GLASILO KOLEKTIVA
POSEBNA IZDAJA ♦ CELJE, SEPTEMBER 1986
Celje - skladišče
D-Per
0 čem bomo glasovali na referendumu
To vemo vsi. Odločali se bomo za organiziranje nove sestavljene organizacije združenega dela. Vendar pa bomo istočasno imeli referendum tudi za prenehanje SOZD DOBRINA in pa referendum za sprejem Temeljev plana TOZD za obdobje 1981-1985.
Prvi sklop vprašanj se nanaša na prenehanje SOZD DOBRINA z 31. 12. 1980. O tem vprašanju se bodo odločali delavci vseh združenih delovnih organizacij, ki so še članice SOZD DOBRINA. Referendumsko vprašanje je zastavljeno tako, da morajo vse združene delovne organizacije glasovati za sporazumno prenehanje, v nasprotnem primeru tudi če se samo dve združeni delovni organizaciji ne odločita za sporazumno prenehanje, SOZD DOBRINA obstoja še naprej.
V tem primeru bi DO Merx ostala še naprej članica SOZD DOBRINA in bi morala začeti postopek za izstop. Po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD DOBRINA mora dati članica, ki želi izstopiti iz SOZD, izstopno izjavo ob koncu koledarskega leta, odpovedni rok traja eno leto. Da bi se izognili morebitnemu ponovnemu referendumu, je drugo referendumsko vprašanje zastavljeno tako, da pomeni izstopno izjavo za DO »Mene« kolikor ne bi bil dosežen sporazum o prenehanju SOZD DOBRINA.
Tretje vprašanje, ki zadeva SOZD DOBRINA pa je sprejem samoupravnega sporazuma o razmejitvi sredstev, pravic in obveznosti med SOZD DOBRINA in združenimi delovnimi organizacijami. Ta sporazum določa, kako se bodo delila sredstva, pravice in obveznosti, ki so nastale v času delovanja SOZD DOBRINA med udeleženke SOZD-a, ki so k tem sredstvom, pravicam in obveznostim prispevale.
Drugi sklop vprašanj, o katerih
bomo glasovali, zadeva ustanovitev novih delovnih organizacij po bran-žnem principu in ustanovitev SOZD »Merx« Celje. Glasovala bomo o sprejemu predlogov samoupravnih sporazumov o združitvi v delovne organizacije in o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »Merx«. Oba predloga bosta sprejeta, kolikor bo zanju glasovala večina delavcev vsake TOZD v sestavi DO Mene.
Na isti dan, to je 1. oktobra pa bomo delavci v vsaki TOZD glasovali tudi za sprejem osnovnih izhodišč in usmeritev nadaljnega razvoja TOZD za obdobje 1981-1985.
Referendum za ta akt so razpisali delavski sveti po temeljnih organizacijah, vendar je datum za izvedbo referenduma, zaradi vsklaje-nosti na ravni celotne delovne organizacije, isti.	Vilma Thaler
Bližamo se dnevu, ko se bodo delavci Merxa na referendumu odločili o reorganizaciji obstoječe delovne organizacije. Za razglabljanje o tem, kaj si od nove oblike organiziranja obetamo, je bilo dovolj časa. Od obravnave izhodišč, ki so bila zapisana in tvorijo podlago za organiziranje novih delovnih organizacij in SOZD-a, pa do obravnave konkretnega predloga samoupravnih sporazumov je poteklo precej časa. To pa je dado možnost, da so se lahko delavci temeljito seznanili z vsebinsko zasnovo aktov, o
nsmrznsisirinnnszsuzsumsisinrmnsi
TOVARIŠ, TOVARIŠICA!
Dan, dva nas loči od pomembnega dogodka v naši delovni organizaciji. Prepričani smo, da ni med nami omahljivcev, ki bi stali ob strani in dvomili v uspeh reorganizacije, katera prav gotovo prinaša nam vsem boljšo prihodnost. Ta ni samo v izboljšanju delovnih pogojev in večjih delovnih uspehih ampak tudi v zagotovitvi boljšega materialnega stanja in varnosti zaposlitve. S svojo udeležbo na glasovalnem mestu in pozitivno odločitvijo boš prispeval(a), da bo rezultat čim boljši. Zato 1. 10. glasuj »ZA«.
katerih bodo odločali ina referendumu. Pozitivna je ugotovitev delavcev, ko vidijo v reorgamiziranju povezovanje po branžnem principu. To pa je tudi ena od bistvenih prvin doseženih in vsklajenih izhodišč, ki dajejo končno tudi Samoupravnemu sporazumu o združitvi v SOZD Mene odprtost in omogočajo pristop tudi zunanjim delovnim organizacijam. Nekateri so ocenjevali, da so samoupravni sporazumi preveč splošni in da se posamezni zunanji partnerji ne »vidijo« v njem. Delovna grupa, ki je
Kaj menijo delavci o našem SOZD-u
pripravljala osnutke, je že dalj časa vsklajevala pripombe na posamezna poglavja zlasti v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Mera. O tem, da je bilo to zelo težavno in odgovorno delo ni treba posebej povdarjati. Posamezniki so pač zastopali povsem nasprotna stališča, ki jih vsebujejo izhodišča. Seveda stati ob strani, nič vlagati, pa zasledovati samo koristi, to ne gre skupaj. Razvoj in dela v novem SOZD-u bosta kaj kmalu signalizirala, o čem se je treba dogovoriti, kaj je treba napraviti in kaj spremeniti v obstoječem sporazumu. Vse to pa bo obstoječemu Samoupravnemu sporazumu o združitvi v SOZD Merx v toku časa dalo specifičnost in pravo vsebino.
