Leto VIL, št. 28 Upravmstvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. liiseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. xv., st 160») Ljubljana, ponedeljek Ik julija 1934 Cena 1 Din Ponedeljska izdaja Ponedeljska tzoaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din i.-, po raznašal-cth dostavljena Din 5,- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva uhca 5. Telefon BL 8m, 3123, 3124, 3025 to 8126. Maribor: Gosposka uHca 1L Telefon St 2440. Celje: 8troasmayerJeva oL L Tel. 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. obrača jadra Nenaden preokret italijanske zunanje politike — Prejšnje nasprotovanje vzhodnemu paktu se je preko noči izpremenilo v odobravanje Tudi Poljska za vzhodni pakt Rim, 15. julija, d. Fašistični listi niso samo ustavili kampanje proti francoskemu načrtu o organizaciji evropskega varnostnega sistema, temveč so nenadoma vsi pozdravili načrt sam, pri čemer naglašajo, da vidijo v njem končno stabilizacijo miru in reda v Evropi. Ko j© bil načrt na podlagi predloga Litvinova in Ruždi beja predložen na poslednjem zasedanja razorožitvene konference v Ženevi, je italijanska vlada, ne glede na to, da je Barthou kategorično izjavil, da regionalni pakti o vzajemni pomoči niso proti nikomur na* perjem in da se ne misli z njimi nikogar ohkoljevati, — odklonila sodelovanje v odboru razorožitvene konference, ki mu je bil načrt o regionalnih paktih izročen v proučitev. Zatem je v času Barthou jevih obiskov v "Varšavi, Pragi, Bukarešti in Beogradu postala kampanja italijanskih listov proti temu načrtu tako ostra in brezobzirna, da ga niso samo proglašali za nevarnega in škodljivega, temveč so v njem videli tudi vzroke za novo vojno. Naposled so italijanski listi tudi Bar-thoujev poset v Londonu opisovali kot nevaren manever Francije, da pregovori Anglijo k prepustitvi evropskega kontinenta francoskemu vplivu in da bi tako Francija pod okriljem Društva narodov ojačila svojo hegemonijo. Anglijo so svarili, naj ne naseda francoskim načrtom, ker bi se na ta način uničil pakt štirih ter ustvaril protirevizionistični blok od Pariza do Vladivostoka. Pri tem so fašistični listi naglašali, da kuje Francija verigo vojaške zv«ze okoli držav, ki bi rade na miren način popravile kri lice in z revizijo obstoječih pogodb zagotovile Evropi trajen ter soliden mir. V francoskem načrtu so končno videli tudi poizkus, da se prisilijo revizioni-stične države k izpremembi svojega političnega programa. Kljub vsem svarilom je Barthoujeva misija v Londonu uspela celo preko pri čakovanj. Angleška vlada ni samo odobrila francoskega načrta, temveč je tudi sama podvzela korake v Berlinu, Riniti in Varšavi z namenom, da olajša za-ključitev regionalnih paktov o medsebojni pomoči. Prav v trenutku, ko je angleški poslanik v Rimu sir Erick Prummond po naročilu svoje vlade prijateljsko interveniral pri italijanski vladi, j« »Tribuna« še očitala Angliji, da je nasedla diplomatski intrigi generalnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Legerja, ki si .je postavil za cilj, da organizira pole« obstoječe locarnske pogodbe še dve slični pogodbi, ki bi za-jamčile moje v srednji in vzhodni Evropi, o katerih pravi omenjeni list, da so Improvizirane, in ki jih postavlja v isto vrsto z mejami ob Renu, katere so po njegovem mnenju »zgodovinske« in imajo eilizatorično nalogo. Pri tem je »Tribuna« poudarila, da se Francija ne mori" več zadržati na poti, na katero je stopila, da pa je žalostno, ker se Anglija noče upreti tej nevarni igri in jo celo podpira. Kmalu nato so fašistični listi in tudi »Tribuna« sama objavili oficielno objavo, v kateri se napoveduje popolna iz-prememba italijanskega stališča. To je prvi odmev Barthoujevega uspeha v Londonu in neposredna posledica obiska angleškega poslanika Drunimonda pri Mussoliniju ter državnem pod tajniku Suvichu. Oficielni italijanski komunike pravi, da je stališče Italije identično s stališčem Anglije. Ta objava je izzvala radikalni preokret v italijanskem tisku. »Tribuna« poudarja, da more sedaj Italija mirno zasledovati akcijo za uresničenje francoskega načrta o regionalnih paktih, ker je sedaj izven vsakega dvoma dejstvo, da Vzhodni Locarno nima proti-nemškib ciljev. V tem paktu bi bilo zajamčeno enakopravno sodelovanje Nemčije, Rusije, Poljske, Češkoslovaške, Litve, Estonske in Letonske. Končno bi s tem paktom Rusija in Nemčija zajam-čili nedotakljivost svojih mej in bi se zavezali k medsebojni pomoči. Francija bi pristopila k temu paktu kot garant in bi bile njene obveznosti v tem pogledu slične onim, ki sta jih prevzeli Anglija in Italija v obstoječem locarnskem paktu. V zameno za jamstvo, ki bi ga prevzela Francija v vzhodnem paktu, bi Rusija pristopila kot garant poleg Anglije in Italije k zapadni locarnski pogodbi. Nemčja bi na ta načn, kar je glavno, poslala enakopravna v odnošajih tako proti Franciji kakor Rusiji in napram vsem drugim državam. »Giornale d' Italia« je mnenja, da se bo ta francoski načrt mogel kmalu 1 uresničiti ln da bo k temu pakta razen Nemčije brezdvoma pristopila tudi Poljska. »Lavoro fasdsta« trdi, da vprašanja, ki se imajo obravnavati v zvezi z zaključitvijo vzhodnega pakta, ne morejo direktno interesirati Italije, Id pri tem iskreno želi, da U bila rešena v zadovoljstvo vseh prizadetih držav. list napoveduje, da bodo pogajanja za za-kljucntev Vzhodnega Locarna trajala do jeseni, ko se bo NemSja vrnila v Društvo narodov in ko bo vanj vstopila tudi Rusija. Angleški vpliv na Italijo Pariz, 15. julija, d. Kakor poročajo iz Rima, je angleški poslanik sir Eridk Drum-mond izjavil v razgovoru z Mussolinijem, da je Anglija pripravljena pogajati se z Italijo o važnih vprašanjih Sredozemskega morja in pritegniti k tem pogajanjem tudi Francijo. Kakor menijo v francoskih političnih krogih, bo Anglija že v bližnjem času sporočila svoje želje glede sredozemskega pakta im svojih gospodarskih interesov na vzhodu Sredozemskega morja francoski in italijanski vladi. Drummondov razgovor z Mussolinijem je imel tudi za posledico, da je Italija brez pridržka in v skladu z angleškimi željami pristala na sodelovanje pri pogajanjih o zaključrtvi vzhodnega pakta v locarnskem duhu. Bržkone je Anglija pristala tudi na važne koncesije glede na italijansko pomorsko politiko, ki bodo v bližnji bodočnosti izpopolnjene tudi z enakimi francoskimi koncesijami. Pariz, 16. julija, d. Kakor poročajo te Varšave, se kaže poljska vlada pripravljena za sodelovanje pri pogajanjih o vzhodnem paktu. Razgovor angleškega odpravnika poslov v Varšavi z zunanjim ministrom Beckom je imel ugoden uspeh. Po došlih poročilih se bo Poljska pridružila angleškemu stališču. Sedaj ee vrši izmenjava misli med angleško dn poljsko vlado. Tudi v Parizu so bila pričeta pogajanja s poljsko vlado. Včeraj je imel generalni tajnik zunanjega ministrstva Leger razgovor s poljskim poslanikom o pogajanjih sa zakljiučitev vzhodnega pakta. Pričakujejo, da bo poljska vlada že v prihodnjih dneh objavila, kakšno stališče zavzema glede na francoski predlog. Francija in Rusija Pariz, 15. julija. AA. Iz Moskve poročajo, da Je tamošnji francoski poslanec Georges Ronnet obiskal včeraj popoldne sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. — Razgovor Je trajal nad eno uro. Pariz, 15. julija. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Ženeve, da so pogajanja med prizadetimi zastopniki o vstopu Sovjetske Rusije v Društvo narodov malone končana. Verjetno je, da bo o vstopu Sovjetske Rusije v Društvo narodov že sklepala glavna skupščina Društva narodov, ki se sestane 10. septembra. Po informacijah iz drugih krogov pa ie vedno ni določen dan, ko bo Sovjetska Rusija uradno prosila, naj jo sprejmejo v Društvo narodov. Barthou o paktih in obisku v Londonu Dva važna govora apostola mirovne politike Pariz, 15. julija. AA. Zunanji minister Louis Barthou je danes v Bayonni prisostvoval svečanemu odkritju spominske plošče padlim Portugalcem in Poljakom. Pri tej priliki je imel dva govora. Govor na banketu je bil zelo važen. G. Barthou je v njem pojasnil temeljne misli francoske zunanje politike. Naša politika, je dejal Barthou med drugim, sloni na enostavnih idejah. Njena temeljna misel je zahteva po miru. Ne gre nam za mir, kjer bi se naj organizirali bloki in države druga proti drugi. Mi zahtevamo mir s pomočjo regionalnih paktov, ki naj dotičnim, ki jih podpišejo, jamčijo varnost pred vsakim napadom. Zato je treba te pakte tudi vzajemno spoštovati. Regionalni pakti so v zvezi z locarnski m paktom. Njihov namen je, da podprejo to politiko miru obenem s Francijo tudi tiste države, ki so s tem mirom prizadete. Barthou je nato govoril o svojih pogajanjih v Londonu: »Da so od mene zahtevali. naj se pogajam o razorožitvi kot o pogoju za sklenitev vzhodnega pakta, bi bil jaz to odbil. Take zahteve ne bd bili mogli dokazati. Nihče ne ve, kaj prinese bodočnost. Nočem prejudicirati bodočnosti. Če pa bi kdo stavil taka vprašanja, potem smatram, da mora Francija storiti vse potrebne varnostne ukrepe in da bi morala počakati, preden pristopi k pogajanjem o razorožitvi. Te ukrepe bi morala izdati, pa naj naša država z menoj vred še tako odklanja vojne grozote. Ze zdaj pa je mogoče reči, da bo z locarnsko pogodbo in z regionalnimi pakti nastala nova doba, ki bo omogočila, da se ti pakti prouče s stališča razorožitve. Točno je, da so razorožitvena pogajanja mogoča kot posledica teh paktov. Odkrito pa pravim »nel«, če naj se razorožitvena pogajanja vrše kot pogoj za regionalne pakte. Vidite, tako bi odgovoril, da 6o mi postavili vprašanje o razorožitvi kot o pogoju regionalnih paktov!« Hitlerjev molk o zunanji politiki Manjši uspeh kakor pri dosedanjih nastopih — »Hitler ni nič pojasnil!" prav so marsikatere njegove izjave napravile močan vtis na prebivalstvo. Odmev Hitlerjevega govora v meščanskih krogih je bistveno drugačen. Tudi ljudje, ki so bili nasproti njegovemu režimu rezervirani, so mnenja, da je Hitler preprečil veliko prelivanje krvi. Kljub temu razpravljajo mnogo o vprašanju, če bi morda ne dosegel istega cilja na drug način z bolj mesčanskimi metodami. Nadalje je zbudilo v političnih krogih pozornost, zakaj ni Hitler z nobeno besedico omenil zunanje politike. Govore, da je Hitler molčal o zunanjepolitičnih vprašanjih, ker se še ni odločil, kakšno stališče naj zavzame Nemčija glede na angleško posredovanje zaradi pristopa Nemčije k usodnemu paktu, do katerega je prišlo na dan pred njegovim govorom v parlamentu. Razen tega je nalagal previd-nots tudi italijanski komunike, z katerega besedilo je zvedela nemška vlada šele nekaj ur pred sestankom državnega zbora Italijanski komunike, ki pravi, da bi vseboval vzhodni pakt za Nemčijo priznanje njene enakopravnosti, je vzbudil v Berlinu malo navdušenja, ker sklepajo, da je Italija zavzela že precej pozitivno stališče glede na angleško-francoski načrt tega pakta. Vse to je močno vplivalo na taktiko berlinske vlade. V tem pogledu se vrše tudi razgovori s poljsko vlado in ie imel včeraj nemšk; poslanik Moltke v Varšavi daljši razrtr-vnr 7 zunanjim rn;nictrr>rrv RtI-itii »Hitler ni nič pojasnil!" London, 15. julija. AA. »Star« komenti- Berlin, 15. julija, d. Kljub odobravanju, ki ga je žel Hitler s svojim govorom v državnem zboru, in kljub navdušenim komentarjem nemških listov ugotavljajo v resnih političnih krogih, da njegov nastop ni napravil takega vtisa kakor prejšnji Hitlerjevi govorniški uspehi. Nezaupanje proti odgovornim krogom, ki se je zbudilo med nemškim prebivalstvom po 30. juniju, se ne da odstraniti na tako lahek način. Hitler se mora v tem pogledu boriti z velikimi težko-čami. Hitler, ki je doslej vedno nastopal v politiki kot napadalec, je prišel sedaj prvič v položaj, da mora sebe in svoje svetovalce opravičevati pred javnostjo zaradi dogodkov 30. junija. V tem pogledu ničesar ne izpremeni dejstvo, da se je to opravičevanje izvršilo s samopoveličevanjem. Množice so predvsem pričakovale, kako bo državni kancelar branil svoj režim proti raznim očitkom, ki se po 30. juniju niso pojavili samo v inozemskem tisku, temveč tudi v širokih krogih nemškega prebivalstva samega. To velja predvsem za delavstvo, ki je izključeno od sodelovanja v politiki že od 30. januarja lanskega leta. V berlinskih delavskih okrajih se opažajo značilni znaki o izpremembi razpoloženja. Politična letargi-ja, ki je označevala zadržanje delavstva v zadnjem poldrugem letu, se je umaknila novemu duhu, novemu zanimanju za politiko. Obeležje neomajnosti sedanjega režima je namreč po 30. juniju izginilo. Na tem dejstvu ne more ničesar iznremeniti niti Hitlerjeva govorniška sposobnost, če- ra Hitlerjev govor m pravi, d« nemški celar ni pojasnil, zakaj je dal ubiti svoje nekdanje prijatelje. Hitler je trdil v svojem govoru, da je že davno vedel za zaroto, ni pa ničesar storil, da bi jo onemogočil. Pač pa je, kakor pravi sam v svojem govoru, čakal, da je ta zarota dozorela. Prav tako Hitler ne more trditi, da je dal svoje prijatelje postreliti zato, ker so živeli nemoralno. To njihovo življenje mu je bilo že prej znano in ga ni motilo, da jih je štel med svoje najožje sodelavce. Oster ameriški protest v Berlinu New York, 15. julija, d. Bančno podjetje Morgan & Cie. je poslalo nemškemu finančnemu ministru brzojavko, v kateri obvešča nemško vlado, da svet ne bo kimala razumel niti poeabil, zakaj Nemčija ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti na podlagi Youngovega in Dawesove-ga posojila. V brzojavki pravi med dragim: V svojem ln v imenu vseh drugih, ki so podpisali ameriške tranše Yonngovega in Dawesovega posojila, kakor tudi v imenu tisočev ameriških lastnikov obveznic protestiramo najostreje proti vsaki zamudi plačal od strani nemške vlade, pa naj bi se pripetila iz kakršnegakoli vzroka.