kje, povč upravništvo „Slovenca". 1193 3—1
Harmonij
skoro nov, fin, pripraven za cerkveno petje,
se proda po nizki ceni.
Več se poizve pri g. FRAN ŠKULJ, učitelj Bleiweisova cesta 18.	1190 3 — 1
Vabilo
občnemu zboru
»»Kmetijskega društva"
v Rovtah pri Logatcu
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bode vršil
dne 25. junija 1905, ob 4. uri popoldne
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računov za 1. 1904.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Opozarja se, da ker se pri občnem zboru dne 4. junija 1905 vsled prepičle udeležbe ni moglo sklepati, da se bo pri tem občnem zboru sklepalo brez ozira na število navzočih članov.
V Rovtah, dne 9. junija 1905.
ii9i	Načelstvo.
preklic.
Javna dražba, katera bi se imela dne 14. junija 1905 od 9 ure dopoldne naprej po umrlem gosp. Anton Povšetu po domače „Anžoku,. v Spodnji Šiški, se prekliče.
Občinski urad v Spodnji Šiški, dne 13. junija 1905.
Jak. Burger
1197 1—1
župan.
odpotuje 1196 1_1
od 16. junija do 7. julija.

A loj z ij L a vrenčič J
trgovec
Minka Lavrenčič nJ. Verbič
poročena.
Bistra, 11. junija 1905	Ljubljana.
1192 l—l	Brez vsakega drugega obvestila.
:
Odlikovan s častno diplomo lozlatosTetlnjo v Parizu 1905.
Ivan Triller
stavbeni In umetni ključavničar
na Bledu ...,
se priporoča za vsa y njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
Dve leti stari fant
lepe in zdrave postave, išče koga, ki bi ga vzel za svojega. Naslov: Rudolf. Poste restante Ljubljana, do _15. junija. im 2-2
Gostilniška koncesija
(tudi za žganje)
1199 2-1 za Ljubljano se odda takoj ali s I. avgustom.
Ponudbe pod »Gostilniška koncesija" pošta Spod. Šiška.
Yeliko zalogo absolutno zajamčenega
-v- pristnega vina -v-
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, os
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 35
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
na Studencu.
Plača: kolektura vredna 500 de 6C0 kron in prosto stanovanje. — Nastopi se lahko
takoj ali v dveh mesecih. Oglasiti se je pri župnem uradu na Studencu (P. Radna) na Dolenjskem. 1182 2—2
Hammersclunidtn nasledniki
Mcher & K
0.
trgovina železnln In kovin
1980C 34—14
UuMjana
Valvasorjev trg 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
blasajnlc in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadajoflftl predmetov.
Cene nizke! -s*
Berite v svojo lastno korist oglase, ki bodo prihajali na tem mestu.
1194 104—2
z°per zalego moljev
je najzanesljivejše sredstvo
novi, na štirih svetovnih razstavah z velikimi odlikami in zlatimi svetinjami odlikovano patentirano postopanje s takozvanim
UGST Motten-Monnig. ^
Tem načinom se vse	1127
blazinasto pohištvo, gardine, zavese,
preproge itd.
na mestu brez motenja zanesljivo obranijo moljeve zalege.
Po moljih načeti predmeti se sprejmo
takoj v zanesljivo varstvo pred nadalj-nim razdejanjem.
Pristno le s to var» stveno znamko.
Prodajne cene: '/, literska stekl. K 4-80, >/„ litra K 2*80, »'« litra K 1-70,
a "V" " "" licu ""*"" bre*	"N« prevzame UvrSiUv te n„t»„,n* procedure
nnhivftititiJ h g9 nlJ f. /... T. ____ j__19 777^
pri posamnih
pohištvenih delih, kakor tudi pri celih opravah.
Koncesionirano po imejiteliih patenta za Ljubljano: Fran Doberlet, Frančiškanske
_ulice 10, zavod za mebliranje in dekoracije.
Marljivo prav zanesljiva
ww kuharica
v starosti 30 let, želi dobiti službo v katerem župnišču. Izkazati se mora z najboljšimi spričevali. Vprašanja na posredovalnic« za službe Ter. Novotny, Dunajska cesta 11. v Ljubljani.	U84 2—2
Za neko čisto novo podjetje se išče posojilo
K 10.000
po 5% obrestilom.
Ponudbe pod »podjetje« do 22. t m. na upr. ^Slovenca". 1179 3—2

Žrtev spovedi
molčečnosti.
Prosto po resnični zgodbi spisal Josip Spillmann S. I. Cena s poštnino vred K 2'10.
Ena najlepših P. Spillmannovih povesti, katera nam ganljivo opisuje neomahljivo zvestobo blagega duhovnika, ki žrtvuje rajši svojo čast in življenje, kakor da bi z najrahlejšo opazko izdal in kršil veliko dolžnost, katero mu nalaga spovedna molčečnost. Jedro te povesti je vzeto iz resnične zgodbe, ki se je dogodila I. 1888. nekje na Francoskem in o kateri so svojedobno mnogo pisali časopisi. Ker žive še nekatere osebe, ki so s povestjo v zvezi je pisatelj njih imena, kakor tudi imena krajev premenil.
Knjigo je prevel naš rojak častiti gospod Frančišek Krže, župnik v
Ameriki.
Prodajo za Evropo ima edinole
Katoliška bukvama v Ljubljani.
(Dobi se tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novemmestu.)

T
T


Nakup ln prodaja vsakovrstnih drži.vnlh papirjev, sreik, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. •- Premene za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
TI K il C I IC "
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—61