Omenil sem, da je ena izmed komponent izhodišč za reorganizacijo povezovanje dejavnosti po bran-žnem principu. Prav gotovo je to ena od velikih prednosti, ki zagotavljajo skladnejši razvoj dejavnosti in njeno specializacijo. Pa še to: poslovni predmet posameznih novih delovnih organizacij bo lahko bolj precizen. To pa hkrati pogojuje boljšo organizacijo in kvaliteto dela, višji dohodek in ne nazadnje tudi izboljšanje nagrajevanja po delu. Ni odvečna pripomba, da vidimo v organiziranju SOZD še druge momente kot socialno varnost, načrtovane in s plani vskla-jene investicijske dejavnosti, konkretno pri trgovini boljšo založenost in kul turnej šo postrežbo.
Razprave, ki so tekle med delavci v TOZD so v glavnem pokazale zrelost upravljavcev. Delavci so v delovnih skupinah pa že poprej v sredini družbenopolitičnih organizacij ocenjevali prednosti, ki jih zagotavlja reorganizacija. Po mnenju Šešerko Rajka, komercialista iz TOZD grosist — poslovnica 3, ki se dnevno srečuje z delavci v skladišču, ni bojazni za uspešnost referenduma. Delavci v tej temeljni organizaciji želijo, da bi se celjska trgovina uredila, sprašujejo pa, kakšne bodo spremembe, ah se bo tudi osebni dohodek kljub zamrznitvi popravil in podobno. Naravno, da mora biti osebni dohodek plačilo za delo in da tudi reorganizacija zasleduje tak namen.
Nekaj podobnega sta iznašali tudi Majda Žarek in Tončka Kolšek, obe izmenovodkinji v marketu Hudinja, ki šteje 26 zaposlenih. Na skupnem zboru obeh izmen so se delavci seznanili z organizacijo nove delovne organizacije »Potrošnik«, v katero bodo vključeni. Sicer pa je lahko vsak zaposleni občasno prebiral posamezne člene sporazumov, ki so bili na oglasni deski. Prisotna je bila težnja, da bi zaradi reorganizacije ne bili višji stroški, da bi bil tudi OD izboljšan. Razumljivo, da so take želje
prisotne tudi v drugih TOZD.
V obeh temeljnih organizacijah gostinstva in turizma Ravne in Radlje ob Dravi so se delavci seznanili z novo organizacijo, poskušali so že analizirati potrebe po zasedbi delovnih mest v ustreznih službah. Tako in podobno je bilo tudi v drugih temeljnih organizacijah prodaje, pekarn in slaščičarn Celje in Rog. Slatina, mlinu in transportu.
Lahko rečemo, da so bile razprave temeljite in da so se člani kolektiva aktivno vključevali v dogajanja. Vsi vedo, da lahko reorganizacija v nakazanem smislu pri-
Predlog zakona in prehod na usmerjeno izobraževanje omogoča trgovinskim DO dokaj kreativno in racionalno pridobivanje svojim lastnim ciljem, planom in potrebam primerne kadre.
Za izobraževanje v usmerjenem izobraževanju se bodo morale DO oziroma njihove kadrovske in nekatere druge strokovne službe organizirati tako, da bodo vsklajeno s plani in potrebami opravile svoj del izobraževalnega programa.
Po predloženem pregledu bi organizirano izobraževanje moralo upoštevati naslednjo koordinirano pot profiliranja trgovinskih kadrov:
1.	Animacija učencev iz osnovne šole mora temeljiti na perspektivi sposobnih, po vsej strokovni in hi-rearhični lestvici do vodstvenih in vodilnih delovnih mest v DO, kot prednostna in racionalna pot izobraževanja.
2.	Vsaka pridobljena stopnja izobrazbe predstavlja zaključen poklic z možnostjo nadaljnjega izobraževanja in predvsem pridobivanja praktičnih znanj ob in iz dela organizirano v DO.
3.	V dvoletnem šolanju za blagovnega manipulanta je potrebno opredeliti prakso učenca predvsem odvisno od tega ali bo učenec nadaljeval v tretjem letniku ali pa se bo kot blagovni manipulant vključil po dveh letih v delo.
Za povečan obseg prakse bo predvidoma v takem primeru možno uporabiti tudi fond časa za fakultativne predmete.
4.	Blagovni manipulant bi v pr-
speva k večjim delovnim uspehom, pa čeprav bi se samo novo ustanovljene delovne organizacije vključile v SOZD Mera. Ob takem prepričanju se bo lahko na referendumu odločiti v pozitivnem smislu.
Ne smemo pozabiti, da je sedanji Mera tekom 20 let obstoja doživljal razne spremembe, da pa je vedno bil cilj postati močna in zdrava delovna organizacija, ki nudi socialno varnost članom kolektiva in uživa svoj ugled v vseh 22 občinah, kjer posluje. Zato delavci s takih ponosom vsi na referendum in vsak svoj glas »ZA«.
Urednik
vem letu — obdobju zaposlitve moral biti usposobljen za ozko usmerjena znanja in se za eno od teh tudi opredeliti in poglobljeno izobraziti:
—	blagajničarka SP
—	prodajalec delikatese
—	prodajalec sadja
—	prodajalec plošč in kaset
—	prodajalec v oddelku klobukov, gumbov, tapet, čevljev, nogavic itd.
—	prodaja pohištva in druga dela, ki zahtevajo več izobraževanja ob delu itd.
