GLASOVA anorama KRANJ, 5. JANUARJA 1963 ŠTEVILKA 1 Križem po svetu VSTAJA V ZAPORU VILLA DEVOTO V največjem argentinskem zaporu v Buenos Airesu — v znanem Villa Devoto je prišlo pred kratkim do upora zapornikov. Borba med uporniki in stražarji je trajala dvanajst ur. Okoli 400 upornih zapornikov si je heiel« z orožjem priboriti pot v svobodo. Uporniki so 20 stražarjev in zaporniških uslužbencev prijeli in jih držali kot talce, da bi izsilili od uprave osvoboditev vseh zapornikov. Preden so se zaporniki predali, je padlo 15 zapornikov in 10 stražarjev. LETALSKA NESREČA V ALPAH Pred prazniki se je v goratem svetu na meji med Švico in Italijo moral prisilno spustiti z manjšim športnim letalom letavec Philippe. imel je srečo, da je ob pristanku t gorski kotanji, pokriti s snegom — v višini 3.700 metrov — ostal nepoškodovan. Znal se je orientirati in poiskati najprimernejšo pot za sestop iz gorskega grebena. Sneg se mu je vdiral do pasu, vendar je pod neko skalo našel varno zavetišče, v katerem je preživel noč. Naslednji dan se je letavec Philippe boril ves dan z meglo in ni našel poti z gorskega masiva Col de Menouve. V gorah je moral prenočiti še eno noč. Čeprav je bil od lakote in mraza ves iznemogel, ni odnehal. Po 50 urah težke borbe je naletel na nekega planinca iz Prai-le, ki mu je pomagal. ZAKONSKA RAZVEZA Ze drugič se je v pariški palači Palais de Ju-stice znašla francoska književnica Franeeise Saga«, da bi se po enoletnem zakonu ločila z Američanom Robertom West-hofom. Koliko sreče in uspeha ima mlada francoska pisateljica s svojimi romani, toliko manj sre^ ima kot zakonska žena v zakonu. Pojasnilo bravcem Zaradi novoletnih praznikov je današnja številka »Glasove panorame« izšla v skrčenem obsegu. Bravce prosimo, da to uvidevno s sprejmejo na znanje. Prihod- Letošnje silvestrovanje je bilo povsod na višku dobre volje. Brez razlike, kje so ljudje nja številka bo izšla zopet v silvestrovali: v šoli, v planinah ali v številnih in prepolnih gostiščih. Razen klasičnih ph> običajnem obsegu. sov so največ plesali tvvist. Kako so silvestrovali po svetu Vesela noč Letošnje silvestrovanje je bilo povsod na svetu razgibano. Na južni zemeljski polobli, kjer so zdaj najhujše vročine, ni bilo poledice in snežnih žametov, kakor na severni. Noč, ki veže staro in novo leto, je bila vesela. To noč po pravici zasluži okras najbolj vesele noči v letu. Tudi na Gorenjskem ni bOo miru. Veselje se ponekod ni poleglo tudi takrat, ko je svetloba že pregnala noč. Novoletna svetloba včasih ni kos pre- gnati veselja in novoletnega razpoloženja.. Sicer pa napravimo majhen izlet po svetu, da bomo videli, kako je minila najbolj vesela noč. NA VZHODU V Moskvi je bilo vreme zimsko. Mraz ni popustil pred snovmi letom, zato so imeli ljudje težave, da so vzdržali na ulici v hladni zimski noči. V Sovjetski zvezi in v drugih vzhodnoevropskih državah zasluži prazno- vanje novega leta tudi veliko podporo oblasti. NA ZAHODU Prav nič manj hrupno ni minilo novo leto v zahodnem delu. Novo leto so povsod — v Parizu, Rimu, Londonu in VVashingtonu dočakali na nogah, s streljanjem in v vedrem razpoloženju. NA ARABSKEM PESKU Evropski ljudje ga praznujejo bolj slovesno kot doma- SREČANJA Z LJUDMI - SREC\\JA ZLJUDMI - S8ECAMJA