« VVashlngton, 16. Julija, d. Državni tajnik Hull je ameriškemu poslaniku v Berlinu naročil, naj energično protestira pri nemški vladi proti zapostavljanja ameriških lastnikov pri izplačevanju obveznosti na podlagi Daweeovega in Toungovega posojila Demonstracije v Londonu Pariz, 15. Julija. AA. Havas poroča is Londona, da so bile snoči nove demonstracije pred poslopjem nemškega poslaništva v Londonu. Poslanik ni hotel sprejeti odposlanstva, ki mu je hotelo izročiti skupno prošnjo te nekih koncentracijskih ta<-borišč. Redarji so razpršili demonstrante in nekatere izmed njih aretirali. Velik praznik novinarstva v Beogradu Ob veliki udeležbi uglednih osebnosti je bil blagoslovljen temeljni kamen za mogočen Novinarski dom Beograd, 15. juBja. p. Beograjska sekcija JNU in z njo vse novinarstvo Jugoslavije je danes praznovalo velik praznik. Na zelo slovesen način je bil položen in blagoslovljen temeljni kamen Novinarskemu doma. Novo, impozantno poslopje bo stalo v Frankopanovi ulici St. 28 na zemljišču, ki ga je v ta namen odstopila mestna občina beograjska. Povabilu odbora so se odzvali ne samo vsi novinarji prestolnice in zastopniki sekcij, temveč tudi v izredno lepem Števila prijatelji tiska, med niimi cela vrsta uglednih političnih, uradniških in gospodarskih osebnosti. Po blagoslovitvi so bile v čestitkah izražene želje, da bi novi dom postal važno zatočišče družabnega in kulturnega življenja prestolnice. Poslopje se bo zidalo po načrtih zagrebškega arhitekta Ernesta Weismanna m bo, kakor kaže naša slika, šestnadstropno, v najmoderne.jSem slogu, izključno iz armiranega betona, s tankimi vmesnimi stenami opeke. Prva dela so ze izvršena, vodstvo je poverjeno arhitektu Borivoju Ugričiču. Današnja svečanost je bila eden izmed najpomembnejših trenutkov v življenju Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Velika stavka v San Franciscu Panika med prebivalstvom, ki beži iz mesta v strahu zaradi pomanjkanja živil Pariz, 15. julija. AA. Listi posvečajo veliko pozornost generalni stavki, ki bo izbruhnila jutri v velikem ameriškem mestu San Franciscu. Listi naglašajo, da bo to prva splošna stavka v Zedinjenih državah Severne Amerike. San Francisco šteje sedaj z okolico poldrug milijon prebivalcev in je na drugem mestu med severno-ameriškimi pristanišču Stavka bo izbruhnila zaradi spora med delavci in delodajalci o višini mezd. V zvezi s proglasitvijo stavke je zavladala v San Franciscu prava panika med prebivalstvom, ki se boji, da bo prihodnje dni ostalo brez živil. Mnogi so že zapustili mesto in se napotili na deželo. Po poročilih iz San Francisca bodo skušali delavci preprečiti vsak dovoz živil v mesta Govore celo, da hočejo komunisti porušiti mostove in. železniške proge in da nameravajo izropati vse večje trgovine in bogataše. Hoteli so že obvestiti svoje goste, da za stavke ne bodo mogli deliti hrane. Oblasti so izdale vse potrebne varnostne ukrepe. V Sam Franciscu še vedno traja stavka pristaniškega delavstva. Ta stavka se je pričela že 9. maja. Danes so se jhn pridružili še drugi delavci. Število stavkujočih znaša sedaj 34 tisoč, v splošno stavko pa bo stopilo vsega 110.000 delavcev. Snovanje skupne rdeče fronte Po naročilu iz Moskve zahtevajo komunisti sodelovanje s socialisti za skupno borbo proti desnici Pariz, 15. julija. AA. širši glavni odbor socialistične stranke se je danes sestal v Parizu da sklepa o skupni akciji komunistične stranke proti skrajni desnici. Na dopoldanski seji so prečitali steno-grafsko poročilo o včerajšnji seji med osmorico socialističnih in osmorico komunističnih delegatov, ki so razpravljali o istem vprašanju. Nato je odbor ugotovil, da v nekaterih okrajih že obstoja skupna fronta med socialisti in komunisti. Razni delegati so zahtevali, naj bi ta skupna fronta ne posegala po nasilnih akcijah, ker bi tako ravnanje potisnilo razne demokratske stru-je v fašizem. Neki delegat je trdil, da skupno fronto med socialisti in komunisti zahteva tretja internacionala. Vprašal je dalje, ali ima socialistična stranka od svoje internacionale dovoljenje za ustvaritev te fronte Zanimivo je, da glavno glasilo socialistične stranke »Populaire« nima v svoji današnji številki nobenega poročila o ustanovitvi take fronte Komunistično glasilo »Humanite« pa tudi danes objavlja članek, v katerem zagovarja sodelovanje med so- cialisti in komunisti. Pariško časopisje posveča veliko pozornost temu najnovejšemu stališču francoskih komunistov. Tako komentira te dogodke tudi »Le Temps« m navaja pri tem mnenje novoso-cialističnega prvaka Renaudela, ki trdi, da so komunisti spremenili svojo taktiko in da zahtevajo zdaj sodelovanje s socialisti po naročilu iz Moskve. Socialistični glavni odbor bo o tej stvari siklepal šele nocoj v nočnih urah. Sovjetski letalci pojdejo v Francijo Pariz, 15. julija. A A. Iz Moskve poročajo, da bo skupina sovjetskih vojaških letalcev konec meseca vrnila obisk, ki so ga napravili francoski letalci septembra lani s tedanjim letalskim ministrom Cotom. — Med sovjetskimi letalci bosta tndi načelnik letalskega generalnega štaba general Kriči ln ravnatelj sovjetskega trgovskega letalstva Unšliht. Sovjetski letalci bodo leteli v Pariz čez Kilev. Lvov, Prago in Strass-bourg. Velik kongres za izvoz sadja V Mariboru so se zbrali izvozniki in trgovci kakor tudi producenti sadja ukrepi za izboljšanje našega sadjarstva in izvoza — Nujni Maribor, 15. julija. Dopoldne je bil v Maribofu otvorjen kongres izvoznikov in producentov sadja š vse naše države, M ga je sklical zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Kongres se je vršil v veliki dvorani pivovarne Union in se ga je udeležilo nad 500 delegatov iz raznih krajev države. Navzoči so bili tudi mnogi delegati ta Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Švice ia Grčije. Kongres se je pričel ob 9.30 in je bil izvoljen za predsednika Voja Petkovič, predsednik tevoeniškega društva v Beogradu, ki je toplo poedravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika bana dravske banovine inž. Zidanška, sreska načelnika dr. Senekovi-ča in Makarja, mariborskega župana dr. Lipolda, predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani Ivana Jelačina, generalnega tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča, direktorja zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomšiča, delegate itd. Nato se je spomnil najvišjega zaščitnika kmetijstva Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki so mu zborovalci priredili navdušene ovacije. Na predsednikov predlog je bila vladarju poslana udanostna brzojavka, pozdravne pa predsedniku vlade Nikolu Uzunoviču, trgovinskemu, kmetijskemu in prometnemu ministru ter banu dr. Marušiču. Nato je predsednik prečital pozdravne brzojavke in pisma predstavnikov oblastev in javnega življenja. Pozdravna pisma so med drugimi poslali: minister n. r. dr. Kramer, minister n. r. Ivan Pucelj, narodni poslanec Krejči, ljubljanski župan dr. Dinfeo Puc in dragi Nato je predsednik Petkovič v dal^em govoru očrtal važnost sadjarstva za gospodarstvo in trgovino. Sadjarstvo se razvija v eno najmočnejših gospodarskih panog in vedno večja poraba sadja zahteva čimdalje večjo produkcijo. Tako porabijo v Angliji sadja na osebo 45 kg na leto, dočim pride pri nas na osebo komaj 15 kg. Zaradi tega smo primorani, da večji del naše produkcije sadja izvažamo v tuj^ro. Sadna tngovina je važna panoga, pa tudi zelo komplicirana in je važno vprašanje naše države. V naši državi je okrog 65 milijonov Sadnih dreve®, ln gicer 40 milijonov sliv, 7 milijonov jablan, 3-7 milijona hrušk, 2 milijona orehov ter okrog 12 milijonov drugih sadnih dreves. Največ izvažamo sliv, in sicer 3000 vagonov svežih ter 2000 suhih, 2 do 3000 vagonov jabolk, 200 do 300 vagonov orehov, dočim je izvoz drugega sadja neznaten. .. , _ , Nadalje je predsednik Petkovic naglašal potrebo načrtnega gospodarstva v sadjarstvu, strokovnih šol, tovaren za predelavo sadja, pametnega sadjarstva in modernih vagonov. Naposled je naglašal potrebo propagande za napredek našega gospodarstva ter plasiranja našega sadja v trgovini. Pozdravi Zborovalce je nato prisrčno pozdravil načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidan-šek, ki je poudarjal prizadevanje banske uprave zra zboljšanje sadne produkcije in procvit sadne trgovine. Izrazil je željo banske uprave po sporazumnem sodelovanju med producenti in trgovci, ker more samo v tem primeru procvitati naša trgovina s sadjem. V imenu Maribora je pozdravil zborovalce župan dr. Lipold, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da so si ravno obmejno metropolo izbrali za mesto kongresa. Predsednik zbornice za TOI g. Ivan Je-feičin je v stvarnem, izčrpnem govoru predočil, da dravska banovina ni agrarna pokrajina, kljub temu pa si prizadevajo sadjarji, da dvignejo produkcijo sadja in to zlasti zadnjih 10 let. Sadjarstvo je v dravski banovini visoko razvito, kar ne dokazuje samo kvantiteta, marveč tudi kvaliteta sadja, ki ga izvažamo. Obžaloval je, da bratje iz vseh slovanskih pokrajin ne morejo prisostvovali kongresu ter je poudarjal, da je sadjarstvo ravno v ncodrešenih pokrajinah, n. pr. v okolici Gorice, najbolj razvito. G. Jelačin je končal z željo, da bi prišlo do sloge med producenti in izvozniki. Izvozniki naj bodo solidni, korektni in pošteni ter naj strogo pazijo na ugled, ki ga uživa jugoslovenski izvoz v tujini. Naposled je naglasil potrebo, da Narodna banka po-deluje solidnim trgovcem sezonske kredite, ki bi znatno olajšali izvoz našega sadja. Za lepa izvajanja je žel burno odobravanje. Nato je izpregovoril predsednik srbskega kmetijskega društva dr. Veljko Stoj-kovič, ki je podal splošno aliko o gospodarskem položaju naše države. V imenu združenja trgovcev v Mariboru je kongres pozdravil g. Miloš Oset, nato 'pa v imenu Kmetijske družbe narodni poslanec Lovro Petovar, ki je primerno naglasa! potrebo složnega sodelovanja producentov in izvoznikov, da se dosežejo najboljši uspehi. Sledilo je poročilo šefa gospodarske sekcije konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Sibe Miletiča, ki je podal splošen pregled sadnega stanja v .Evropi. Na Madžarskem bo letošnji pridelek sadja srednje dober, v Rumuniji prav tako, v Italiji se pričakuje rekorden pridelek breskev, dočim bo pridelek jabolk srednje dober; v Avstriji bo letos malo sadja, v Češkoslovaški bo za 40 odstotkov manj sadja kakor lani; v Švici bo precej hrušk, dočim bo pridelek jabolk srednje dober; v Franciji bo pridelek jabolk dober, v Belgiji, Nemčiji pa srednje dober. Po tem poročilu izgleda, da nam ostanejo izmed vseh držav, v katere izvažamo sadje, češkoslovaška, Avstrija in Poljska. Zlasti Češkoslovaška bo prisiljena uvažati mnogo več sadja kakor lani. Zaradi tega je potrebno, da se napravi vse, da plasiramo sadno produkcijo razumno, in da držimo stara tržišča. Potrebno je tudi, da izkoristimo izkušnje lanskega leta in da odklonimo ono, kar je lani dovedlo skoro do katastrofe ia producente in uvoznike. Govornik je tudi naglasil potrebo skupne izvoz-niške politike producentov in izvoznikov, da se doseže racionalno zalaganje tujih tržišč. Svoj referat je dr. Miletič zaključil z ugotovitvijo, da prirodno bogastvo zemlje ni vse, marveč je potreben tudi človeški razum, ljubezen do proizvoda, s katerim se bavi producent. Nato je referiral ravnatelj banovinske sadjarske šole v Mariboru g. Priol o produkciji in vnovčevanju sadja v dravski banovini glede na domač: in inozemski trg. Agrarna preobljudeaiost in maloposestni-ška struktura našega kmetijstva zahtevata intenzivacijo organizacije kmetijskih panog, katerih proizvodi bi na ta način kljub današnji gospodarski krizi dosegli cene, katere bi bile v skladu s proizvajalnimi stroški. Med poslednje smemo prištevati po vsej pravici tudi sadjarstvo, ki je bilo do nedavnega omalovaževano kot postranska kmetijska panoga, na katero smo se spomnili kvečjemu jeseni v dobrih sadnih letinah, ko je bilo treba spraviti pridelke kolikor jib je v takih razmerah. Svetovna gospodarska, kriza, ki objema bolj in bolj tudi naše kmetijstvo, občuten padec cen