5.	Razmerje med učenca, ki se usmerjajo za blagovnega manipulanta in učenci. Ki nadaljujejo v tretjem letniku določi DO, odvisno od svoje programske politike, v svojem planu kadrov. Pri tem pa je treba upoštevati, da bo določeno število učencev določenih za triletno šolanje zaradi slabšega uspeha v drugem letniku izbralo »smer« blagovnega manipulanta.
6.	Uspešni in perspektivni učenci bi se naj po drugem letniku v čim večjem številu orientirali in stimulirali za tretji letnik za zahtevnejše naloge, opravila in stroke. Praksa v tretjem letniku bi za razliko od dosedanje, morala omogočiti absolventom tretjega letnika, hitrejše in samostojno vključevanje v samostojno delo. Perspektivnim prodajalcem pa napredovanje na opravila namestnikov, izmenovo-dij, oddelkovodij in preko teh v krajšem času v poslovodsko šolo.
7.	Poklicna praksa po tretjem letniku učenja mora omogočiti pro-
Obrazložitev pristopa k usmerjenem izobraževanju za delavce
PRISTOP K USMERJENEMU IZOBRAŽEVANJU V TRGOVINI
Lx\\v^
tO © -H
rt N
A Pl O O ©
o>tq h tu
A rt -H rt td to Pl TD-H pl
A rt O © •H OK) Oti p N O PiO A-rl -P C0 >
to ‘ra fl d td
*»-p
d d -H
rt -H -H t-D
Pl H o rt -h « •H to TD d r-H r&cj rt ‘H
44 rt>o g O Pl 0) © A A-P to
doc 44 ti rH d »O H rt -H d rt -o td > rt -H H © -d H
44 'o o o o rt H Pvto A N rt A
to -P
Pl TD to XX o © Pi 44 o d td © rt •d -p d g Pi © rt to A •h i—i r-i d Pi o rt A H>t0 >• d
o o
y ••
d rt -P td
ro to
H m
o o
H 44 © XX rt O 44 rt -P o > A O Pi ti N ©
A A‘H *rl >t3
^ xi d
•H d ©
XX ‘rpA O d -H XI
to rt td rt
•H O H>t0 H Pl A O -H O A to >t0 >>tQ
N > -H f> g
© to
■d to
to o
© H
rt o
44 -H d
d h •
H o bo
S A Pl
'ti o
O -H
V Celju, dne lo.3.198o.	LAZNIK Anton
dajalcem širša znanja iz znanj pod točko 4, da bodo oimprej usposobljeni za samostojno vodenje takih oddelkov, kjer bodo blagovni manipulanti prodajalci.
8.	Poslovodska šola bo ob takšni predhodni selekciji in poglobljenih teoretičnih in praktičnih strokovnih znanjih omogočala in zagotavljala izobraževanje sposobnih poslovodij. Pomanjkljivost dosedanjega šolanja poslovodskih in vodstvenih kadrov, ki mora biti v tej fazi odpravljena, je usposobljenost za prenašanje znanj na sodelavce, te-amsko delo, retorika in didaktika. Ta znanja in lastnosti marajo biti stalno dokazovana v praksi in tudi pogoj za vodenje večjih enot in zasedbo odgovornih mest.
9.	Težnja DO in specializiranih strok, da dobi v tretjem letniku in na poslovodski šoli svoj razred za lastne učence in poslovodje je sedaj bolj izvedljiva. Pouk bi se lahko v takih razredih vršil bolj usmerjeno na bodoče konkretno delovno področje, DO in celo stopnjo organiziranosti. Pri tem bi lahko din morali sodelovati strokovnjaki iz prakse (glej zadnji odstavek točke 8).
Razredi specializiranih usmeritev bi lahko bili za prodajalce in poslovodje:
—	živilske stroke samopostrežne
smeri,
—	prodajalce oz. poslovodje blagov-
nične smeri.
10.	Pomembna in za stabilizacijo kadrov v DO odločilna je oblika izpopolnjevanja in napredovanja poslovodij. Pridobivanje dopolnilnih znanj poslovodij večjih prodajaln, šolanje na višjih šolah in napredovanje sposobnih na odgovorna in vodstvena mesta omogoča napredovanje mlajšim in poslovodjem manjših trgovin, ker omogoča napredovanje prodajalcem
S programsko in kadrovsko politiko bi morala biti načrtovana zgoraj navedena pot pridobivanja in usmerjanja kadrov za doseganje stabilizacije kontinuitete in ne nazadnje izboljšanje in pocenitev kadrovske politike in izobraževanja.
11.	Profil vodstvenih delavcev je v predhodnih točkah nakazan, dorečen in izoblikovan pa bo moral biti pri obravnavi usmerjenega izobraževanja na višjih in visokih šolah. Za ta del blagovnega prometa bo potrebno z usmeritvijo opredeliti dela, naloge in šolanje za:
—	vodenje velikih marketov in blagovnic,
—	vodenje TOZD in sektorjev,
—	kontrolno inštruktažna opravila,
—	nadzor praktičnega pouka,
—	tehnologija prodaje,
Nakazan pristop k usmerjenem izobraževanju omogoča obravnavanje komplexnega področja kadrov
Tudi v naši temeljni organizaciji prodaja Radeče, ki se je kot bivše samostojno trgovsko podjetje Radeče z novim letom pripojilo k Merxu in se organiziralo kot TOZD, je predreferendumska dejavnost zelo močna. Vse je že nared, kot bi lahko temu dejali po tem, ko so predpriprave že stekle. Direktorju TOZD tov. Janezu Bregarju smo zastavili nekaj vprašanj v vezi referenduma, na katera je takole odgovoril:
1.	Kako so stekle priprave v vaši TOZD? Ali so bili zbori že opravljeni?
Zbori so bili opravljeni po delovnih skupinah zaradi tega, ker ni mogoče vseh ljudi sklicati na enem mestu in bi vse to bilo časovno neizvedljivo. Pred zbori smo sklicali družbenopolitične organizacije in z njimi v ožjem krogu predelali osnutke samoupravnih sporazumov in izhodišča. Člani tega sestava so bili hkrati tudi razlagalci na posameznih zborih.