Z LJUDMI Ženske silijo v moške poklice, moški pa se — ne samo v družinskem krogu — lotevajo ženskih del. Sploh pa v nobenem zakonu ne piše, da je kuharstvo žensko opravilo. V Tržiču smo v restavraciji »pri Pošti« srečali belo vrano med črnimi. VENDELJ JAKIč nam je o belem poklicu povedal nekaj svojih izkušenj. „Beli" poklic £) Neko ustno izročilo pravi, da ženske spadajo v kuhinjo. Ali je res, da imajo moški za kuho preveč okorno roko? — ženske bodo ostale verjetno še lep čas v večini pred štedilnikom. Vendar pa je povpraševanje za kuharji zlasti po hotelih precejšnje. To povpraševanje se bo povečalo, če bomo razvili naš turizem na višjo raven, za kar imamo ugodne pogoje. O Kaj napravite, če se vam kakšna jed ,ponesreči'? — Kuharski poklic ima precej podobnosti z drugimi poklici, kjer človek brez škode storjenih napak ne more zlahka popraviti. Zato moram paziti, kaj delam in kako delam. £ Kaj ljudje najraje jedo? — Pozimi kislo juho, poleti pa solate. 0 Kaj je potrebno za »beli« poklic? — Kuhinja ima to prednost, da vas pri delu nikoli ne zebe. Poleti pa je nemogoče, da bi pri štedilniku vzdržali ljudje, ki imajo teto vročo kri. čini. Muslimana praznujejo novo leto bolj skromno. Na praznovanje novega leta vos spomni samo poseben vonj, ki prihaja iz hiš. Ob nc-> - m letu namreč muslimani kuhajo mlahir, nekakšno črno omako, ki ima značilen vonj. Muslimani na splošno šte'e'o leta po luni, zato je njihovo leto 11 dni krajše kot naša in se tako nikoli ne ujemamo. Novo leto se pri ,njth praznuje ob različnem času. V AFRIKI V Afriki je novo leto velik praznik. Praznovanje je bolj zgodnje kot v Evn>pi in morali boste pohiteti. Za"-r.:-'o ga praznovati že na S "ve-strovo okrog dveh popoi.'ns. Ljudje odhajajo novo le'.o praznovat iz mest v vasi. Novo leto je tudi tukaj bolj državni praznik kot recimo na vzhodu. Praznujejo ga tri dni in pravijo, da je takrat pri njih vse zastonj. Iz državnih skladov dobijo ljud:-e pomoč za praznovanje. Tudi novoletno jelko si postavljajo plemena in si ob njej razdelijo darila. Plešejo in praznujejo na prostem, ker so hiše premajhne. V JUŽNI AMERIKI Po pravici je praznovanj« novega leta najbolj hrupno v Južni Ameriki. V Južni Ameriki ni večjega praznika. Tudi letos je bilo tako. Mesta so bila okrašena s smrekami^ razsvetljena in pisana. Argentinci so praznovali novo leto do polnoči doma, kjer so si razdelili darila. Kratka noć malo razhladi ozračje, ki je v tem času najbolj toplo, saj vročina v senci znaša okoli 40 stopinj C. Po dvanajsti uri naglo oživijo ulice. Ples se nadaljuje na cesti in ulicah in kmalu preide v karneval. Veselje traja vse do jutra. Preden se razidejo, se običajno ohladijo še v morskih valovih. Novo leto mine običajno brez hrupa. Ljudje odidejo na izlete in mesta ostanejo pusta. Rekli so... »Sklonil sem, da umetnost ne sme stati prevelikih naporov. Prav zato sem prisegel, da ne bom porabil več kot tri leta za noben svoj roman.- Alberte Moravia. italijanski književnik »Vt-ieia sem, da sem v filmu doživela uspeh že tri mesece pred dodelitvijo Oskarja. Takrat me je namreč pokojni Gary Cooper, moj največji filmski idol, zaprosil, naj ga kličem z imenom.« Simone Signoret, francoska filmska igravka »Lažje je osvojiti celo Španijo kot eno samo Španko.