kmetijskih proizvodov in stagnacija prodaje nas silijo bolj kakor kdaj prej, da pričnemo razglabljati, kako rešiti našega kmeta iz sedanjega težavnega položaja. Izmed vprašanj, ki se porajajo v tem" pogledu pred nami, se moramo dotakniti predvsem dveh: kakšne naloge čakajo naše ladjarje v bližnji bodočnosti ln v kateri smeri «e bo morala razviti sadna trgovina. Dravska banovina Je zaradi ugodnih •podnebnih in talnih okoliščin ustvarjena v prvi vrsti za produkcijo finih namiznih jabolk, dočinn so druge sadne vrste bolj podrejene važnosti in so tudi zastopane v mamjšem obsegu, čeprav je bilo doslej še vedno dovolj povpraševanja po .našem sa- dju, ln so ga mogli voovčiti po odgovarjajočih cenah, se nam obeta v prihodnje ostra tekma na evropskih tržiščih od strani sadja Amerike, Afrike, Avstralije, Južne Rusije, »Italije, Rumunije, Švice, Ntio-zemske itd., kjer so v poslednji dobi pomnožili število sadnih dreves ter delajo s polno paro za povečanje množine in kakovosti pridelkov. Borba, ki jo bo morala izvojevati v bodoče naša država za ohranitev svojih pozicij na evropskih sadnih tržiščih, bo izredno ostra in bo treba napeti vse sile, da dvignemo produkcijo kvalitativno in kvantitativno ter se prilagodimo pri vnovčevanju in izvozu svojih pridelkov tuli pri nas sodobnim zahtevam. Ena izmed glavnih nalog naših producentov bo standardizacija in tipizacija pridelkov. Standardizacija blaga mora biti popolnoma enotna ter prilagodcna zahtevam svetovne trgovine. Jedro standardizacije je v skupni in enotni [produkciji maloštevilnih sadnih sort, intenzivna obskrba obstoječih nasadov, pravočasno in pravilno spravljanje pridelkov, enotno sortiranje in normalizacija transportnih posod. Produkcija se mora prilagoditi zahtevam trgovine same, odnosno sadnih konzumentov, ki imajo edini tukaj pravico odločevamja. Za dosego omenjenih ciljev bo gotovo pri-ipomogla v zcalni meri vzpostavitev krajevnih sadnih izborov za posamezne pridelovalne okoliše v dravski banovini. Na podlagi svojega referata Je dr. Priol predlagal naslednje ukrepe: Sadjarji so zborovali ločeno in zahtevajo prodajo preko Kmetijske družbe Ukrepi za prospeh našega sadjarstva 1. Razširi in poglobi naj se pouk o sadjarstvu in uporabi sadja na kmetijskih osuovnih in učiteljskih šolah, 2. Oblasti in kmetijske korporacije naj posvečajo pospeševanju sadjarske panoge pozornost, ki jo glede na narodno gospodarski pomen in z.boljšanje naše izvozni-ške bilance zasluži. 3. V važnih sadjarskih središčih se naj nastavijo potovalni učitelji za sadjarstvo, ki naj bodo podrejeni banovinskemu sadjarskemu referentu na sedežih banovine. 4. V svrho poenotenja ln tipiziranja sadne prodiukcije v posameznih pridelovalnih okoliših je treba pospeševati znižanje števila sadnih sort. Pri napravi novih nasadov, kakor tudi pri precepljanju sadnega drevja naj se vpoštevajo le sedanje izbire določeaih sort. Izvežbati je treba v kratkih tečajih zadostno število dobrih eep-ljarjev, ki bodo producentom pri precepljanju in oskrbovanju precepljenega drevja na razpolago. . 5 Posvečati je treba vso pažnjo gnojenju ter zatiranju sadnih škodljivcev m ■bolezni. 6. Osnuje naj se državni osrednji »avofl za analizo in prei®kušanje sadja. 7. V krajih z ugodnimi klimatskimi razmerami naj se pospešuje poleg peškar-jev tudi kultura koščičastega lm lupinastega sadja, zlasti takih sort, ki so sposobne za transport . ... 8 Z banovinsko naredbo naj »e ooloci vsako leto termin, pred katerim se gotove sadne sorte v posameznih sadjarskih oko-liščih ne smejo obirati. 9. Prirejajo naj se tečaji za pravilno obiranje, sortiram je ln pakovanje sadja 10. Orgamrzrajo naj se na zadružni ki privatni osnovi sadme »hiralnice ter skladišča v glavnih sadnih središčih, pri čemer naj gredo oblasti na roko e primernimi subvencijami. 11. Uvede naj se reklama za večjo porabo domačega sadja to sadnih pridelkov doma ter v inozemstvu. 12. Omogoči naj se a primernimi subvencijami prirejanje stalnih sadnih sejmov za fina namizna jabolka in drugo sadje v Beogradu, Nišu, Skoplju, Zagrebu, Novem Sadu, Ljubljani ln drugod. 13. Prirejajo naj se sadni ogledi, sejm. in razstave v naši kraljevini, v inozemstvu pa sodelujmo z našim sadjem tn pridelki pri sličnih prireditvah. 14. Store naj se ukrepi, da fcodo producentom in izvoznikom na razpolago zadostne količine pravilno to solidno izdelanih transportnih posod ter materijala za pakovanje po primernih cenah. 15. Država naj zniža železniške tarife za sveže sadje ter naj poskrbi za zadostno število vagonov, sposobnih za sadni transport. 16 Oblasti naj poskrbe, da se bo rava-jala kontrola sadnega izvoza enotno to točno po predpisih pravilnika, ker obstoja sicer nevarnost, da izgubi inozemstvo za-npanje, kar bi rodilo nedogledne Posledic^ 17. Odpošlje naj se komisija tehničnih in sadjarskih veščakov v Italijo, da pro uče moderne hladilniške naprave v Ve roni in Bolognl, specielno glede vagonov za transport sadja. Poiščejo naj »e Pota ln sredstva, da bi ee mogli okoristiti * modernimi pridobitvami tuui v naši držan. Maribor, 15. julija. Istočasno ko so v Uniona Zborovali sadni izvozniki in trgovci, so se zbrali v vinarski šoli ločeno sadni producenti, da na samostojnem sestanku rešijo nekatera važna in pereča vprašanja ter zavzamejo stališče nasproti trgovcem in prekupčevalcem s sadjem. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in so se ga poleg domačih zastopnikov sadjarskih ter kmetijskih podružnic udeležili tudi nekateri sadjarji iz Hrvatske in Srbije. Vodil je predsednik mariborskega Kmetijskega in sadjarskega društva g. dr. Kovačič, ki je obrazložil pomen sestanka zaradi preciziranja stališča producentov nasproti sadnim trgovcem. Zbodovalce sta pozdravila tudi zastopnik bana sreski načelnik Makar in narodni poslanec inž. Pahernik, ki sta jim želela najlepši uspeh ter obljubila vso možno pomoč. Predsednik Kmetijske družbe g. De*c*a je poročal o sobotni predkonferenci, na kateri so razpravljali o resoluciji, ki se je prečrtala na koncu zborovanja. Večina zbo-rovaloev je izrekla mnenje, da so interesi trgovcev in producentov tako različni, da je za enkrat skupno sodelovanje nemogoče, tem m®nj, ker eo med trgovci ln prekupčevalci mnogi nesolidni in neredni ljudje, Id spravljajo v slabo luč vae trg<»voe In prekupčevalce* Razvila se je živahna debata, v kateri so padli ostri očitki proti tistim, ki pogosto nimajo ničesar skupnega s pojmom trgovina tn vrše agolj posredovanje ter prodajo denarja, ne da bi pri tem kaj tvegali. Tudi riziko pri transportu gre največkrat na račun producenta. Sicer pa je pravih trgovcev s sadjem malo. Večino tvorijo prekupčevalci, ki so se vrinili med odjemalce in ponudnike in zaslužijo brea večjega truda težke tisočake. Iz vrst trgovcev bi bilo treba predvsem izločiti take pijavke. Ves potek je izzvenel v eno aamo željo, da bi se tudi sadjarji čimprej zadružno organizirali in da bi prevzela ves kontingent izvoza Kmetijska družba. Bil je izvoljen odbor, ki bo odslej stalno razpravljal na svojih sejah o perečih vprašanjih sadne produkcije. V Mariboru se bo osnovalo stalno tajništvo, kjer bodo producenti lahko dobili vsak čas potrebne informacije. V odbor so bili izvoljeni po en zastopnik vsake podružnice Sadjarskega in kmetijskega društva, s področja bivše Štajerske. Podružnice, ki niso bale po svojih delegatih zastopane na zborovanju, bodo naknadno imenovale svoje zastopnike. Nato je predsednik dr. Kovačič prečital resolucijo, ki je bila po nekaterBi popravkih sprejeta z velikim navdušenjem. Najvažnejša je v njej vsekakor zahteva, naj se ves Irvoz v dravski banovini pOverl Izključno Kmetijski drnžM to «e izloja tako v«ako prekupčevanje. V kolikor pa v tem pogledu produeentl ne bi uspeli in bi bili še vedno narezani na trgovce, zahtevajo glede na dosedanja irfcušnje, naj se ukine vsako kreditiranje od strani producentov. Blago naj se ne od-premi prej s postaje, dokler ni plačano. Določijo naj se tudi točni termini za obiranje posameznih vrst sadja po okoKSfii. Po razpravi o bližnji kmetijski razstavi, ki bo oktobra v Mariboru, je dr. Kovačič, ki so mu zborovalci izrazili popolno zaupanje, zaključil zfooT. Zborovalci so odšli nato korporativno na zborovanje v Union, kjer so obrazložili svoje zahteve to žeSJe, izražene v resoluciji. Na razstavi obrambe proti plinskim nap; česa se morejo ljudje naučiti v Brnu in drugod Dravska banovina prednjači Sledilo je poročilo zastopnika kmetijskega ministrstva profesorja Lukmana, ki je referiral o letošnjih izgledih naše sadne produkcije. V dravski banovini se pričakuje za letos 20.000 meterskih stotov sliv, 2000 stotov jabolk, 67.000 stotov hrušk, 10 000 stotov orehov, 4000 stotov breskev, 75.000 stotov kostanja. V ostalih banovinah so izgledi najslabši pri jabolkah, nekoliko boljši pri slivah, zelo dobri pri hruškah, orehih, kostanju in breskvah. Sliv bo letos v naši državi okrog 129 milijonov kg, jabolk okrog 35 milijonov, hrušk 19 milijonov, orehov 20.5 mil. in kostanja 13.5 mil. Nato je poročal kmetijski referent dravske banovine Anton Flego o negovanju sadnega drevja glede na zboljšanje sadne produkcije pri nas. V dravski banovini imamo okrog 5 milijonov raznih sadnih dreves, od tega odpade na pečkarje približno 70 odstotkov, na koščičarje 27 in na lupinarje okroglo 8. Samih jablan je P*-bližno 50 odstotkov sadnega drevja v banovini oziroma 33 odstotkov vsega števila jablan v kraljevini. Iz tega je razvidna da atoji dravska banovina po števila jablan in po pridelku jabolk na prvem mestu v kraljevini. Zavedajoč se. da postaja sadjarstvo z vsakim letom vedno važnejši del dohodkov našega kmeta ga podpirajo oblastva s primernimi zakonskimi predpisi in razpoložljivimi denarnimi prispevki. Ker so dani vsi pogoji za uspešen razvoj sadjarstva je jasno, da je le od sadjarjev samih odvisno, v koliko in kako bodo dosegli svoje cilje. Nadalje je referiral delegat zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Stamu-novič o sklepih državne konference izvoznikov meseca februarja Za njim je poročal dr Kovačič v imenu organiziranih producentov dravske banovine o sodelovanju med producenti in trgovci. S tem je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Poučni govori na popoldanskem zboru Ob 16. se je kongres nadaljeval, vendar pa ni bil tako mnogoštevilno obiskan kakor dopoldne. Popoldanski del kongresa je v glavnem potekel v tolmačenju želja, tako izvoznikov kakor producentov naših kakor Inozemskih. Prvi se je javil k besedi g Kraus z Dunaja kot zastopnik tamoš-njlh uvoznikov sadja. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo nad gostoljubnostjo, ki so je deležni gostje v Mariboru, nato pa opozoril na razne nedostatke pri transportu sadja v inozemstvu, predvsem pa na nepotrebno zadržavanje vagonov ob meji. Na vse pritožbe je odgovarjal zastopnik prometnega ministrstva g. Pavlovič, ki je tolmaču stremljenja ministrstva kakor tudi njegovo prizadevanje, da ustreže tako našim izvoznikom kakor inozemskim trgovcem. Obljubil je, da bo tudi v bodoče prometno ministrstvo storilo vse, kar je v njegovi moči za Izboljšanje prevoza sadja Za pozornost se mu je zahvalil predsednik kongresa g. Petkovič. Govorilo je še več naših kakor tudi inozemskih gostov, ki so opozarjali na raZne nedostatke naše trgovine s sadjem ter prevoznih sredstev. Glede na vso to upravičeno kritiko se je sestavil odbor, ki bo navedene nedostatke proučil ter jih skušal odpraviti. Nato je podal izredno zanimivo poročilo izvoznik Spartovič, ki se je bavil v glavnem z denarnim poslovanjem ln njegovimi tež-kočaml, ki so pogosto velika ovira trgo-govini s sadjem. Na vsak način bi se moral najti nekakšen Izhod v pomoč izvoznikom kakor producentom. Hvaležno nalogo bi tu opravila Narodna banka ter Poštna hranilnica z nakazovanjem primernih posojil izvoznikom, da bi se omogočila nujna in večja izplačila. Zadnji je referent inž. Lupša opozarjal na možnost novih trgov za naše sadje na Vzhodu, kar bi bilo lahko v veliko korist vsem našim izvoznikom. Za vzor je navedel Dansko, ki se bogati z izvozom v vzhodne dežele. Na drugi strani bi na ta način dosegli nekako revanžo za uvoz velikih količin južnega sadja in drugih pridelkov iz vzhodnih držav. Vse želje in zahteve kongresistov so bile ob koncu zbrane v posebni resoluciji, ki je bila sprejeta soglasno z velikim navdušenjem in ki bo poslana na vsa pristojna mesta. Zvečer je bil pri Orlu slavnostni banket, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Jutri se bo kongres nadaljeval in so na programu izleti v mariborsko okolico, kjer 3i bodo kongresi3tl ogledali lepe nasade ln drevesnice. Objave Pogreb g. Magdalene Mam se bo vršil danes v ponedeljek ob 17.30 s Poljanske ceste (Jožefišče) na pokopališče na Viču. Himen. Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi g. dr. Boris Premrov, pristav kr. banske uprave, z gdč. Majdo šusteršičevo, hčerko blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p. in lastnika trgovine M. Tičar. Kot priči sta bila g. dr. Vladimir Vidmar, direktor čekovnega urada, to nevestin oče g. Anton šusteršič. Bilo srečno! Počitniška kolonija, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v Sv. Jakovu — šiljevici pri Crikvenici, odide danes 16. t. m. zvečer z vlakom ob 18.25 preko Zagreba na Su-šak, jutri zjutraj pa z ladjo do Sv. Jakova. Na počitnice odide 60 otrok, med njimi tudi 10 gostov iz Korotan a. Voščimo jim obilo lepih solnčnlh dni, V Brn« sem videl v palači Prosvetnega doma stalno razstavo, ki nam kaže nevarnosti bodoče plinske vojne to tolmači način, kako se moramo ravnati v primeru plinskega napada. Razstava je zelo dobro urejena in se stalno izpopolnjuje. V prvi dvorani so razstavljeni različni tipi bombnih letal m bomb. Letala so označena po velikostih. brzinah in silah, enako tudi bombe. Na eni steni visi zemljepisna karta Češkoslovaške države z mejami s sosedi. Na karti so narisane vse važnejše zračne linije, ki spajajo vsa glavna in večja industrijska mesta z glavnimi mesti sosednjih držav. Te linije imajo vpisan čas, v katerem prileti sovražno letalo napadat. Tako n. pr. prileti letalo z Dunaja v Bmo v 29 minutah, to je v najkrajšem času, najdaljši pa ne traja preko ene ure. V isti dvorani je tudi navedena statistika, koliko bomb mora pasti na Brno, da uniči vse prebivalstvo — 260.000 ljudi. — V drugi dvorani je razstavljeno par tipov aeroplanskih motorjev m različnih plinovih in trgalnih bomb v prerezu z označenim njihovim učinkom, kako globoko prebije opaženo žele-zobetonsko ploščo in kako globoko se posamezne bombe zarijejo v trd ali mehek teren. Razstavljeni so tudi načrti posameznih stavb, kako se lahko opaži klet m tako obvaruje trgatnih in sledečih plmovih bomb. Po ogledu prvih dveh dvoran me je puščica vodila v klet Vhod je razdeljen v tri celice. Kletna vrata, okna m sploh v-aka odprtina, ki veže klet z zunanjim svetom, so zračno tesna. V vojni bo v tretji celici zdravnik nudil posameznikom prvo pomoč. Po zdravniškem pregledu se šele posameznik pridruži ostalim varovancem, ki so skriti v večjih kleteh tako dolgo, dokler jmi oblasti ne javijo, da lahko brez skrbi za-puste svoja skrivališča in se svobodno raz-idejo na prosto. Vse kleti so opažene; posebno močno so zavarovani njihovi stropi z železobetonom, tako da po možnosti vzdržijo tudi najtežjo bombo. Vse večje kleti so opremljene z lastno stalno vodo, razsvetljavo in pripravami za izmenjavo zmka preko različnih filtrov (čistilcev). Večje novejše stavbe, ki jih zidajo v Brnu, so že opremi iene s podzemskimi zavetišči ki bodo v primeru plinskih napadov obvarovala vse stanovalce, stanujoče v isti hiši. Mesto samo pa namerava zgraditi podzemska zavetišča, ki bodo v medsebojni zvezi smela v vsaki ulici po več vhodov. V tretji dvorani najdemo načrte novejših stavb, ki bodo imele strehe zidane v obliki parabol, da se eventualno odbije bomba od strehe in se tako poslopje obvaruje pred večjo katastrofo. — Dalje so razstavljene v epruvetah različne kisline in prvine, iz katerih izdelujejo pline, obenem pa slike, ki prikazujejo vpliv teh na ljudi in živali: opekline, oslepitev, mrtva trupla, katerih obrazi so izražali strahovite muke. V četrti dvorani so razsvaliene vse vrste mask 'j. različnih držav: Nemčije. Rusije, Češkoslovaške in drugih. Prav tu so češkoslovaške tovarn« razstavile svoje najnovejše masike. ki obvarujejo samo pliuča ali pa vse telo pred strupenimi plini. Med temi so tudi preparati, s katerimi 6e prebarva leseno ostrešje in se tako ohrani pred požarom. V zadnii dvorani so razobešene slike z navodili, ki ljudem nazorno prikazuje pravilno m nepravilno ravnanje v primeru plinskega napada. Na primer če napade sovražnik mesto ponoči, obvesti prva telefonska stenica s posebnimi signali vse ostale kraje, da se bliža nevarnost. Po sprejemu teh znakov sklenejo policijski ali žandar-merijski uradi električni tok in s tem poženejo sirene, ki oznanjajo ljudem, da se bliža sovražnik. Sirene so v krajih po 6 km oddaljene droga od druge. Nahajajo se na strehi policijske ali orožniške postaje. Ljudje. ki čuiejo tulenje siren, morajo mahoma ugasniti vse luči. zapreti vsa okna in vrata ter čim prej zbežati na varna meeta. Ustaviti se mora tudi ves promet. Vse to se morua izvršiti čim prej in popolnoma mirno. Vsak prebivalec mora biti opremljen z masko, ki mu ie edina rešiteljica ▼ zastrupljenem kraju. Vsa društva morajo biti opremljena z najmodernejšimi sredstvi za reševanje ponesrečencev. Po bombardiranju morajo ljudje počakati na znamenje, ki ga javi ljudem sirena, da je zrak čist plinov in se lahko svobodno razidejo. Enako kakor ljudje morajo imeti tudi živali mrnžtva jugoslo-■venskih obrtnikov v št. Vidu r vseh prostorih tamošnje narodne šole, se je razvila v mogočno gospodarsko in nacionalno manifestacijo, kakršne so redke še celo po večjih mestih, človek, ki se je dopoldne namenil iz Ljubljane proti št. Vida, Je r prenatnpanem tramvaju lahko opa-e!1, fa »o Ljubljančani prav resno sprejeli prireditev svojih najbližjih podežel-skrh sosedov. Beseda, ki je tekla med ipotnifei, je pričala, da se v Št. Vidu pripravlja nekakšna majhna konferenca ljubljanskemu vetesejmu. In aa trg« pred šolskim poslopjem, ki Je bil ves t narodnih trobojnksah, se je r resnici trlo sveta: domačega ljudstva, predstavnikov in poeetnikov i« Ljubljane in gostov m bližnjih in daljnih vasi. Ko se je ob 1L pripeljal pokrovitelj razstave ban dfcr. Marušič v tvojem avtomobilu, ga je abraao občinstvo prav lepo sprejelo. Nato je domači župan Babnik v kratkem nagovora izrekel vsem, ki so (prihiteli na to prvo reprezentativno gospodarsko razstavo slovenske podeželske občine, iskreno dobrodošlico. G. bana se Je zahvalil za pokroviteljstvo bi podporo. Naš kraj, je poudarjal g. župan, je tipičen obrtniški kraj, o čemer najbolje priča dejstvo, da plačujejo T občini obrtniki dve tretjini vseh dokled. V borbi preti ki1 Ui In breapeeekieeCI, k! tareta t»di šentviško podjetnost, eo domači Obrtniki priredili to razstavo, da pokažejo vsakomur, kaj ee v št. Vidu izdeluje lepega lin solidnega v vseh obrti h, slasti pa r mizarstva. Domači poslanec Komaa Ja v imena svojega sreza pozdravil g. bana in naglasil, da smo šele, odkar Je Jugoslavija, vajeni pozdravljati državne funkcionarje na gospodarskih in drugih ljudskih prired:-tvah. Zastopnik šolske mladine je prav tako strumno in pogumno izrekel dobrodošlico ter t imenu podmladka Jadranske straže povabil aa popoldanski koncert. Nato Je povzel besedo predsednik šentviškega Društva jugoslovenskih obrtmi-fcer, krojaški mojster g. Vrhovec, ki r preprostih, iskrenih Izvajanjih pozdravil najprej pokrovitelja, nato pa načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi dr. Marna, obrtnega referenta banske uprave Brozoviča, zastopnika ereskega načelnika Keteja, predsednika osrednjega Društva jugoslovenskih obrtniKov Pičmana in predsednika ljubljanske podružnice občinskega svetnika Košaka, urednika »Obrtnika« Mihei-čiča, domačega poslanca in župana, zastopnika mestne občine ljubljanske dr. Rup-nika, senatorja dr. Rožiča, generalnega direktorja Zanatske banae Dragiča iz Beograda in upravnika njene ljubljanske podružnice Rajka Ogrina, zastopnika zbornice za TOI Rebeka m Krapeža, ravnatelja šentviških zavodov dr. Ratajca ter ravnatelje in upravitelje številnih drugih šolskih zavodov iz Ljubljane in okolice, prvoboritelje obrtniškega napredka v št. Vidu prof. Siča, prof. Trataiaa, prof. Jakliča in velikega dobrotnika šentviških obrtnikov g. Belca ter župane iz občin Medvode, Tacen, Šmartno in Moste. Ko se je zahvaljeval vsem, ki eo na kakršenkoli način pripomogli k razstavi, se Je na prvem mestu spominjal šentviških žena in deklet, Katerih skrbnemu delu gre največja hvala za vzorno prireditev. šentviški mojstri so se lotili razstave % namenom, da pokažejo bližnji in daljni okolici, kaj zmore obrtništvo ene same občine, če je dobro organizirano, še danes delajo v št. Vidu obrati, ki so jih ustanovili naši stari predniki. Moderna strokovna izobraziba, predvsem pa naše obrtne nadaljevalne šole, skozi katere so šli mlajši rodovi, pa so napravile iz njih obrate, ki jih vodi no- va, duhu časa ustrezajoča spretnost ki dovršenost. Naše delavnice so svetle in moderno urejene, mi pa smo ponosni delavci, ki jih njihovega dela pred nikomer ni sram. šentviški mizarji so kos tudi vsaki inozemski konkurenci. Njim ob strani pa se lahko postavijo tudi vse drage panoge. Dati pobudo za plemenito tekmo med mojstri in delavci, to je ihti namen razstave. Najboljša kakovost izdelkov mora biti naša prva skrb. Današnja kriza nas je k temni še posebej vzpodbudila. Naročil smo imeli zmerom manj, zato pa smo se toliko bolj lahko posvetili svojim izdelkom. Pri naših prednikih eo bili solidni, umetni izdelki v posebno visokih čislih, da jih ljudje še danes radi Obirajo ki hranijo za spomin. Prva doba po Sprehod po Pod vodstvom prirediteljev Je siedfl ogled razstave, ki Je vzorno nameščena ▼ 13 velikih sobah v pritličju ta Obeh nadstropjih narodne šole. Med vsemi drugimi panogami seveda razkošno dominira pohištvena industrija, ki si je pridobila svoj veliki sloves že na vseh velesejmih zadnjih let. V mda-nem prostoru prihajajo izdelki mizarske obrti še do mnogo učinkovitejše veljave ka kor v improviziranem razstavnem paviljonu. Nekateri razstavljala so znali urediti kar cele žive opremljene sobe ta interierje. Med pohištvom vzbuja veliko pozornost umetniško dovršen, v furnirju izdelan oltar, za katerega je napravil moderno »mišljen osnutek akad. slikar Tone Kralj. Zanimive so tudi slike 1« furnirja, lepo, spretno delo domačega umetnika Mrharja. Da Šentviški obrtniki mnogo dajo na skrbno strokovno vzgojo svojega naraščaja, pričajo ts-delki mladega vajenca pri pleskarskem mojstru Križnarju, ki jih je izgotovfl po prvem letu učenja. Ti izdelki so «▼ dokaz, da ae šentviškim obrtim ni treba bati za bodočnost. Majhna atrakcija Je med drugim živ vodnjak, ki ga Je razstavil stn-denčar Skalar iz Mednega: vsak obiskovalec lahko v šolski sobi »nažaga« vode, kolikor hoče, da se preveri o aolidnosti izdelka mednanskega mojstra. Enako dobro pa so se postavili vsi, ki Jih srečate na razstavi: mehanične ta strojne delavnice, sedlarji, torbarji, vozni ličarji izdelovateljl tehtnic, tovarne pohištva, izdelovateljl orgel ta harmonijev, eementarjl, stavbeniki, ključavničarji, stavbni ta pohištveni mizarji, pečarji, zlatarji, izdelovalci ogledal ta okvirjev, sodarji, tapetniki, izdelovalci dter, kamnoseki, pletflci, krojači, čevljarji, dež-nikarji ta zidarski mojstri. Takoj prvi dan je obiskala rasstav* ogromna množica IJuflL la posameznih krajev ao se pripeljali eefi avtobusi obiskovalcev. Kakor kaže uspeh, bodo Sentvidčani iz svoje prve obrtne razstave najbrž napravili trajno ustanovo. Tabor hmeljarjev v Žalca Letos bodo hmeljarji lahko in dobro prodali — Mezde obiralcev — Polovična vožnja odklonjena — Sezonski kredit za obiranje hmelja Celje, 15. joHja. Hmeljarsko društvo sa Slovenijo t Žalcu je sklicalo za danes dopoldne vsakoletni »tabor hmeljarjev«, ki se je vršil od pol 9. do 10. ob zelo dobri udeležbi r Roblekovi dvorani v Žalca. Zborovanju je predsedoval društveni podpredsednik, žalski župan g. R. Lcr-ber. Društveni poslovodja g. Anton Pe-triček je najprej izčrpno poročal o hmeljskih nasadih r splošnem, zlasti pa o hmeljskih nasadih pri nas. Položaj je leto© slab, najslabši pa je t Ceskoelova-vaški Letos so zaradi izrednih vremenskih prilik odpovedala vsa teoretična tn praktična pravila glede gojenja hmelja. Nekateri hmeljarji so že pričeli obirati, ker so na dragih kar po štiri vrste, obrasel, napol obrasel hmelj, nad njim cvetje, na vriru pa cvetni nastavki Letos bo šel ves hmelj v denar, ker bo količina mnogo manjša nego lani Obiranje hmelja bo trajalo, ker odraščanje ni enakomerno in zaradi tega ne bodo emeU podirati drogov, letos dalje nego v prejšnjih letih. Društvo je predlagalo, naj ostane mezda za obiralce, tam kjer se bo dalo hitro obirati, ista kakor lani t. j. s brano 3-50 Din, brez hrane 2 Din od škafa. Kjer pa hmelja ne bo mogoče hitro obrati, naj hmeljarji skrbijo, da bodo prišli hmeljarji kljub oviram pri obiranju na svoj račun in da bodo dobili primerno dnino. Mezde se naj tu določijo po kakovostih nasadov. Minister g. dr. Novak in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek sta storila vse, da hi budi letos izposk>vala polovično vožnjo za hmeljarske obiralce. Prometno ministrstvo pa je to odklonilo, češ da tudi obiralci opija in tobaka niso deležni voznih olajšav na železnici. Hme- ljarsko društvo bo v tam pogtafc nUo še vse potrebna Ce pa ne bo vpelo, bo priporočalo hmeljarjem, naj plačajo obiralcem, ld bodo nebrafi 50 škafov hmelja, vožnjo za povratek domov. Izražena je bila zahteva, naj ne uzakoni odločba, da knajo vsi sezonski poljski delavci ugodnost polovične vožnje po železnici. Daljša raaprava se je mvfia bodi o pravilnem