2.	Ali so bile kakšne bistvene pripombe na obstoječi sporazum odn. sploh na reorganizacij o ?
Na reorganizacijo ni bilo pripomb in so delavci videli v takem konceptu boljši razvoj in večjo so-
od učencev do vodilnih delovnih mest. S takšnim pristopom in konceptom lahko trgovina smelo animira za uk v trgovini tudi odlične in prav dobre absolvente osemletk.
Laznik Amon
cialno varnost. Zato po tem vprašanju kakšne posebne diskusije ni bilo. Pač pa je bilo prednešeno vprašanje glede obstoječih in še nerealiziranih obveznosti ob združevanju trgovskega podjetja Radeče k Merxu. Delavci pričakujejo večjo povezanost s strokovnimi službami, ki bodo opravljale določene posle za potrebe TOZD. Predvidena reorganizacija in pa povezovanje po branžnem principu bi naj bili garant za boljšo preskrbo.
3.	Uvodoma ste omenili, da ste v sklopu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov predhodno obravnavali izhodišča in predložene osnutke samoupravnih sporazumov. Kako se bodo predstavniki teh organizacij neposredno pred referendumom vključevali v akcijo in zagotavljali, da bo udeležba čim boljša?
Družbenopolitične organizacije in člani samoupravnih teles v TOZD bodo poskrbeli odn. so že pričeli z močno politično akcijo in se vključujejo v svojih sredinah vsepovsod tam, kjer mislijo, da bi bilo treba še kaj pojasniti. Prepričan sem, da bodo vsa ta prizadevanja vplivala na močno udeležbo delavcev na referendumu.
Smeri razvoja mlinsko predelovalne industrije
Posebna razgibanost okrog reorganizacije DO MERX, ustanovitvi štirih novih delovnih organizacij po branžnem principu in vključitvi le-teh v SOZD MERX je čutiti domala v vseh temeljnih organizacijah. Povsod je vzdušje zadovoljivo. Uredništvo je na kraju še opravilo razgovor v TOZD pekarn in slaščičarn Celje. Direktor TOZD tov. Edi Stepišnik je v razgovoru s sodelavci povedal, da so razprave med delavci potekale po vnaprej načrto-
vanem programu in da so delavci v živahni diskusiji zastavljali različna vprašanja, izražali pa tudi spočetka določene pomisleke ob novi reorganizaciji. Na koncu pa so si bili vsi edini v tem, da mora reorganizacija prinesti kvalitetni premik, ki bo omogočal nadaljnje povezovanje v branži.
Delavce v TOZD pekam in slaščičarn Celje že dalj časa povezujejo določena izhodišča in temeljni
Kako se pripravljajo na referendum v TOZD Prodaje Radeče
cilji, pravi direktor TOZD. Ti so v glavnem sledeči:
—	Začrtani razvoj v mlinsko predelovalne proizvodnje na tehnološkem in investicijskem področju
—	Poglobitev samoupravljanja in družbeno ekonomskih odnosov v novi asociaciji
—	Utrditi dohodkovne odnose do proizvajalcev (zlasti pšenice) in do potrošnikov
—	Utrditi odnose med novo nastalo delovno skupnostjo skupnih služb in delavcev v obratih
—	Izboljšati delovne in življenjske pogoje mlinskih, pekovskih in slaščičarskih delavcev, hkrati pa težiti za večjim dohodkom, specializacijo dela in povečanju a-sortimana, večjo produktivnostjo in delovno disciplino
—	Uveljavljati dejavnost in delavca v širši družbenopolitični skupnosti.
Pravkar našteta izhodišča in cilji nalagajo vsem delavcem temeljnih organizacij, ki bodo vključeni v novo delovno organizacijo mlinsko predelovalne industrije, velike zadolžitve. Zato bo po mnenju direktorja TOZD pekarn in slaščičarn treba poskrbeti za kvaliteten kader, kajti brez popolnitve delovnih mest z ustreznim kadrom zadeva ne bi stekla po zamisli. Delovne naloge morajo biti utrjene in točno opredeljene, ker bi se sicer ponavljale. Nova delovna skupnost skupnih služb se bo specifično usmerjala v izvajanje nalog v mlinsko predelovalni branži. Delavci težijo za tem in to je bilo tudi eno od glavnih vprašanj na obravnavi, da bi delovna skupnost skupnih služb ne smela prekoračiti dosedanji o-lcvir. Kvaliteta dela bo morala biti povsem druga.
Tako meni tudi Križnik Vinko, ki je eden naj starejših delavcev v tej temeljni organizaciji. Brez dvoma dobro pozna razmere v pekarstvu, saj je že od vsega početim delal pri bivšem podjetju »Veleži-tar«, ki se je v letu 1968 pripojilo Merxu. Ne da bi hotel posebej izpostavljati to podjetje, ampak vtis ima, da pekarski in slaščičarski delavec v veliki in heterogeni organizaciji Merx ni mogel v celoti u-veljaviti svojih teženj, čeprav vidi v tem določen premik. Meni, da bo delavec v novi delovni organizaciji bolj poudarjen, ker se vse bolj na-glaša prioriteta hrane.