*- Marlon Brando, i ameriški filmski igravec »Blaginja republikanske irprave je pripeljala do tega, da 17 milijonov Američanov odhaja spat brez Večerje.« John Kennedv, ameriški predsednik »Prejšnji teden, ko sem pela, sem s svojim glasom povzročila smrt dveh kanarčkov. « Marija Calas, operna pevka »Pravijo, da ljubezen pride na prvi pogled, prijateljstvo pa je treba zaslužiti.*' Kari T.Marx, nemški književnik »Dobra vlada ne razpade zaradi ene osebnosti. Noben človek ni nenadomestljiv.-«« Henrich Lubke, predsednik ZR Nemčije »Dali vam bomo več orožja in boljše rakete, kot jih prodajajo Američani Izraelcem. In ne bo vam nanje eem. In ne bo vam treba nanje čakati celo leto.« Andrej Gromiko, sovjetski zunanji minister v pogovoru z arabskimi diplomati »Najbolj od vsega ljubim ljubezen. Zakonu se odpovedujem, da bi jo lahko zadržala.« Kim Novak, ameriška filmska zvezda Rdeči telefon V Ženevi so stekli razgovori o napeljavi telefonske zveze med Belo hišo in kremeljskim dvorcem — Francozi predlagajo, da bi ta telefon pobarvali zeleno — Zelena barva je barva upanja V dobi kriz Na nekem sprejemu je podpredsednik ZDA Lindon Johnson dejal: »Živimo v dobi, ko se človek mora priučiti, da živi 8 krizami kot pravilom in ne To pomeni, da izjeme potrjujejo pravilo. m t a tanki telefonski žici / Ym bo najbrž v bližnji prihodnosti visela usoda sveta. To naj bi bil drugi rdeči telefon. Prvi rdeči telet on imajo v ameriškem vrhovnem poveljstvu v Omahi in povezuje generala Thcznasa Powera s 85 ameriškimi raketnimi oporišči na vseh koncih sveta. Drugi rdeči telefon bi naj bil postavljen na pisalni mizi ameriškega predsednika Kennedyja. Ce bi general Power prijel v roke rdeči telefon, bi to pomenilo po nekaj minutah svetovno uničenje. Ce bi stegnil Kennedy roko na drugi rdeči telefon, bi to lahko pomenilo ohraniti mir. Drugi rdeči telefon naj bi po pogajanjih, ki jih vodi vodja ameriške delegacije na ženevski razorožitveni konferenci Arthur Dean, povezoval Belo hišo s Kremljem. Telefon naj bi služil za preprečevanje vojne. Sovjeti so takšno napravo, ki bi povezovala VVashingion in Moskvo predlagali že leta 1960. Američani so se za idejo ogreli šele v aprilu mesecu prejšnjega leta. šele kuban? ska kriza je pokazala, kako potrebna bi bila zveza med Moskvo in Washingtonom. Diplomatska pogajanja med krizo so bila dolga in neprikladna. Včasih se ure dolgo morali razvozlavati razne šifre. Telefon bi te težave odstranil. Elektronski možgani in vojna meriške radarske varnostne naprave v Grenlandiji so do sedaj 15 minut, preden bi rakete padle na ameriško ozemlje, dale znak za napad. Ce bi bil napad izvršen z bombniki, bi se ta doba podaljšala na dve uri. Ameriško poveljstvo potrebuje 12,5 minut, da spravi polovico ameriških bombnikov z atomskimi bombami v zrak za protinapad na Sovjetsko zvezo. V kratkem času sc morajo torej odločili o vprašanju, ko gre vodi tudi v vrhovno povelj- za življenje In smrt. stvo, po kateri bi prišel ukaz Z britanskim pregovori ameriški Ali je mogoče, da vojna vojno, izbruhne zaradi okvare na nuerom napravah, zaradi napačnih Predsednik večkrat na teden, pri de GauIIu pa pozvoni prekooceanski telefon bolj poredko, ker general nima podatkov ali iz neznanja? Napačnih ocen