obiranju, sortiranja, sušenja, basanju in dobri prodaji hmelja. Občinski uradi naj strogo prepovedo paberkovanje hmelja in naj na to upoaorijo tudi oročnižke postaja. Na Zborovanja je bilo iznešena tudi zahteva, naj se x vsemi močmi preprečijo nerealne kupčije s strani kupcev. Hmeljarsko društvo bo storilo primerne korake, da se tahtm trgovcem odvzame obrtni Ost. Gosp. Petriček je. omenil, da je Pri-vflegirama agrarna banka odobrite Hmeljarski ia Savinjski posojHnaci t Žalou sezonski kredit T znesku 300.000 Din, ki se bo poratofl za kratkoročna posojila hmeljarjem, da bodo mogli kriti stroške obiranja. Ob tej prilSd je izrekel prisrčno zahvalo narodnemu poslancu g. Prekoršfcu, ki je letos zopet iepo-sloval ta kredit. Cene hmelja se bodo letos stabilizirale šele, ko bo obiranje r vseh državah končano. Zato naj hmeljarji ne hitijo s prodajo, ker se bo hmelj letos prodal lahko in po dobri ceni. Hmeljarsko društvo bo pošffljalo t sezoni podružnicam točna in redna tržna poročila. Ob zaključku je podpredsednik g. Lorber omenil, da so prispele pritožbe, da je bfl doslej obrani hmelj površno obran. Želel je vsem hmeljarjem najlepše uspehe. Konjiček, osliček in psičdc Zanimiva neotroSka zgodbica iz današnjih dal Vršac, sredi julija. Po Vršen kroži te dni naslednja zanimiva in, kar je največ vredno, tudi resnična storijca: Domenili so »c Ehaha, I—a in Hov, da gredo po svetu. Pa so šli. Godilo se jim je po poti dobro, godilo se jim je slabo in kljub vsej krizi so vendarle še nekam dobro izhajali. Ljudje so sicer govorili, da je huda suša, na polju, v gozdu, travniku in žepu, toda trave za Ihaha je bilo povsod, I—a je dobil ob poti vsepovsod toliko zelenja, da mu tudi z osatom zadovoljni želodec nikdar ni krulil, in Hov je našel vsako toliko po kako kosi pri čemer so vsi trije veelej ia vsepovsod mogli ugotoviti, da kost, ki jo obdelava Hov, ni pripadala nikomur iz njihovih rodov. .Naletavali so le na koščene ostanke rodov »Mu« m »Be«, največ pa »Vi—vi«, kajti so romali po nepregledni ravneh slame Vojvodine, Bačke m Banata. Preplavali ki prebrodili so kalno Tiso m leni Tamiš in so zagledali pred seboj zadaje obronke karpatskih bregov, spu-ščajočih se k silnemu Dunavu. V daljavi, pod vinorodnimi goricami se jim je v zgodnjem jutranjem svitu »lesketalo belo mesto. Tja so hoteli. Toda že daleč pred mestom, tako daleč, da od tamkaj ne seže do mesta niti najglasnejši »ihaba«, niti naj- fb nffi najburncjH |Oi je ustavile straža. In čudno: njihovega roda ki plemena. — Ne dalje, če vama je ljubo vaše življenje! — jih )e ustavil poveljnik straže, etasit momak iz rodu Ihaha, kateremu sta stala ob strani druga iz rodov I—a in Hov. — Pred vami leži mesto krvolokov Vršac. Ni dovolj, da se tn na vse mogoče načine streže po življenju rodovom Mu, Be m Vi—vi, ka tere koljejo neusmiljeno, prav po mesarsko in podelavajo v glasovite vršačke salame, temveč so se v zadnjem času našli celo divjaki, ki so se v svoji človeški pohlepnosti po denarju začeli lotevati tudi nas. Pod bridkimi noži krvolokov Save Petroviča in Cina Stojkova je že izpustil dušo marsikateri Ihaha in I—a m njihovo meso so poiedli človeški živrnožrci za meso mladih Mujevcev. Krvolok Martin Sieber pa se je lotil celo tudi Hovovcev, katere je lovil in klal brez usmiljenja, njihovo meso pa hotel prodajati za vi-vijevsko. Odkar so v veliki vojni lovili, klali in ubijali vse, kar leze ino gre ter so se celo v samem cesarskem Berlinu pod zapovedjo, da tega ne sme izvedeti svet mastili s hovovskim mesom, še ni bilo takega pokolja nad nami, k«kor nam preti sedaj ,v vsega sitem krvo-loškem gnezdu Vršcu. Storili smo vse. da odvrnemo to grozoto od naših umorov. Zato smo tudi postavili prostovoljne straže pred vsemi vhodi v mesto, da bi rešili svojce grozeče jim pogube. Ali upamo, da bodo naši obrambni in varstveni koraki, ki smo jih storili pri merodajnih oblastih, obrodili zaželjeni uspeh in nas obvarovali nadaljnjega pokolja. V tistem, ko so n«Si romarji z grozo po- PRAVE| ^ jr ■ /B\ / A » IBAVERI Ve/ VB/ ASPIRIN ta Mete Imajo s •ne strani vtisnjen HBayer> Jev križ (J) - a s druge strani Ime »Aaplrln 0.5"\ ASPIRIN Mala tableta t »«khn učinkom. «- -Jnfrt— -k, i. ZiNJč omete — morate!« »— vam je, to je videl na svoje oSL, prilezla izpod ovratuAa tolsta stenica Prijel sem ga ves osupel za retea. »Brit se je pa zopet zatekla tjakaj, odkoder je bSa prišla.« »Preklicani Viaiart!« sem se rasdm-dSL »Da ni našel tistih treh, štirih besed, da bi mi povedal!« »Ce ga je pa malone zadela kap! Saj ga še danes žhro vidite pred sabo, kako se trese.« »Po kompaniji pa je znal raznašati!« Vaudoncourt se je trudno nasmehnit »AM se ni našel niti eden, ki bi bil prišel k meni?« sem se ljutil dalje. »Mila nebesa, kdo bi si bil upal, colo-nel! Povejte koma bi bili verjeli?« »Sest častnikov je bilo v kompaniji« »Tem se ni nič sanjalo. Vedelo je sar mo moštvo.« »Parbleu!« me je presunllo. »Zdaj se spomnim, saj me je srbelo tisti popoldan. Izbirčen, kakor sem v tem vedno bil, sem se oko preoblekel in slogi naroči., naj mi uniformo pregleda.« »Ta sluga Blaiee se je kasneje mnogo bahal, da je nekaj ulovil —« »Capitaine!« sem se skoroda sesedel. »Tudi kazal nam jo je —c »Jo? Kop?« mi je ušlo. Toda Van-doncouzt ni odgovorit »Zakaj je falot ni pokazal najprej meni, če je bila moja?« _ »Na vero, colonel — kako bi vam «1 dopovedal, da je zares vaša? Dečko je Ml poč bribten in ni šel iskat vašega srda. ftrafico je vtaknil ▼ ftatifeo ter jo nosil s seboj, prepričan, da ga bo ta talisman ščitil pred sleherno kroglo. Res ga ni nobena garie**, toda to veste, ko smo pod n^j«5*" rtx3kifa topov klHH čok Berezmo, js zaradi gneče, ki je nsataia na mosta, padel v reko. Z njfen vred se je pogrezD&a tudi--« »Hvala Bogu!« sem se ncfeoSko od« dahnil. Prišlo je znamenje, naj se naniuA. p®5-čne. Zavihtel sem se v sedlo. »Ne imfetft« te,« mi je Mastno dejal, loveč mojo roko,« ne mislite, da smo zaradi tega začeti dvomiti zastran vas, colonel! Živalca ni bila vaša. Maščevalni Benošt vam jo je spustil v uniformo, ko jo je po-slednjič čistil. Som ni tega sicer nikoli pravil, toda kompaoija ga je poznala, m kar ve vsa kompaoija, to menda drži.« Prijateljsko sem se od njega poslovil ki odvihral v bitko. Dve nri kasneje mi je odfiroaia noga pod kolenom in boj je td zame končan. Dobri caprtaine Vua-doncourt ee iz meteža ni vrnil.« Colonel se je malo zamieliL, potem je pripomnil: »Treba priznati, življenje je časih čudno. Najbolj čudne podobe hrani pa za nas gotovo tisto življenje, M ee imenuje vojna. Po pravici trdim, da taka stvar ni za vsakogar. Kdor se ne čuti č vrelega, da prenese, ako treba, ce Jo najhujše, ta naj ostane kar lepo do na. S tem večjim ponosom se sme spo nrinjati pravi vojak svojih ran, pa tudi ostalih nezgod, naj si bodo kakršnekoli m treba da bi se sramovali Gloire! Go-epodje, ptjtoo^r iJUTBfli fipnatžtt^Bhi tfdafo h Ponedbijfck, I«, julija 1934 _ Dober začetek v državnem prvenstvu Primorje sijev premočni igri, ki je bila učinkovita Zlasti v dragem polčasu, priborilo prvi dve važni točki Slart t dritevnem prvenstva se Je Prl-morjanom popolnoma posrečil. V d i vnem naiettt ln po odločno boljši, prevdarnejši igri «o zdrobili žilavega nasprotnika, ki ni hotel priznati poraza vse do zadnjih potez. Hašk je vedno dobrodoSei gost v LJubljani, toda v bitkah « Primorjem mu očividno ni sreča naklonjena, že trikrat zaporedoma je pustil obe točki črno-be-1 iin ln se moral zadovoljiti * nadaml oa revanio doma. Zdi se, kakor da bi ee hotela udomačiti navada, da Haškovei v Ljubljani n« morejo uspeti. Množica, ki je ckbro ocenjujoč pomen srečanja, po dolgem zopet napolnila Igrišče — bilo je nad 1500 gledalcev — je zmago domačih burno tn * očividnim zadoščenjem pozdravila. Primorje: Hašk 3:1 (1:0) Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj— —Zemljak. Slamič, Boncelj-^Tanežič, Pu-po, Makovec, Jež, Zemljič ni nastopil v evoji najmočnejši formaciji, zlasti j« manjkal Pepček r napadu na vseh koncih m krajih. Hašk; Sijačlč—Slivak. Golac—Petrak D, G*yer, Kunst—Medarič, Horvat, Leinert. Komfeki. Petrak L Igra Je bila — prvenstvena, bo rt) en a, kakor je nogometnim prijateljem najbolj všeč. V svojem prvem delu je bila na oko lepša, žilava, z Jako forsiranim tempom, in je potekla v očividni borbi dveh sistemov, dveh načinov borbe: Hašk se je venomer trudil, da bi uravnal igro po tleh, uvajajoč svoj sistem kratkih pasov in prodirajoč ponajveč v notranjem tri ju; črn obeli pa »o se zoperstavljali s svojo polvisoko isro, s hitrimi dodajanji, polagajoč v napadu največjo važnost na Krili. Slika se je s trenotka na trenotek menjavala, časih se je igralo na ta način, časih na oni, prevladala pa je končno taktika črno-toellh, ki so dober del igre potisnili nasprotnika r obrambo, ali mu pa * nagltmi napadi ustvarjali kritične situacije pred golom. Drugi de! igre pa je Ml čisto drugačnega kova. čroo-beli »o takoj v začetim s velino iniciativo, v ostrih, precizno izvedenih napadih nasprotnika dobesedno presenetili, in prodno se je prav zavedel, so bili domači že a tri proti nič v vodstvu. Bitka je fcila odločena že v uvodnih minutah drugega polčasa, hitro, ostro in neusmiljeno, še je trajala ofenziva čr-no-ibelih skoro pol ure, in tedaj se je pisala rdečemu moštvu bridka usoda, toda uvodoma presenečena obramba se je znašla, mašinerija je začela zopet funkcionirati in počasi je pričel Hašk mehko, toda temeljito napadati. Nekaj šans je ostalo neizkoriščenih ta ko je Leinert energično izkoristil redko prillKo trenotne Starčeve smole, so se črno-toeH potrudili k večji oprezmostL Z ojačeoo dbraimbo bo bili nekaj časa sicer še gospodarji na polju, potem pa je Hašk prenašal igro v dmgo polovico. Toda minute so bile štete, nekaj s premišljeno zavlačevalmo taktiko, nekaj « zagrizeno žilavostjo — črno-bela' obramba ni dala nasprotniku prilike za realtairanje. Primorje Je igro dobilo a premočno igro. Tistih dvajset minut drugega polčasa bo ostalo v dobrem spominu vsem, ki ao bili »raven: tedaj je vse bilo na pieetn, igra je šla kot po vrvici; kombinacije na levi strani napada so nenehoma ustvari jale Čudovite šanse ln * mak) več sreče bi toll rezultat lahko še izdatnejši. Slabe točke ni bilo v moštvu. Obramba je bila trda kot zid, srednja vrsta Je delala točno ta zanesljivo v obe smeri in bila kljub Gayerju in Kunstu močnejša od Haškove in v glavnem je ona bitko odločila. Napad se v celoti ni povzpel do pravega efekta V prvem polčasu je bil Zemljič prillčno šibak, skupaj z Ježem pa je dal v drugi polovici odlično Igro. Janežiča je bilo zlasti v drugi polovici škoda. Malo so ga pritegnili k delu ta je nekam visel. Makovec je v napadu zgubljal največ žog, pri tem se je bo tel bolj uveljavljat', kot izvajalec nego kot vodja. Na zvezi bi bil prišel bolj do veljave. Hašk ni ntti razočaraj! niti navdušil. V prvem polčasu je bil enakovreden nasprotnik, obramba mu je delala solidno, srednja vrsta je i menjajočo se srečo bila trdo bitko za sistem igre. šibak je bil le Petrak, toda pomagal mm je Slivak, pa tudi Gayer, ki v prvem polčasu ni delal krivice svojemu renomeju. Pač pa Je bil napad zelo šibak. Krili sta tudi tehnično zaostajali za trijom, v prvi vrsti levo krilo, famozni Petrak, ni pokazalo prav ni« posebnega. Nekaj so Haškovei imeli smole. Kornfeldova bomba v prečko je za las zgrešila cilj, vsekakor bi bila obsedela. Začetkom drugega polčasa je moštvo v celoti zelo padlo, fOrsiran tempo is prvega dela igre Je na njem zapustil vidnejše posledice. Tudi proti koncu, ob cbraffl&beni taktiki Primorja, ko so prihajali pogosto-ma v napade, niso amogli več moči za zadnji naipor. Ugajala Je njihova igra * glavo, v kateri ao domače prekašali, zato so pa z mehkejšim startom bili zelo aa škodi. Simpatično Pa Je bilo njihovo ne-ugnano prizadevanj®, da še v zadnjem hipu izb i jejo kak dobiček zase, klonili m-so do poslednjega žvižga. v prvem polčasu so črnobeli terasi« svoje izrazitejše napadalne akcije z devetimi koti. šele tik pred koncem je Ma-kovec potisnil Zemljičev centerpas če* mrežo. Sodnik reklamiranega ofsida ni priznal. V 4. min. drugega polčasa je Zemljič izlaoristil Makovčev idealen predložek, njegova bomba ni obtičala v golma-novih rokah ia Pupo j« samo porinil preko črte — silen aiplavz! Par trenotkov zatem Je Pupo krasno preigral Janešiča, ki Je prevdarno plasiral, in v 5. min. je P. v vodstvu a 2:0. V odprti igri ostanejo obojestranski napori brezuspešni. V 22. min. je H. v krepkem napadu. Starec se dvakrat prekratko Trite in Leinert pošlje usnje v prazno mrežo. Rezultat je postavljen! 