Obiskali smo tudi pekarno in slaščičarno ADA v Celju. Obrato-vodja tov. Lah Franc se je odrezal z odgovorom, ko smo ga vprašali, kako delavci v njegovi poslovni e-noti spremljajo razvoj svoje dejavnosti. Povedal je, da je ta misel že dalj časa pričujoča med delavci in da se delavci ogrevajo za novo obliko organiziranosti, ker bodo med drugim imeli večji vpliv na delitev dohodka. Tako meni tudi Tone Rudman, VK slaščičar in iz-
menovodja v tej poslovni enoti, kjer dela že 12 let. Tudi on pričakuje od reorganizacije, da se bo izboljšal položaj slaščičarn in da bodo boljši delovni pogoji vodili do boljših rezultatov, boljše kvalitete, večjemu učinku in nenazadnje do poboljšanja osebnega dohodka. Ljudje imajo voljo do dela in interes čimveč napraviti, nadaljuje Rudman — vendar še vedno -niso za to primemo stimulirani. Vzdušje pred referendumom je zelo povolj-no, ker delavci vedo, zakaj se bodo 1. 10. odločili za novo delovno
Akcija o reorganizaciji v TOZD grosist, ki je ena od največjih temeljnih organizacij tako po številu zaposlenih (465) članov kot po dohodku je bila izredno močna in dobro pripravljena. Tu se prepletajo različne blagovne skupine od živil vseh vrst, zelenjadarstva, sadja, kave in še kaj. Akcije za -reorganizacijo so potekale po zunanjih enotah kot tudi na samem sedežu TOZD.
Delavci naše temeljne organizacije grosist so se aktivno vključevali v vsa prizadevanja za reorganizacijo SOZD DOBRINA že v letu 1979, kar je potrdil tudi referendum v mesecu decembru, je povedala Jana Pertinač, tajnik samoupravnih organov in DPO. Čeprav je itakrat prišlo do neuspeha zaradi nekaterih drugih zunanjih delovnih organizacij in so bila vsa prizadevanja v naši delovni organizaciji zaman, pa so delavci ob ponovni akciji za reorganizacijo in formiranje SOZD MERX pristopili z vso resnostjo in še bolj prepričani sami vase, da je to edina možna pot za našo delavno organizacijo v tej gospodarski situaciji.
V vseh samoupravnih sredinah in na vseh samoupravnih organih ter sestankih družbenopolitičnih organizacij so ponovno zaživele razprave glede reorganiziranosti SOZD MERK po branžnem principu, hkrati pa tudi glede reorganizacije naše temeljne organizacije za formiranje treh novih temeljnih organizacij združenega dela.
Tik pred referendumom smo vsi delavci mnenja, da bo nova sestavljena organizacija MERK oblika, ki nam bo zagotavljala, da se bodo odpravile vse tiste nepravilnosti, s katerimi smo se srečevali v preteklosti pri SOZD Dobrina.
Že v lanskem letu je prišlo v nekaterih samoupravnih sredinah
organizacijo in svojega stališča od zadnje odločitve niso spremenili.
O čem se bo odločalo na referendumu ve tudi Anica Krivokapič, delavka v skladišču, ki je prepričana v uspeh odločitve. O vsebini odločitve vedo tudi drugi delavci, ki bi jih lahko še in še naštevali. O vsebini referendumskih vprašanj ve vsak delavec, ki je zaposlen v TOZD pekam in slaščičarn Celje. Zato v uspeh referenduma ne bo treba dvomiti.
Urednik
do pobude, da se tudi temeljna organizacija grosist reorganizira glede na poslovalnice v tri temeljne organizacije združenega dela, še posebno tedaj, ko se je poslovalnica 2 organizirala v TOZD mlin in se odcepila od nas. Zato je bil že lani na predlog družbenopolitičnih organizacij pripravljen predlog izhodišč za reorganizacijo naše TOZD grosist. Ugotovljeno je bilo, da so podani vsi pogoji, še posebno zato, ker so se pokazale določene hibe predvsem na spremenjenih poslovno dohodkovnih odnosih in specifičnosti posameznih poslovalnic.
Ob sedanji reorganizaciji v SOZD MERK pa se je ta pobuda še bolj izkazala zato se pri nas vzporedno pripravljamo že sedaj na aktivnosti reorganizacije TOZD grosist, ki naj bi potekale od 31. 10. 1980 do 15. L 1981. Do končne reorganiziranosti nas čaka še veliko nalog, vendar iz dosedanjih o-cen delegatov na delavskem svetu, zborih delovnih ljudi, samoupravnih skupinah 'in sestankih družbenopolitičnih organizacij je razvidno, da je vzdušje med delavci zadovoljivo ter da je še edini problem, s katerim šepa bomo še precej ukvarjali kader (dober).
Za razpoloženje ljudi pred referendumom smo vprašali Pavline Silvota, ki je predsednik sindikata v poslovalnici 4 in vodja embalir-nice sladkorja. Tov. Pavline je dnevno v kontaktu z delavci. Ko je razgovarjal s posamezniki, le-ti niso imeli posebnih pripomb glede informiranosti v reorganizaciji, ker so predreferendumske priprave potekale po samoupravnih delovnih skupinah. Hkrati so se pogovarjali že tudi o organiziranju nove TOZD pražarne. Tu so bili sicer spočetka pomisleki glede dela spričo pomanjkanja surovin (kave), vendar so delavci ob zagotovilu, da je v
Priprave na referendum v TOZD Grosist
takem primeru poskrbljeno za u-strezno zaposlitev z novim proizvodnim programom problem odmislili.