je bilo v preteklosti že precej. V septembru mesecu je rad telefonskih pogovorov. poletela sovjetska raketa od svoje predvidene smeri pro- Telefon, ki bi povezal Moskvo in Washingfon — pred- ti Aljaski, kot je povedal Ia&a francoska časopisna sovjetski premier Hruščov agencija - bi morali pobar-ob obisku ameriškega pod- vati zeleno. Zelena je barva predsednika Nixona v Sov- upanja. jetski zvezi. Takrat je Ru- —»—____ som uspelo, da so raketo v I Izpitna komisija — stroj Študentje moskovskega energetskega instituta so naredili aparat, ki bi ga lahko imenovali »izpitni stroj«. Avtomat postavlja študentu vprašanja in končno objektivno oceni odgovor: »Izpitni stroj« dela tako, da na vsako vprašanje iz določenega predmeta slavijo v »izpitni stroj« tri odgovore, od katerih pa je točen samo eden. študent se na primer odloči za odgovor številka 2. Nato pritisne na ustrezajoči gumb in aparatura v stroju preceni vrednost odgovora in vrže številko. To je prvi stroj iz serije, ki se pripravlja. Drugi bo — avtomat — instruktor. Ta stroj bo pomagal pri pripravljanju posameznih predmetov za izpite. m TEŽAVE ANGLEŠKEGA KNJIŽEVNIKA Oseminosemdesetletni britanski književnik, ki večkrat obišče Nemčijo, je prispel letos na oktobrsko slavje v Munchen. Na pettedenskem obisku v bavarskem glavnem mestu pa se je njegova postava tako spremenila, da so mu morali sešiti nekaj tkf* vih oblek. Maugham se je po vrnitvi opravičeval: »Obiskoval sem opere, koncerte in umetniške razstave. Največji užitek pa so mi bile izdatne bavarske malice.« ; zadnjem trenutku uničili v zra&u, preden so ameriške radarske naprave zaznamovale njeno bližino. 22. novembra 19G0 so radarske naprave zabeležile reflekse z Meseca in privedle do pripravljenosti ameriške bombnike. 24. novembra 1961 na vrhuncu berlinske krize je svet štiri minute dolgo visel na tanki .nitki uničenja. Svetlobni znaki v ameriškem vrhovnem poveljstvu so zabeležili, da so bile uničene ameriške radarske postaje v Grenlandiji. Takrat je general Power že zgrabil za rdeči telefon in obvestil vsa ameriška raketna oporišča. Bombniki so stekli na letališča z atomskimi bombami, da bi se dvignili v zrak. Medtem so tehniki odkrili napako v napravah. Bombnikom ni bilo treba vzleteti. Telefon in živčni napadi Telefon ali teleprinterska zveza med Moskvo" in VVashingtonom bi lah ko odstranila napete trenutke, od katerih so nekateri dobivali pozneje živčne napade. Zdaj je na pisalni mizi ameriškega predsednika Kennedvja samo en telefon z 18 gumbi, preko katerega lahko dobi direktno zvezo z britanskim premierom Mac millancm, francoskima pred sednikom de Gaullom in ostalimi zavezniki. Ena žica GLOBUS SLIKANJE ZA PET LET Francoski predsednik general de Gaulle se je pred prisego nove francoske vlade postavil na razpolago zbranim fotoreporterjem. Po končanem snemanju je de Gaulle dejal: »Tako, zdaj pa dajte zopet mir do prihodnjič. Vesel bom, če bo to šele čez pet let.