6. Petkevič-Senegalae Je aodU dobro ta objektivno. BSK : Tri Zvezde 5:0 (0:0) Beograd, IS. julija. V prvi skupini sta se danes srečala ▼ Beogradu BSK Im apatinaki klub Tri »ve- Glavna skupščina LNP V navzočnosti zastopnikov 50 klubov Je LNP včeraj podal poročilo o svojem delu — Za predsednika je bil izvoljen g. Kosti Včeraj ob devet9i se je pričela letošnja reckia glavna skupščina naše največje športne organizacije. Pod svežim vtisom najnovejšega poskusa reforme športnega pokreta pri nas in v pričakovanju izvestnih sprememb je bila agitacija za skupščino, odnosno za mandate poedinih klubov preko mere ostra, vendar je ostala struktura v glavnem neizpremenjena. Skupščine so se udeležili z malimi izjemami direktni klubski delegati, kompaktnejše število poverilnic je prinesel edino g. dr. Planinšek kot reprezentant skoro vseh klubov mariborskega okrožja. Predsednik g. Rybaf je pozdravi je »-▼črnega delegata g. dr. Plošo, nato je skupščina s trikratnim športnim pozdravom stoje izrazila vdanost najvišjemu pokrovitelju našega športa Njegovemu Veličanstvu jc bila s skupščine odposlana udanostna brzojavka, pozdravna brzojavka pa je bila odposlana ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču. V nadaljnjem delu otvoritvenega govora je predsednik alu-diral na spremembe v našem športu in poudaril, da 9port ni privilegij boljše situira-nih, dasi so zanj potrebna gmotna sredstva, temveč je podlaga za nacionalno razgibanje mladine. Kdorkoli bi kratil širokim slojem to plat nacionalnega izživetja,^ ne bi mogel zase zahtevati zahvalnosti države. Nato je verifikacijski odbor odobril vseh 50 predloženih polnomočij, zastopana ni bila edino zagorska Svoboda. Iz poročil uprave posnemamo, da je štel podsavez 51 klubov. V poročilu o odnošajih z JNS omenja referat nekatera vprašanja, ki jih je savezna uprava rešila proti inten-cijam podsaveza, tako vprašanje sprejema Slavije, ki da je bila sprejeta v članstvo protipravilno, dalje zadevo dekretirane verifikacije nekaterih bivših primorjanskih igralcev za Ilirijo, potem Rapidovo izločitev iz prvenstvenega tekmovanja, dogodke prilikom tekme Maribor : Ilirija in verifikacijo te tekme s 3 : 0 za Ilirijo, o ie skoro pozabljeni bojkotni akciji se je zopet osvežil spomm, in končno zadeva sodniških honorarjev. Posebno poglavje je posvečeno sodniškemu vprašanju in se v poročilu rabijo ostri izrazi, ki so provocirali kritične opazke opozicije. V poglavju o razmerju podsaveza do klubov so našteti nekateri disciplinski ukrepi, ki jih je moral podsavez napraviti proti klubom, ki so se pregrešili proti pravilom, dalje navaja tudi ugod- nosti, ki jih je uprava podsaveza nudfta klubom, katerim je kljub skromnim razpoložljivim sredstvom razdelila 14.707,25 Din v obliki prispevkov. V opazki o prvenstvenem tekmovanju stoji ugotovitev, da podsavezno tekmovanje še ni končano in da to tekmovanje še ni določilo podsaveznega prvaka. Tudi časopisju posveča poročilo svojo pozornost m med dragim izraža podsave*-nemu službenemu glasihi »Jutru« toplo aa-hvalo za nesebično naklonjenost V poročilu poslovnega odbora so navedeni statistični podatki, iz katerih izhaja, da imajo klubi pri podsavezu verificiranih 1580 igralcev. Vsem krajem prednjači Ljubljana • številko 470 igralcev. Podsavez je registrirni preko 400 javnih tekem, brez upoštevanja vseh neprijavljenih m na pol javnih tekem. Kazenski odbor objavlja detajlno statistiko svojega dela, iz katere izgleda, da je v svojem delokrogu imel opravka s 171 igralci. Blagajna je imela dohodkov okoli 56 tisoč dinarjev, stroškov okoli 52 tisoč, denarni promet je znašal 211 tisoč dinarjev. Poskodbeni fond je razdelil za 11020 Din prispevkov. Debato je otvoril delegat Ilirije g. dr. Lapajne s konstatacijo, da je poročilo pristransko in neobjdktivno, da se v glavnem bavi z njegovim klubom, ▼ kritiziranem postopku JNS pa vidi korektiv proti delu podsaveza. Pogreša v poročilu omeni tev sprememb, ki so nastale v JNS, saj bi bila dolžnost LNP, da k temu zavzame svoje stališče. Repliciral je delegat Maribora g. dr. Planinšek, ki se je bavil z govoricami o predatoječem oblastvenem posegu v LNP, ki se z gotove strani forsira, zahteval je za ljudi, ki naj bodo postavljeni v vrhovno nogometno upravo, legitimacijo od več:ne klubov v Dravski banovini. Kot zastopnik devetih klubov svojega okrožja bo izrazil upravi zaupnico. Ozre se še na nedavne sklepe JNS glede mariborskih klubov m protestira pred saveznim delegatom proti tem ukrepom. Kritizira izjavo g. dr. Lapaj-neta v Mariboru, po kateri bo. če ostane ▼ LNP vse po starem, zastopal v Beogradu samo interese Ilirije. Izčrpno se je nato bavil s poročilom še g. Betteto, ki je za-merjal podsavezu postopek glede Slavije, glede prestop« primorjanskih igralcev v Ilirijo, pojasnjeval je ozadje Rapidove zadeve, češ, da bi bil« morala Ilirija z Rapidom v resnici igrati, dočim naj bi bili prejeli mariborski klubi tekme par forfait, ob- zde. Za to arečanje Je vladalo preeejinje zanimanje. V prvem polčase ao se Apatlnei dkftall precej dobro ter »o bili v premoči. "Vendar pa niso mogli realizirati niti en« šanse. Gostje so se borili zelo podtrtvovalno. Njihova glavna napaka je, da streljajo iz prevelike razdalje. V drugem polčasu pa ao popustili ter je BSK uspelo, da je zabil pet golov. Gole ao dali v 12. min. Moša po prostem strelu, v 30 min. zopet Moša ■ glavo, v K. ka 37. min. novo desno krilo Blnac, v 38. mtn. pa Mošta brat Nikola Marjanovi«. Sodil Je g. Gjorgije fcivkovlč. KrajiSnik : Concordia 1:1 Zagreb, DR. JaitJa. Prvo tekmo v četrti skupini med Concordio in prvakom Banje Luke Jo »odil ljubljanski sodnik g. DritaJ, ki je bil zelo dober ta objektiven, vendar pa je napravil napako e tem, da Je dovolil, da se Je tekma v drugem polčasu, ko Je divjala nevihta ter onesposobila igrišče, nadaljevala. Concordia Ja tofla v premo«, vendar pa ni mogla rešiti obeh točk. Banjalučani ao dobro vedeti, kaj pomeni doseženi gol v prvem polčasu, ter ao v drugem polčasu igrali precej defenzivno. V prvem polčasu Je Mla Igra kljub defcju regularna, v dragem polčasu pa Je nevihta pretvorila Igrišče v pravo Jezero. Concordia je v drugem polčasu potisnila svojega nasprotnika docela v kazenski prostor, vendar pa Je bila voda na igrišču največja » preka, tako da Concordia ni mogla izrabiti svoje premoči. Edini gol za Concordio Je bil avtogol Krajlšnika. Prvi gol Je zabil v 16. min. prvega polčasa Podgor-nik, «ol aa Concordio pa J® v 33. min. drugega polčasa aabfl branilec KraJSnika Davldovič. Sparta : Badnički SK 4*0 (2:0) Zemun, tS. julij*. Današnja tekma sa državno prvenstvo med zemunskp Sparto ta prvakom Kragu-jevaca Radničfcta SK, Je končala s zmago domačinov 4:0 (2:0). Danes ao ee še igrale v prvi skupini tekme Vojvodina : prvak Bečkereka ▼ Novem Sadu, v drugi »ktrpini Slavija t 6ašk v Sarajevu ter v Osijeku Slavija : prvak Osijeka. Ker »o bile zaradi neviht proge prekinjene, d« moremo javiti rezultatov teh tekem. listale nogometne tekmo Maribor: Maribor : Ptuj »:1>. Nezanimiva tekma, pri kateri ao zaalu*«oo tunagaU domačini. Dunaj: Včeraj se js vrMa odloCtlna tekma za srednjeevropski pokal med Hnn-«arijo ta Sparta, ki je »opet ostala * 1:1 neodločena Po podaljšku je bil rezultat 1:1 (0:1). Odločiti Je moral torej irefo, kdo bo prišel v drago kolo. žreb J• odločil za Sparto, ki bo v sredo igrala a dunajsko Admiro. Budimpetta: Haieuuvaro« j Doio^ia liL Širno Je zevralal prttodfce poda pomCOtr sodniški zadevi, češ, da imajo sodniki aplicirati praviia nogometne igre, dočim bazira organizacija podsaveza na tozadevnih statutih, v čemer je bistvena razlika. V poročilu niso omenjene okrožnice, ki jih je podsavez dostavljal klubom, pa ne vsem, kar je prijemljiv dokaz za neobjektivno delo podsaveza. Tudi mu ni bila všeč instrtuc ja delovnega kluba v podsaveru, ki da je pro-tipravilna. Tudi ne vidi v poročilu sledu o krčevitih naporih podsaveza, da bi se pre- {irečil Iliriji vstop v državno prvenstvo lirije da ni v boju s podsavezom, temveč v obupnem silobranu. Pogoj za ozdravljenje prilik vidi v odstopu sedanje uprave, ki naj napravi mesto objektivnim športnikom. Odgovoril mu je zopet g. dr. Planm-iek, češ, če je 40 klubov od 51 zadovoljnih. se jih bo moralo tudi tistih 11, ki delajo zgago, pokoriti, zato pa ni potrebna intervencija oblasti, oblast se bo našla doma. Nadaljnje debate so se udeležili še gg. K ure t, Camernik, Fiacher, Kralj, Gofana-jer, Pevalek. ki so zavzeli vsak svoje stališče k predmetu v debati, ne da bi mogli drug drugega prepričati o svojih argumentih. Predlog g. Ošktka na konec debate ne prodre m tako gre medsobojno obračunavanje v stilu naših podaaveznih skupščin naprej, v katero posegajo ie prej omenjeni govorniki, omeniti je med tem poskus predsednika Jadrana g. Slanovca, da bi se poiskala baza za sporazumno delo v podsavezu. Naposled predloži revizor g. Albin Zaje v imenu nadzorstvenega odbora pod-savezni upravi za njeno objektivno delo in posebej blagajniku raz resnico s pohvalo. Prvo glasovanje de rezultat 38 glasov za predlog, 11 proti, 1 glas «za« je bil razveljavljen, ker je glasoval namestnik delegata, dočim Reka ni glasovala. Pred izvolitvijo novega odbora je izjavil dolgoletni predsednik podsaveza, da odklanja ponovno izvolitev, ta sicer, da ne bo nobene napačne razlage, z izrecnim poudarkom, da so za to odločitev me roda jn i edino ošabni momenti, da ni imel z nobenim športnim forumom nikakih divergenc, pač pa ga odbija pomanjkanje fairnease v postopanju gotovih klubov. Dosedanji upravni odbor je prodložH kolektivno ostavko, tako da je bila potrebna izvolitev celokupnega upravnega odbora. Par poskusov za nekak sporazum je ostalo brez uspeha. Predloženi sta bili dve listi: dr. Planinšek je predstavil svojo z nosilcem g. dr. Kostkna, stavil pa je opoziciji na razpolago 3 odborniška mesta, ki jih naj po svojem preudarku zasede, sorazmerno s številom polnomočij, s katerimi razpolaga; g. dr. Lapajne je k temu predlogu izjavil, da je njegov« grupa desinteresirana n« taki sestavi odbora, nakar je g. dr. Planinšek kompletiral listo s svojimi ljudmi; za opozicijo je predloiil listo g. W«gner z nosilcem g. Jožo Goknajerjem. Tajne volitve z Ml ao prtoeafe ItoC dr. K*4 98 gWov, Hali Gohnajer pa 1L Nov odbor je sestavljen tako: predsednik dr. Kosti, L podpredsednik g. Kuret, Q. podpreds. g. Kralj. I. tajnik g. Stanko. D. tajnik g. Novak, m. tajnik g. Logar, L blagajnik g. Setma (Primorje), II. blagajnik g. Jugovec (Svoboda), odborniki Petrič (Koro-tan-Lj.), Skalar (Grafika), Kačar (Enakost), Dorčec (Slovan), Buljevič (Primorje), inž. Debelak (Primorje). Slamič (Mars), Sleno-vec (Jadran), Malovrh (Svofeoda), Kera (Korotan-Kr.), Ciglar (Hennes), Mrzelj (Amater). Nato je g. Stanko prečital resolucijo glede reformnih namenov v nogometnem športu. Štiri točke resolucije želijo, naj ostane še v nadalje v veljavi načelo privatne iniciative v športnem pokretu, naj država podpre razširitev nogometa v najširše sloje naroda, kot prvi korak v tej smeri bi bilo tolmačiti znane ukrepe g. ministra, naj se razširi avtonomija podsavezov, in končno naj se sodniki ponovno vrnejo pod kompe- ________ odnoano podsrrezov. V pri- stavku se še pozivajo merodajni činitelji od občine preko banovine do vlade, naj posvetijo vso pozornost športnim klubom iz trboveljskih revirjev, ki jim iz težkih gmotnih prilik grori propast _ Tekom debate ae je oglasil k boso« tudi savezni delegat g. dr. Pleša, ki je kot osebno mnenje tolmačil namere ministrstva glede reforme nogometnega športe. Tikale »e bodo predvsem saveza, ki naj dobi po pravilih določeno upravo, v katero bi imenovali ligaški klUbi po enega zastopnik«, pod-savezi po enega, ostale bi imenoval minister, glede podsavezov pa bi ostal dosedanji način izbora uprave, s to razliko, da bi morali klubi poslati na skupščine lastne delegate, da bi se izognili zlorabam s poverft-nicami. Resolucija je bila naposled izglasovana s 34 glasovi za, 4 proti, 4 so se p« vzdržali. Pred koncem ao bila dana novi upravi ie izveš tna pooblastila glede organizacije uprave, prvenstva itd. Varšava: Ljubljana 3:1 (3:0) Zaslužena zmaga Poljakinj, nepotreben poraz Ljubljane Velika bitka Varšava : LJubljana, ki je končala na žalost z nepotrebnim porazom Ljubljane, je za nami Po rezultatu v Zagrebu, so poznavalci naših prilik računali s tesno zmago Ljubljančank, Poljakinje pa 90 račune optimistov a odločnim nastopam na igrišču temeljito prekrižale. Potrdile so staro pravilo, da je za zmago potrebna poleg požrtvovalnosti, dobre volje m tehnike tudi prevdaraa in taktično dovršena igra. Tekma bi se morala odigrati že v petek. Radi silnih nalivov pa je bala preložena na soboto ob 18. V belo-rdeči opremi so prve prišle na teren Poljakinje. Sledile so jim Ljubljančanke v belo-zelenih mestnih barvah. Obe družini je maloštevilna publika navdušeno pozdravila. Po ofidjelnih pozdravih in izmenjavi šopkov je ded a. a. žitnik znamenje za priče tek igre. Poljakinje so se zavedale važnosti te tekme. Početne treme so se hitro otresle ter so energično pričete pritiskati na domača vrata, tako da je imela ljubljanska obramba polne roke posla. Poljakinje so pokazale zmiselno m dobro kooabinacijsko igro. Nastopale so v isti postavi kakor proSlo nedeljo proti naši državni reprezentanci. Najzanesljivejšo moč so imele v vratarid, katere ni bilo mogoče premagati. Veliko oporo pa ao imele t»di v ljubljanskem napadu samem, ki ji je naravnost trdovratno pošiljal na gol same visoke žoge, v katerih je bOa ravno najsigurnej-fia. Celotna obramba je bila solidna m dobro povezana z napadom. Napad je s premišljeno in precizno kambinacijsko igro hitro osvajal teren ter je vzdržal do konca otvorjeno igro. Vse tri napadalne igralke so odlične strelke. V splošnem so ostavOe Poljakinje jako dober vtis. Vse igralke so v odlični kondicifl in so zelo hitre, na račun česar gre v prvi vrsti njihov uspeh. Ljubljanska družina Je izgubila igro po Žensko lahkoatletsko državno prvenstvo Že v soboto bi se moral vršiti prvi del ženskega lahkoatletskega državnega prvenstva, pa so ga morali zaradi hazenoke tekme, ki se je zaradi neurja mesto v petek vršila v soboto, preložiti na nedeljo. Jasno je bilo, da ne bo mogoče izvesti enotnega programa že v nedeljo. Včeraj so absolvirali le prvi del, drugi del pa se bo vršil danes ob 16. na igrišču Primorja. Res je. d« je soparno vreme precej vpR-valo na atletinje, vendar pa kaže, da so nekatere tekmovalke prišle zdravstveno nezadostno pripravljene na start To so je videlo zlasti pri toku na 200 m, ko ao nekatere tekmovalke padle že na progi, ostale pa so prišle popolnoma izčrpane na cilj. Menimo, da bi se smele pripustiti k tekmovanju le take atletinje, ki jih je zdravn* proglasil za sposobne, da zdržijo zlasti »a žensko telo tako velik napor. Včerajšnji rezultati so bili: _ Tek 60 m: prijavljenih 67 (37 Atrija, 30 Aten«). Nastopilo 55 (30 I. 25 A). 