Tudi v poslovalnici 1 so priprave stekle po postavljenem načrtu. Hostnik Slavko, ki je vodja IV. e-taže in že 13 let dela v skladišču, je imel spočetka vtis, da se je delavcev lotevala malodušnost, ker
se pričakovanja v obstoječi SOZD niso uresničila V branžnem povezovanju pa končno pričakujejo, da se jim bo uresničila dolgoletna želja po novem sodobnem skladišču. V7 obstoječem skladišču so pogoji dela slabi, delavci so izpostavljeni prepihu, vsled česar se bolniški sta-lež povečuje. Pa tudi sicer je veli-
ko ročnega dela, ker se mehanizacija v obstoječem skladišču ne dav celoti izvesti. Vse to so vzroki zaradi katerih ni moč pričakovati boljšega delovnega elana in storilnosti. Delavci organizirani v novi delovni organizaciji vidijo rešitev v pozitivni smeri in zato so danes odločeni dati svoj glas »ZA«.
CL — PJ
Delovanje družbeno političnih organizacij pri reor-ganizacijskih aktivnostih delovne organizacije Merx
Na sestanku predstavnikov cLru-žbenopx>li/tičnih organizacij in samoupravnih organov »MERX« Celje v začetku junija je generalni direktor tov. BAN Franc podal izčrpno poročilo o preteku dotedanjih aktivnosti v pripravah za reorganizacijo DO MERX in ustanovitev SOZD »MERX« CELJE. Nakazal je tudi osnovne smernice za nadaljne delovanje samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij v pripravah za izvedbo referenduma.
Ker so pred nami izredno pre-mernbne naloge tako z vidika samoupravljanja kakor tudi političnega delovanja, smo sprejeli program dela in aktivnosti:
1.	Prednostna naloga samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je, da na razumljiv in sprejemljiv način podajo vsem članom delovnih kolektivov kompletno informacijo o potrebi in koristnosti reorganizacije, pri čemer je vključiti v razmišljanje slehernega našega delovnega človeka.
2.	Javna razprava o reorganizaciji bo potekala na zborih delovnih ljudi, na katerih sodelujejo strokovni delavci — člani delovne skupine, katero vodi tov. Vilma Thaler, kot razlagalci predloga.
Po opravljenih javnih razpravah osnutkov samoupravnih sporazumov o združevanju in reorganizaciji se je dne 4. 8. 1980 sestal aktiv sekretarjev OO ZKS DO »MERK« in ocenil potek zborov delovnih ljudi in prizadevanja članov ZK. Ugotovili smo, da je bila večina zborov dobro pripravljenih in uspešno izvedenih in da so bili osnutki v vseh samoupravnih sredinah tudi sprejeti.
Na tem sestanku smo se dogovorili, da je potrebno redno tedensko sklicevati politične aktive v vseh sredinah, preverjati razpoloženje delavcev in razčiščevati even-tuelne nejasnosti. S tem pa naša naloga ni zaključena, nasprotno, v teh zadnjih dneh pred referendumom, ki bo 1. oktobra 1980 maramo angažirati vse člane samouprav-
nih in družbenopolitičnih organizacij v svojih sredinah, da zainteresirajo tudi tisto peščico delavcev, ki ne kažejo prevelikega interesa za sodelovanje. Dne 3. oktobra 1980 ko bodo že znani rezultati o izidu referenduma pa se ponovno sestane aktiv sekretarjev 00 ZK ter izdela politično oceno za posamezne OO ZK TOZD in izdela kriterije za evidentiranje delegatov za samo-
Glede na to, da je v DO MERK približno 35 °/o mladih, nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se vključujemo v proces reorganizacije. Na seji KS ZSMS DO MERK 23. 9. smo pregledali aktivnosti, ki so se vršile pre temeljnih organizacijah in prišli do ocene, da so materiali, ki so prišli od delovne skupine, sestavljeni za pripravo in izvedbo aktov za reorganizacijo, pre-diskutirani in da kakšnih večjih nejasnosti ni bilo. Bili smo mnenja, da velja to delovno skuprino za njeno prizadevanje na tem področju prehvaliti, saj se zavedamo, da slabo informiran samoupravi j alec ne more biti dober samoupravi]alec.
Iz razprave je razveseljivo tudi dejstvo, da so bile zelo aktivne o-snovne organizacije izven celjske regije, presebno koroške, kar premeni, da se Merx kot celota z vsemi temeljnimi organizacijami zaveda nujnosti sprememb in da smo vsi našli svoje interese v novi reorga-niziranosti. To pa je vsekakor pre-goj za uspešen izid referenduma, zavedati pa se moramo, da pretakajo naše aktivnosti v takšni gospre-
upravne organe SOZD MERK in delovnih organizacij.
Na Konferenci sindikatov DO Mene, dne 22. septembra tJ. smo ugotovili, da so se osnovne organizacije preko svojih članov odgovorno vključevale v razprave v samoupravnih oziroma sindikalnih skupinah presameznih TOZD.
E. S.
darski situaciji, v kateri je Jugoslavija danes, kar pa nas tudi zavezuje, da smo jutri še bolj organizirani in da smo kot heterogeni pro dejavnostih na drugi strani močna in homogena celota, ki bo lahko zadovoljivo nastopala na jugoslovanskem trgu, saj si samo tako lahko zamislimo uspešno delovanje.
In kaj bi še morali storiti, da bi referendum usprel, kar se da najbolje?
Poglavitna naloga vseh nas in ne samo mladih bi v tem trenutku morala biti, da zagotovimo čim boljšo udeležbo na referendumu. To pa pre drugi strani premeni, da si ne bi smeli dovoliti odsotnosti zaradi dopustov in bolniških.
Nasvidenje 1. oktobra!
Brane Florjanič
In kaj so mladi naredili na tem področju?
Planiranje - stalna naloga nas vseh
Srednjeročni plan je temeljni plan družbenega razvoja in se sprejema za obdobje petih let. Do prihodnjega srednjeročnega razdobja nas ločijo le še trije meseci. Delo na pripravi planskih dokumentov se je pričelo že v lanskem letu. Zlasti intenzivna po aktivnostih pa je druga polovica letošnjega leta. Zavedamo se, da so temelji za naše nadaljnje delo in razvoj srednjeročni plani, ki morajo biti sestavljeni na realnih osnovah in ne odraz želja. Za sestavo srednjeročnih načrtov je zlasti potrebno, da kritično ocenimo sedanji položaj oz. na tej osnovi postavimo načrt za naslednje razdobje. Cilj vseh naših prizadevanj je, zelo strnjeno povedano, kako, s čim in na kakšen način bomo ustvarjali več dohodka, saj je navsezadnje dohodek tista temeljna ekonomska kategorija, iz katere po razporeditvi za skupne ter splošne družbene potrebe razporejamo iz čistega dohodka sredstva za zadovoljevanje osebne in skupne porabe.
Srednjeročni načrt je planski akt, o katerem odločajo delovni ljudje, postavljajo njegovo vsebino, določajo svoje cilje in interese, kajti vsaka, tudi najmanjša asociacija mora določiti v njem svoje obveznosti in pravice.
Aktivnosti na pripravi srednjeročnega plana delovne organizacije Merx potekajo nemoteno. Temelji planov so pripravljeni in jih bodo delavci sprejemali na referendumih. Da bi postopek sprejemanja planskih aktov čimbolj poenostavili, smo združili, kot to Zakon o planiranju omogoča, smernice za plan in elemente za Samoupravni sporazum v en planski akt, to je temelje plana. Temelji pisma so bili obravnavani na zborih delovnih ljudi in samoupravnih delovnih skupinah, potem, ko je predhodno o njih razpravljal delavski svet v vsaki temeljni organizaciji ter jih predlagal in posredoval zborom delovnih ljudi v obravnavo. Zavedati se moramo, da smo postavljali temelje plana v času nestabilnega gospodarjenja ter da vseh sprememb ni bilo mogoče upoštevati (to velja zlasti za numerični del temeljev plana). Kljub vsemu lahko rečemo, da so temelji plana narejeni po dogovorjenih izhodiščih, vse spremembe, ki so v tem času že znane in spremembe, ki jih še pričakujemo pa bodo upoštevane v samem srednjeročnem planu. Temelji plana TOZD so eden najpomembnejših planskih aktov; to so osnova in materialna podlaga za razvoj temeljne organizacije ter skupnih interesov in potreb delavcev, ki jih uresničujejo v temeljni
organizaciji in podlaga za prevzemanje obveznosti, pravic in odgovornosti delavcev TOZD v vseh oblikah sporazumevanj a in dogovarjanja z delavci, delovnimi ljudmi in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter z družbenopolitičnimi skupnostmi. Zasnovani so na smernicah za plan TOZD in na elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov v temeljih plana.
Istočasno s temelji plana je bil pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Samoupravni sporazumi o temeljih plana ne bodo sprejeti, kot je bilo določeno v rokovniku, do 30. 9. 1980, to pa zaradi tega, ker se pripravljajo Samoupravni sporazumi za štiri razne delovne organizacije v okviru SOZD MERK in za SOZD MERK.
Samoupravni sporazum o temeljih plana določa izvajalce posameznih nalog, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja udeležencev ter njihove konkretne obveznosti glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpoložljivih sredstev za izvrševanje nalog.
Bistvena vsebina samoupravnih sporazumov je medsebojno sporazumevanje in dogovarjanje in prevzemanje obveznosti, pravic in odgovornosti vsakega od udeležencev in vseh udeležencev samoupravnih sporazumov.
Elementi, ki smo jih opredelili v temeljih plana, so predmet vskla-jevanja med posameznimi TOZD in posameznimi dejavnostmi. TOZD ne morejo sprejemati temeljev plana na referendumu, dokler ne vskladijo SS o temeljih plana. Vendar je treba omeniti, da kljub reorganizaciji aktivnosti v tem smislu potekajo nemoteno. Vsklajeva-nje in dogovarjanje je iz ustave naša osnovna zadolžitev do konca letošnjega leta.
Problemi, ki nas spremljajo vse nosilce planiranja pri pripravah srednjeročnega plana, so številni in naj omenimo le nekatere, ki zaviralno vplivajo na kvaliteto planov:
1.	nespoštovanje enotne metodologije planiranja, oziroma nefunkcionalna organizacija funkcije planiranja kar povzroča:
—	problem sočasnosti planiranja (eno izmed temeljnih načel planiranja)
—	problem integrativnosti (stalno vsklajevanje ciljev in kriterijev planiranja na vseh u-pravljalskih nivojih v cilju integracije interesov vseh delov celote, ni zagotovljeno),
2.	problematika planiranja v pogo-
jih nestabilnega gospodarstva:
— neurejene cene, pomanjkanje surovin, pomanjkanje blaga za osnovno preskrbo, nedorečeni sporazumi, reorganizacij-ske spremembe in drugo, je onemogočalo sočasno planiranje in vsklajevanje s KS,
3.	rokovniki občin za pripravo in sprejem planskih dokumentov niso vsklajeni,
4.	predvidene so tudi spremembe v financiranju SIS, kakor tudi spremembe v načinu ugotavljanja in razporejanja dohodka, kar zmanjšuje vrednost planiranih ekonomskih kategorij po sedaj veljavnih predpisih,
5.	natančnejša izhodišča za pripravo obrambnih razvojnih načrtov 1981 — 1985 so bila podana zelo pozno in menimo, da bi morale
v sredo 1. 10. 1980 bomo glasovali
»ZA«
potekati priprave za izdelavo ob-rambno-razvoj nih načrtov in priprave za izdelavo srednjeročnih planov sočasno, ne pa časovno nevsklajeno,
6.	planiranje ekonomskih odnosov je vsekakor zelo težavno, ker se sistem formiranja pravic za pridobitev deviz nenehno spreminja.