30 (18 T. 12 A). Najboljši rezultati: Kavčič Boža (I) 8.2, Bernik (A) 8.5 Smerdu (I) 8* Točke Ilirija 645, A t ena 453. Skok v višino: prijavljenih 43 (25 A, 1» I). Nastopilo 28 (18 A 8 I). Kesrr*** 24 (16 A 8 I). Najboljši rezultati: Tratnft: (1) 140 Sket (A). Pustišek, Babmek (obe i) L3o! Točkei Atena 501.5. Ilirijoi 337. Tek 200 m: prijavljenih 60 (33 L 27 AJ. Nastopilo 46 (23 A. 23 I). J^«?* ^ (14 A 17 n. Najboljši rezultati: Kavčič (1) 29 2 Ulaga Ema (A) 29.3. Oman (T) 29.6. Točke: Aten« 447, Ilirija 603. Stanje točk po tej disciplini: lBnJa 15», Atena 1401J. fA . , n Met krogle: pri javi j«rib 8 (6 A j*1)-Nastopilo! (4 A ID- Najbolvši rezultat: Berntk (A) 9.58. Točke. Atena 79.33. . Tek 800 nr prfjtrri)«!*. J4 (9 I, 5 A). Nastopilo 10 (6 I, 4 ^J^™*™ (A) 4 A) Najboljši rezultata: Ulaga Ema (A) 2:40.5 (nov jugoslovenski rekord). Step« M (I) 2:42.4 (boljši od dosedanjega relM£ da), Ulaga Nada (A) 2:48.4. Točke: Birrj« 106.35, Atena 180.165. Stanje po tej diadpBni: Ilirija 178L35, Atena 1660.95. „ „ ... . . n Met diska: pri iavljenih 18 (13 A, 5 H-Nastopilo 15 (11 A, 4 1). P1winin3i4 (3 A, 1 I). Najboljši rezultati: Bernik (A) 2897, Tratnik d) 28.32. Bizjak (A) 27.32. Točke Atena 102.620. Ilirija 36.665. _ Končno stanje po včerajšnjem tekmovanja: Ilirija 1818.015, Atena 1763.615. Kakor smo že omenili, se tekmovanje nadaljuje danes ob 18. na igrišču Primorja ter naj vse športno občinstvo v velikem Številu prisostvuje prireditvi Teniški medmestni turnir v Mariboru Maribor, 16. julija. Včeraj in dane« je bil na teniških igriščih I SSK Maribora medmestni teniški turnir med reprezentancami Zagreba. Gradca In Maribora. Ljubljana, ki ae vse premalo oglaša v teniškem sportn, Je tudi to pot ostala ob strani. Končni rezultati so bI11r Zagreb : Gradec 6:0. Maribor 7 Gradec 3:5, Zagreb i Maribor 9:0. O tem turnirju bomo še poročali. I nepotrebnem- Glavno krivdo si napadalna vrsta, ki je btia ▼ tej Igit milo rečeno nemogoča. V prvem polčasa je bUa poleg vsega nesrečno sestavljena. Bernikova je branilka in ne fpada v napad. Njena kondicija ne dovoljuje večjih naporov, katerim je tam izpostavljena; ravno tako pa ne odgovarja način ajene igre današnjemu sistemu napadalne igre. Po vstopu Nade v drugem polčasu je n»-pad mnogo pridobil, pričel je smotreneJBe igrati, bil pa je še nadalje nemogoč v streljanju. Vse žoge so bfile poslane aa gol premebko, previsoko ali pa mimo gola. Oddajanje žog je bilo prekasno, netočno, loven je nesigurno, start izredno slab. V napadu je zadovoljila samo Nada, dočim sta bili Vida in ESza skrajno slabi. Obramba je opravCa svoje delo dobro, brez reCJfc pogrešk, zlasti pa v drugem polčasu, ko je Berafficova. zamenjala nekoliko nesigurno branilko Hafnerjevo. Od tega trenutka niso Poljakinje pred našim golom priAe več do veljave. Bernikova je kot branfBca odlično opravila svoje delo. Vse prbsnanje pa zasluži zopet Ivica, kateri pripada glavna, zasluga, da naša družina ni utrpela večje-ga poraza. Ponovno je dokazala, da v zgornjo h®o med našimi Brezdvoma je danes daleko afgvrnejta, kor Cfcmpermamova, odnosno GrSetičsm, manjka ji samo še potrebna rutina, • si brez nje ne bomo mogli predsta iljitt naše drž. reprezentance. Tekmo je vodil objektivno ta Mm g. žitnik. Poljakinje so v soboto sv kom odpotovale ▼ Beograd, kjer so pile včeraj proti beograjski nepreeantaneL Slovenijo so zapustile težko, odneha m m seboj najlepše utise na naše kraja In nafta ljudi. Naših prelepih gorenjskih krajev ta gostoljubja, ki so ga bOe pri nas oe morejo pozabiti. SK Ilirija (Senefca tahtoattetaka ja). Lahkoatletsko tekmovanje aa dri. prvenstvo se nadaljuje danes ob IS. Na Stadionu naj bodo ob 18.: Hafner, Vida, Bota, VI as ta, Oman. Darinka, Nada, Silva, Anči, Marta, Milica, Lidija, Slapar, Smerdu, Tratnik, Reni. Opremo naj prinese vsaka a seboj. (Moška lahkoatletska ee*. cija.) Redna seja cetacijskeg« načetatva se vrši drevi ob 21. r klubski sobi kavarne Evropa. ASK Primorje (Nogometa a sekcija). Danes ob 30.30 redna seja nogometne sekcije pri Refcecu. Prosi se za pokro&tevitoo udeteftu. Gasilske svečanosti v Varaždinu Varal*!«, 16. jugja. k Včeraj so se priče-le svečanost i gasilew za proslav© 70-lebmee varaždanske srasiteke čete. Mesto je Okrašeno s zastavami in zelenjem. Večina gostov je prispela v VaraždSn že včeraj, mnogi pa eo došli na proslavo danes. Ob 11. dopoldne je varaidinska gasilska četa odšfe na pokope-Kšče, kjer ao položili vence na grobove pokojnih gasilcev. Nato ao odšli gasilci na fe-lezniSbo posta ro k sprejema vlaka, • katerim so prispeli iz Ljubljane člani gasilske zajednice dravske banovine e svojim starosto Josipom Turkom na Čehi- Z Ljubljančani so došli tudi delegati češkoslovaške gasilske zveze. V čast češkoslovaškim gostom sta na medbri posvetovalnici in gasilskem doma izobešeni češkoslovaški zsstafri. Po sprejema a« železniški postaji no ai gasile* ogledali gasilsko razstavo. Zvečer so priredili gasilci bokljado po mestu. Davi je prispelo v Varaždm 600 gasilcev ic Zagreba. Na proslavo je prišel tudi minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič. Gasilci so priredili dopoldne velik sprevod po mestu, n« Jelačičevm trgu pa so se zbrali k velikemu zborovanju, na katerem eo govorili predaednik varaždmske gasilske čete, za njim minister dr. Andjelinovič, starešin« gasilskega saveza Andraševič, delegat gasilske zajednice dravske banovine starešina Joaip Turk, končno p« češkoslovaški delegat Plecha. Po končanih govorih je defiliralo mimo častne tribune nad 5O"0 gasilcev z več godbami. GrSU zunanji minister v Itati$ Mm, 15. julija č. Grfld zunanji minister Maksdmos je prispel ▼ Benetke, od koder odpotuje na letovišče t Salso Maggiore. Atentat na Doumerfev spomerfk Berlin, 16. Julija, irk. Nemški poročevalski urad poroča iz Pariza: Na spomenik umorjenega francoskega državnega predsednika Doftmerja v Aurillacu, ki ga bo predsednik republike Lebrun posvetil dne 22. t m. je bil r petek isvršen bombni atentat, ka pa k sreči ni uspel. Iz nekega avtomobila so atentatorji, ki so ostali neznani, vrgli proti spomenika bombo, ki pa ni eksplodirala. Žrtve poplav na Japonskem Tokio, 13. julija. AA. Po uradnih podat-kih o žrtvah in škodi, M so jo napravile povodn ji T okrožjih Bikavi in Tbjami, je našlo smrt 50 ljudi, usoda 102 oseb je negotova, 460 poslopij je uničenih, 15.000 pa poškodovanih. Voda zdaj polagoma pada. škodo cenijo na 25 milijonov jenor. TEDEN DNI FILMA Mnogo novih čeških filmov Toda mlada, zelo podjetna češka filmska industrija vztrajno napreduje, se izpopolnjuje in prizadeva, da bi dala dobre umetniške filme. Zraven pa mora seveda skrbeti tudi za zabavo. In tako so Cehi pravkar dobili zabaven nem f»m: »Vojaško življenje, veselo življenje«. Seveda je češki humor čisto drugačen, kakor dril dunajskih aii pruskih kasarnskih dvorišč. V tem filma igrata mlada mnogo obetajoča umetnica ljubka Jarmila Berankova in Ladislav Brom. Drugi nov film, v katerem igra Jarmila Berankova glavno vlogo z lepim uspehom, se imenuje Reka, ki ga že vrtijo v nekaterih evropskih državah in ki se bo eredvajai tudi na mednarodnem filmskem -festivalu v Benetkah. Nadaljnji film ki bo uprizorjen na tem festivalu, je »Godba src«, v katerem igrata glavni vlogi Oton Rubik im Bedruška Seidlova. Karel Hašler ima krasno vlogo »plavega abbčja« Dobrovskega v novem filmu. Velik napredek pomeni tudi film »Periferija« po znani Langerjevi komediji, ki smo jo videli tudi v Ljubljani. Takisto bo še to «ezooo izgotovljen film »Grandhotel Ne-vada« po istoimenem Lamgerjevem delu. Tu bo večjo vlogo igral tudi naš igralec Tmmkarr Rogoz. Slavna Nedbalova operete »Poljska kri« bo v avgustu izgoto92L Za rekord operete jpomri samo dejstvo, da je bilo 2238 pred-idav. VAm je bil zelo drag, ker je razkošno opremljen in igralci so pobrali visoke na- rle. Nič čudnega, ettš v opereti nastopa-Pric Karta«, Ana Woog, George Renata Mullerjeva kot »posnemovalka dam v civilu« — njena svojevrstna vloga v novem filmu »Viktor In Viktorija« »Zlato« (Hans Albers, Brigita Helmova). »Turandot« (Vili Fritsch), »Hčerke njene ekscelence« po sloviti komediji »Trafika« (Katica Nagv, Vili Fritsch, Hansi Niese), »Princesa carrfša« po Kalmanovi opereti (Marta Eggerthova tenorist Sohnker, Pavel Horbiger in Pavel Kemp). Po Straussovi opereti bo izdelan »Ciganski baron«. Nadalje bo prijeten glasbeni film »Dunajski ■valček«. Zelo zabavna veseloigra bo »Igra i ognjem« (Pavel Horbinger, Truda Mar-len). Iz dobe Marije Terezije bo film »Svet intrig« (Katica Nagy in Viktor de Kowa). Nadaljnja dva filma zelo forsirane in uspešne igralke Brigite Helmove 6ta: »Otok« in >Barkarola« po motivih opere »Hofmannove pripovedke«. Novi nemški filmi za Jugoslavijo Berimska Cinema d. d., največje nemško podjetje za promet filmov, je prodala za novo sezono 10 velikih filmov v Jugoslavijo. Med njimi so: »Pomladna pravljica«, »Ofika«^ »Črni kit«, »Paganini« in »Blagajna velikega vojvode«. V teh filmih nastopajo večinoma sami znani igralci: Emil Janings, Viktor de Kowa, Heinz Ruhmairv Camilla Horn, Ida Wiist, Karina Bell, od Jugoslovenov pa: naša ožja rojakinja Angela Za-lotkarjeva (Saloker) in Svetislav Petrovič. Sodeč po kolikor toliko objektivnih kritikah švicarskega strokovnega lista so ti nemški filmi dovolj ustrežljivi, imajo dobro vsebino in so daleč od običajne nem-ške šablone. Bomo videli, je dejal slepec. Maks Baer in ljtthavite zgodbe Maks Baer, svetovni prvak v težki fcste-ipaaji boksa, je mož, ki 'danes govori o iffan ves športni svet Kakor smo poročali, jfe angažiran za film, in sicer je sklenil pogodbo z MGM, ki je že napravila prvi fikn b zamimivostmi iz Baerjevega žrvijenja. Kakšne so te zanimivosti, lahko povemo kratko: Maks Baer je bil devetnajstkrat Baročen in štirikrat se je vrnil k ženam, s ibrterinri je bil poročen, pa se je spet zno-wt ločil. Od vsake drago plačane ljubezni •e je znova vračal v krog. Treniral prav M prav nikoli ni mnogo. Je krasno raščen, močan kakor bik in okreten kakor mačka. ZaahifS doslej že težke milijone, ki pa jih je sproti zapravil z ženskami. Nekoč je moral za ljubezen neke lepotice plačati malenkost 2501000 dolarjev. Itd. ifed. V novem filmu, ki se imenuje »Vsake žene mož«, je obogatil svojo ljubavmo kolekcijo z izbranimi lepoticami svetovnega slovesa. Navzlic budi vročini žanje film po velikih ameriški bioskopiih poln uspeli, ker zvesto predstavlja življenje idola Amerike, ki mu boks služi samo kot posredovalec v ljubezni ter premore mnogo fttegerjev, mnogo •krasnih žensk m zares zabavnih epizod iz oofcsarjevega življenja. Rani in Ronfien je — mlad ameriški filmski igralec m pevec, c si je s svojim prvim filmom »Blazen med ženami« pridobil tako rekoč preko noči svetovni sloves. Raul Roulien je b"' po vsem a mer i* t m kontinentu znan že nastopom v filmu, ker je sam zlagal, kom-poniral m za gramofonske plošče pel prvovrstne šlagerje. Plošče so šle v stotisočih med ljudstvo. S svojim prvim nastopom v filmu se je pa tako odrezal, da je, kakor navajajo ameriške novme, postal najpopularnejši zvezdnik latinske Amerike Njegov glas je kakor nalašč za film, razen tega je pa Roulien zelo lep in okreten igralec. Ali to še ni vse! Poleg komponi-ranja, petja in glume zna Roulien tudi spretno sukati pero. Zlasti njegova knjiga »The real Hollvwood« (Pravi Hol1y-wood) je vzbudila ogromno zanimanje. Sest mese-crv pred zaposlitvijo je Raulien «-ebil v Hollywoodu čisto nepoznan in tako je lahko spoenal vse zakulisne skrivnosti filmskega paradiža. Zadnje čase je dovršil še dva filma: »Nihče ne ljubi kakor ti,« in »Gremedirji ljulbezni«. S slavo je Roulien postal kako pa tudi težak milijonar. Saj je ena same gramofonska plošča z njegovo najboljšo pesmijo bila v nekaj dneh razprodana v 1,700.000 izvodih. Karina Hardt glumi glavno vlogo v novem zvočnem filmu »Abel z orglicami« po istoimenem romanu Manfreda Haus-manna še nekatere filmske novosti Ker je vsaka uspela opereta tudi jamstvo filmskega uspeha, bo seveda tudi »Ples v Savoju« prišel na platno. In ga bomo v novi sezoni bržčas videli tudi v Ljubljani. V glavni vlogi je — kdo drugi, kakor Marta Eggerthova! — Vlasta Burian je pripravil novo kapitalno burko, in sicer bo igral »Junaštva kapitana Korkorana«. Izmed angleških f.'mov pravijo, je zagotovljen velik uspeh de'u »Zki Siiss« po senzacionalnem zgodovinskem romanu Liona Feuchtw«nger-ja iz početka osemnajstega stoletja. Naslovno vlogo igra Konrad Veidt. Na Visu delajo lep nov čsL film Lani je češkoslovaško filmsko podjetje Sfcar-film skupno z našim prosvetnim filmom v Beogradu snemalo na otku Visu in v Komiži film »Življenje teče dalje«. Tu sta sodelovala tudi naša umetnika Ita Rina in Zvanimir Rogoz. Snemanje je bilo prekinjeno m se letos nadaljuje z istimi igralci Včeraj je ekspedicija prispela v Split, danes pa »e odpeljejo na Vi«. Dosedanji posnetki so baje krasno uspeli in so posamezni motivi z Visa kar očarljivi. Letošnje fiknanje bo trajalo 15 dni, torej bo ekspedicija ostala na Visu najmanj en mesec. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijiskih trgovinah. Katica Nagy kot Kitatja v novem filmu »Begunci« Ali si ie član „Vodnikove dražbe"? V počitniškem taboru sokolske mladine Prav v zadnje dneve sokolskega zleta v Sarajevu j« padel začetek našega tabor en ja in zato smo *e se čisto utrujeni podali s prvim vlakom v Ljubljano. Noč nas je prinesla tja, a nasi fantje ne poznajo utrujenosti, kadar je sila Naslednji dan opoldne so se prvi odpeljali s slamnjačami, da nam urede prijetro domovanje. Ostali smo me-li v ponedeljek zdravniški pregled. Tam je bilo vBe zelo natančno. Še premerili m pretehtali so nas, preden so nas potrdilu Naslednje jutro pa si videl koračiti proti kolodvoru čedno vrsto mladih ljudi. Z najmlajšimi so šle mamice, da se pred odhodom v'aka še enkrat poslove in jim dajo še zadnje dobre nauke. Vožnja do Mojstrane je kratka, a v nestrpnem pričakovanju so minevale uro precej počasi. Ko smo vendar izstopili m prišli po dvajsetih minutah do ljubljene dim« ije, se je nervoznost vsaj nekoliko polegla. • Hiša leži med smrečjem tik za tovarno cementa ob cesti, ki pelje y Vrata in so v njej pred leti prebivali tovarniški delavci. Od poti jo ločijo le na več straneh pre-luknjane rake, da pad« od njih voda v enrkih, kar smatramo za naravne prhe. Na drugi stran: hiše '.e ozkim travnikom teče Bistrica, ki se je poslužujemo za pitje m umivanje. V poslopju smo se naselili v treh velikih sobah, lc*tni po spolu m starosti, na določenih 8'emnjačah, razvrščenih ob stenah v dveh dolgih vrstah. Dan prihoda smo porabili zgolj z« pripravljanje m pospravljanje. Naslednje jutro pa je storrfl v refjavo že čisto določen dnevni red. Trobentač Jože nam je že ob 6. uri zatrobil pod okni budnico. ki smo ii kaj kmalu skovali prilegajoče se besedilo: Dvigni, dvigni »e postčlji postelje, že šesta ura je m kava kuha se! Kdor se ni takoj dvignil, smo mu krat-komalo vzeli odejo m prepustili niegove ude jutranjemu hkdu in ta je v krajih, ki leži med gorami skoraj 700 m nad morsko gladino, dokaj svež. Ko smo postlali, smo zaspano stopali z zobnimi ščetkami, milom tn brisačami proti našemu naravnemu umivalniku. Umivanju sledi jutranja telovadba m tej ob pol 8. zajtrk. 105 strogo razvrščenih ljudi je z TMiorestanim vzklikanjem: »Meni malo! — Meni dosti!« nadlegovala naši dobri kuharici, ki st« hoteli z veliko potrpežljivostjo ostreči vsem. Jedilnico je napolnil vrisk, žvenket žlic in posode, ki se je kmalu polesel ker ie pričel vsakdo x naslado otepati svoje. Za tem so določili »Vsetecka d. d.cc in tihotapljenje špirita Za 129 bi vtihotapi] enega špirita sad 2 milijona ctobe • Beograd, 13. julija Beograjska tovarna špirita »Vsetečka d. d.« s svojim ravnateljem Bernardom Far-kašem nima sreče. Tovarna je sicer lastnina delniške družbe, toda ravnatelj Farkaš, ki je z raznimi nepravilnostmi v poslovanju spravil tovarno v zelo neprijeten položaj, je znal pridobiti delničarje, da 60 mu odstopili svoje delnice, češ da bo tako on sam pred oblastmi kot dejanski lastnik tvrdke nosil vso odgovornost, katero bi drugače morali nositi oni. Tako je Bernard Farkaš postal res lastnik »Všetečke d. d.« m je skušal svoje prejšnje grehe popravljati z novimi, še večiimi. Toda stvar mu je temeljito izpodletela. Na Vidov dan so oblasti razkrile veliko tihotapstvo špirita, ki ga je skušal izvršiti ravnatelj Farkaš na celo prepreden način. V skladišču podružnice Praške banke je hotel vložiti 22 sodov »bencina« in terpen-tina«, pri čemer pa se je izkazalo, da je bil v vseh sodih rafiniran špirit, vsega skupaj 4500 kg, za katerega ni bila plačana ne državna ne občinska trošarina. Država je bila tako oškodovana za 80.000, občina pa za 40.000 Din. S tem pa stvar še ni bila končana. Ravnatelj Farkaš je imel pripravljeno še drugo, večjo količino neotrošarinjenega špirita, d« bi ga skrivaj spravil v denar. Seveda, saj je bilo treba plačati ogromno globo šestih milijonov dinarjev, s katero je bila lani »Všetečka d. d.« kaznovana zaradi tihotapstva špirita m je državna oblast, da bi si zagotovila ta znesek, udarila pečat na vse imetje tovarne. Zato je pač poizkušal ravnatelj Farkaš, da z novimi velikimi tihotapstvi »zaradi« to globo. Pri tem svojem načrtu pa ni računal • sicer zelo mnljivo maščevalnostjo ljudi, ki jih je v svojem mogotstvu odbil od sebe. V tovarni so bili dolgoletni uslužbenci, ki so videli in vedeli vse. To pa ravno ni bilo všeč ravnatelju Faikašu, pa jih je začel odpuščati. Bilo jih je osem in med njimi nekateri, ki »o bili že po trideset let usluž-beni v tovarni. Odpuščenci pa potem seveda niso molčali in je tako prišlo, da so trošarinci te dni, ko ao preiskavah vso tovarno od kleti do strehe, odkrili nekje v podstrešja zelo prevejano zakrito skrivališče in v njem nič manj ko 6690 litrov ra-finiranega špirita Z onim, ki so ga zaplenili na Vidovdan, znaša vsa tihotapljena količina okoli 12.000 litrov. Ker se za tihotapljenje špirita nalaga kot globa petkratna taksa, torej 170 Din za liter, bi morala sedaj »Všetejka d. d.«, odn. ravnatelj Farkaš poleg izgube tolike količine blaga, vredne okoli pol milijooa dinarjev, plačati še nad 2 milijona globe. Z lanskimi šestimi, ki ie niso plačani, bi bilo torej sedaj kar nad osem milijonov dinarjev globe! V preiskavi zaradi tihotapstva, ki ao jo razkrili na Vidovdan, ti je ravnatelj Farkaš skušal pomagati s fingiranimi računi, češ, da je kupil oni špirit od tvrdke Schwi-tzer. Lastnik te tvrdke, Henrik Schvritzer, ki je bil pred kratkim zaradi tihotapstva špirita kaznovan a štirimi milijoni globe, pa je pri zasliševanju takoj priznal, da je po prigovarjanju Farkaša, njegovega poslovodje Babiča, finančnega kontrolorja Todorja Stojilkoviča in še nekega gospoda, napisal račune, katere je finančni kontrolor Stojilkovič potrdil. Tako je finančna oblast vložila kazensko ovadbo proti Farkašu, Schwitzerju in StojiOcoviču zaradi izdajanja lažnih listin. V tem pa se je naraščajnroam izlet na Rožco, ki so se ma p« morale odreči zaiadi slabega vremena. Po malici ob 10. smo mirno počivali. Obedu je sledilo dveumo spanje. Po malici ob 16. je bil odhod dece na Peričnik, naraščajniki so žagali drva, naraščajnice pa so šle na izprehod do Mojstrane. Ob 19. smo se zbrali vsak s svojo skledo v zboru, kjer so nam preči ta I i dnevni red za naslednji dan, nakar smo šli proti kuhinji po večerjo, ki ji je sledilo ob pol 21. trdno spanje. Pri večernem zboru nam prečita načelnik tudi fmena kaznencev, ki so bili zaradi neposlušnosti v preteklem dnevu deležni pike in s tem zabrane na en izlet V našem taboru vlada velika disciplina in vsak prestopek plačaš s piko, če pa si priboriš tri. moraš vzeti pot pod noge m odriniti v Ljubljano, česar ni bil do sedaj še nihče deiežen. Imamo celo srvoj godalni kvintet, ki se ob večerih požrtvovalno udejstvuje pri polurnem rajanju, pri katerem se zberemo vsi in plešemo naše narodne plese. Poleg telesnih vežb — pripravljamo se namreč na tekme v Zagrebu — poslušamo tudi predavanja sokolskega ali pa znanstvenega značaj«. Z« vsak drug dan je določen 'zlet. na katerega hodijo posa-mewii oddelki. Do sedaj smo bili na Rožci in Babi, na Kepi, v Vratih, v idilični Martuljko-vi doli™, n« Planini in ene skupina že na Triglavu Ker je Bistrica premrzla, se bodimo kopat v pol ure oddaljeno Savo. ki v ostalem tudi ni taka kakor v toplicah. Dnevno gibanje v planinskem zraku ustvarja izboren tek. da lahko pospravljamo vel ke množine hrane. Naj navedem dv« jed;lna lista z« delavnik in praznik: z.irtrai ksva. za malico z medom «Ii marmelado namazan kruh, ze kosilo juba, krompir in salata, popoldne kruh z mlekom, zvečer pa mlečen riž. Ob prašenfkih pa imamo opoldne pečenko in smo ves cWi prosti. Prvo pomoč nudi ranjencem, ki se ožu-lijo ali opraskajo v prosti naravi, ali pa se ranijo pri prevnetem vežbanju n« orodju, naš« sestra pomočnica. Navzlic ogromnemu deln, ki je na takem širokopoteznesm letownjn na ramenih vodstva, deluje vse povsem dobro. Hvaležni moramo biti upravnemu odboru našega druftva, ki skrbi s toliko požrtvovalnostjo 2« n«s in nam mudi skoraj brezplačen tritedenski oddih v osrčju Julijskih Alp. Največ zaslug za te idilične počitnice pa ri je s svojo lepo zasnovano mislijo m svojo vztrajnostjo pridobil rwš starost«, ki je odkril ta skriti kotiček. Kdor si želi od blizu ogledati naše življenje. naj žrtvuje le nekaj ur in naj se potrudi v našo sredo. Pa bo zelo gostoljubno »Prejet- Mtrguet tudi že razkrilo drugo Farkaševo tihotap-stvo, ki jo popolnoma izbilo sodu dno. Ravnatelj Bernard Farkaš je izginil iz Beograda. Ravnatelj Farkaš si >e že pred meseci nabavil pofcni list m je imel kovčeg vedno pripravljen. Ko »o trošarinci razifcriii skrivališče špirita v podstrešju k tovarni pripadajočega starega mlina, je moža vzela noč. Splošno se misli, da je odpotoval v Budimpešto, kjer živi njegova družina ter ima Farkaš lepo vilo in trgovino z želez-nino, kjer je zaposlenih nad 40 ljudi. Da denarja ni ostalo za njim, je mnljivo, ali so ostale poleg ogromnih milijonskih glob tudi še velike druge obveznosti, ki jih je avoječasno vzel nase ravnatelj Farkaš v svrho sanacije podjetja Kaj bo z »Vše-tečko A d.«, pa se danes seveda še ne ve. Menda jo požro globe s kožo in kostmi vred. Oblasti pa bodo imele vendarle še dosti opravka ž njo, ker je odpuščeno uslužbenstvo razkrilo vse njene tihotapske zveze m bo v tem pogledu še marsikateri »poslovni prijatelj« ravnatelja Farkaša moral na zatožno klop. »Všetečka d. d.« je s svojim tihotapstvom špirita, ki ga je organiziral Farkaš, oškodovala državo za dobrih 20 milijonov dinarjev. Koliko je »za-radil« Farkaš, ki je imel 50.000 Din mesečne plače, pa se seveda ne ve, ko je vso svojo »zarado« pošiljal v Budimpešto, kjer sedaj udobno in varno sedi na pretihotapljenih milijonih. WbKh ljubezen — raj. Sena nekaj dar: po poroki: Možiček, radkaj ti moram priznati; kuhati ne znam. Mož enako sladko: — To ni nobena nesreča dnšfica, jae pa nimam denarja, da bi lahko kaj kupila, in tako ti sploh ne bo treba -kuhati. po 20 letih. Sbewxi igralec sreča na gostovanj« soAofca is gimnazije, ki je bil šepetalec. — Ah, kako prijetno presenečenje. TI to, Franc? — Da, kakor vidiš. Usoda je doeSed-na. Se spocmjnrjaA kako sem ti v šoli vedno narekoval, kadar nisi znal naloge? Mali oglasi Stanovanje pa—da 1 Dta. davek 2 Dta ■a MOo aU dajanje na •ta** 6 Din. Najmanjši M Dta. Na križiSčo centra Ljubljane i Hit i m h «rg«t v L nadstropja komlortiM ate-botu je, o*»W>j«6e ta 6 t»-Hkifc M* ta 9 kaMn«««*. rilaw» todt poak>*o« lokate. po>re ogla*. odMek >Jwtr»c. 17683-21 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa Sttro aH dajanje na alora S Dta. Najmanj« snesek 17 Dta. Vita* V«m M ma-jben dobra »blatila. A. Presker LjaMjaoa, 9v. Petra cesta Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Knjižico Celjske meetnt «11 KiSke ob&kiflke i « s j & m z« KmetEfro ijublja.net« okolic«. Ponudbe n® oglasni oddetek >Jutn»« pod eiiro »K. C. K. 75-OOOc. 18306-i6 s tieeeda 1 Dta. davek 2 Dta. za žUro aJi dajanje na "»lova s Dta. Najmanjši znesek 17 Dta. Posebni avto 4-sedežni, kl trošl samo 8 litrov bencina na 100 km, v popolnoma dobrem stanju — ugodno naiprodaj. Garaža, Kapiteljska 3. 18655-1« Ua&ge-Dvref* Bari je«. JMaga aa koosordj »Jutra« Adotf Bibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tfakanaarja Fran« de) je ode Ak* Novak. Val v Ljubljani