To so problemi, s katerimi se srečujemo mi in s katerimi se srečuje vse naše gospodarstvo. Zato moramo v naših srednjeročnih planih dati še večji poudarek dogovarjanju, sporazumevanju in prizadevanju, da bi le-to tudi v resnici zaživelo.
Za uresničitev ciljev, ki smo si jih zastavili in za premagovanje slabosti pa je prav tako nujno povezovanje naših TOZD po branž-nem principu. Le tako organizirane OZD bodo kos nalogam, ki smo si jih zastavili.
Danica Pirnat
Prehod finančnega knjigovodstva na avtomatsko obdelavo podatkov
Misel o prehodu finančnega knjigovodstva na avtomatsko obdelavo podatkov je v Merxu stara že o-krog štiri leta. Intertrade nam je takrat ponudil o odkup aplikacijo, prišlo je tudi do prezentacije aplikacije v naši hiši, vendar na žalost do prehoda ni prišlo.
In zakaj smo se ravno v tem letu odločili za ta korak, v letu, ki je polno dinamičnih sprememb v naši delovni organizaciji, ko varčujemo na vseh področjih?
Razmere so dozorele in naredili smo prve korake.
Knjižni stroji v našem računovodstvu so nam vse prepogosto začeli gremti naš vsakdan in NIK-DORFovi serviserji so postali že skoraj člani našega kolektiva, posebno ob tromesečjih. To je bil tudi glavni vzrok za odločitev, da je potrebno nekaj ukreniti. Lahko bi šli v nabavo novih knjižnih strojev, ki pa vsak stane toliko in toliko milijonov ali pa v odkup aplikacije.
Odgovornim je bila druga varianta ugodnejša; končno imamo računalnik, ki ni stoodstotno izkoriščen, in če ga imamo, ga je potrebno izkoristiti. Seveda je bila in je še poleg navdušenja prisotna tudi bojazen, ki pa je ob vsakem, posebno pa še ob tako zahtevnem koraku opravičljiva.
Drugi pomemben vzrok za odločitev za prehod finančnega knjigovodstva so stroški računalnika. Računalnik je v najemu. Zanj vsako leto plačujemo več najemnine, posebno drag pa nam je postal ob devalvaciji dinarja. Zato moramo iz njega iztisniti čim več. Pomeni, da moramo uvesti nove obdelave in že utečene razširiti na vse naše temeljne organizacije. Tako se bodo stroški na enoto zmanjšali in dobili bomo tudi popolnejše informacije za poslovne odločitve. Razširitve pa se moramo lotiti sistematično, zato je tudi centralni delavski svet na svoji seji dne 16. 9. 1980 imenoval delovno skupino, ki mora poleg drugih zadolžitev pripraviti tudi predlog boljšega in bolj ekonomičnega izkoriščanja računalnika v naši delovni organizaciji.
In kako tečejo aktivnosti okrog prehoda finančnega knjigovodstva?
Že v mesecu juniju so nam predstavniki Intertrade ponovno
predstavila aplikacijo. V naslednji fazi je prišlo do podpisa pogodbe in dogovorili smo se tudi za začetek pripravljalnih del s 1. 10. 1980.
Trenutno pripravljamo potrebne šifrante (kotni plan, šifrant vrst temelnic, šifrant stroškovnih mest, šifrant posebnih kontov ...), sledi inštruktaža kontistov in prenos podatkov: stanje 1. 1. 1980, 30. 9. 1980 in vzporedno redno delo od 1. 10. naprej.
V mesecu novembru bomo dobili že prve tabele in tako ugotovili, če potrebujemo še kaj več. Seveda nam bo na vseh področjih, tako tudi pri uvajanju te aplikacije, reorganizacija sprožila plaz sprememb, ki jih bo treba upoštevati. Zato smo se tudi v prvi fazi odločili, da zajamemo samo TOZD, ki imajo računovodstvo v Celju, po novem letu pa pritegnemo vse o-stale TOZD. Dislociranost TOZD ne bi smela biti ovira, če obstoja interes za posodobitev našega poslovanja. Pa tudi podatki za delovno organizacijo oz. kasnejšo SOZD bi bili popolnejši (zbirna bilanca ...).
Intertrade, ki je to aplikacijo lansiral že v več delovnih organizacijah širom Slovenije (KOVINOTEHNA, MEBLO, ZAVAROVALNICA TRIGLAV ...) ima primere dislociranih enot in iz njihove prakse povedo, da večjih zapetljajev ni, zato upamo, da se bodo tudi zunanje TOZD odločile za to in druge že vpeljane obdelave.
Irena žafran
Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIC Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec.
POSINRK Romana URATARIC Breda, dipl. in«. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkanfekcdja Krško Naklada 2900 izvodov
HUMOR
Tovariši!
Danes boste prejeli čistopis samoupravnega sporazuma, ki ga bo obravnaval organ upravljanja.
Tov. direktor!
Samoupravni sporazumi so pripravljeni za obravnavo.
Ne bodi nevoščljiva.