« Doba te Gaullove vladavine izteče sicer že po treh letih, vendar general najbrž še računa na drugo izvolitev. ROKE V ŽEPU Predsednik zahodnonemškega Bundestaga je odgovoril nekemu županu, ki se je pritožil, da je bivši zahodnonemškj obrambni minister Strauss držal med zasliševanjem pred zahodnonemško skupščino roke v žepu. Odgovor župana pravi, da ni nobenega predpisanega pravila, da ministri In drugi govorniki v skupščini ne smejo držati rok v suknjiču ali hlačah. Gre za vprašanje olikanega vedenja in vzgoje v tem primeru. Temeljno načelo, da morajo ministri skup ščinsko hišo spoštovati, s tem ni bilo prekršeno. OBMETAVANJE S PAPIRNATIMI KROGLICAMI Vodja britanske opozicije Hugh Gaitskell je med go-r voro-m londonskim študent tom doživel zelo neprijetno stvar. Med govorom so ga nezadovoljni študentje začeli obmetavati s papirnatimi kroglicami, ki so jih naredili iz časopisnega papirja. Gaitskell se jim je maščeval,-ko je tudi sam zmečkal iar* sopis in študentom vračal milo za drago. J Festivalska inventura čeprav je čas letnih inventur že mimo, se spodobi, da tudi na področju svetovne filmske ustvarjalnosti pregledamo, kaj je preteklo leto prineslo novega, kakšni in čigavi so bili največji uspehi. Ker za to nimamo pri roki boljšega merila, ki bi nam hitro pokazalo to, kar želimo, se bomo poslužili rezultatov letošnjih mednarodnih filmskih festivalov. Seveda ne smemo pozabiti, da festivali nikakor niso najzanesljivejši barometer umetniške vrednosti filmov, ki so jih na njih prikazovali, kaj šele celotne svetovne filmske proizvodnje. Kljub temu pa nam bo kratek pregled uspehov posameznih nacionalnih kinematografij na šestih najpomembnejših letošnjih mednarodnih festivalih — v Mar del Plati, Cannesu, Sem Se-bastianu, Karlovyh Varyh, Berlinu in Benetkah — vendarle uspel dati neko sliko o filmski ustvarjalnosti v leta 1962. Italijani in Francozi j a prvo mesto se po omenjenem kriteriju uvršča vitalna italijanska kinematografija. Naši sosedje so se lani udeležili vseh šestih festivalov, na njih pokazali skupno 16 filmov in odnesli kar osem nagrad. Najvišja festivalska priznanja so jim podelile tri žirije: v Mar del Plati naslov najboljšega filma Petrijevim »Štetim dnevom«, v San Se-bastianu Zlato školjko Dami-anijevemu »Arturovem otoku«, v Benetkah pa Zlatega leva Zurlinijevi »Družinski kroniki« (sicer skupaj s sovjetskim »Ivanovim otroštvom«). Razen tega je Gerrni-jeva »Ločitev po italijansko« v Carmosu dobila nagrado za »LZDA OKOLI VRATU« je eden najbolj znanih filmov lepe Brižitke in režiserja Rogera Vadima. V njem je BB fotografski model in najvažnejša stranica ljubezenskega mno-gokotnika, v katerem se prepleta dogajanje filma. Več o njem ne bi govorili, saj si ga boste zaradi BB ogledali — ali pa si ga zaradi nje ne boste ogledali. TUDI BB JE STVAR OKUSA.. . »MED ČASOM IN VEČNOSTJO« zahodnonemškega režiserja Arthura M. Rabenalta z Lili Palmer, Carlosom Thompsonom in Willyjem Birgelom v glavnih vlogah je film o neozdravljivo bolni ženi, ki na sredozemskem otoku doživi ljubezen z domačinom-ribičem. »Croatia« ga reklamira kot »pretresljivo zgodbo v prekrasnih pcjsažih — kot film, ki preseneča...« Bomo videli s čem in kako! »OBRAČUN« (ali: Kapetan Lesi II. del — s čimer je že vse povedano) je film Zike Mitrovića s popularnimi igravci Aleksandrom Gavrićem, Jeleno Jovanović-žigon, Petrom Prličkom in drugimi. Kot nadaljevanje priljubljenega Kapetana Lešija bo film gotovo uspel, posebno še, ker je posnet v barvah in cinemascopu. Kar pa se tiče njegovih kvalitet, naj zaenkrat zadostuje samo ugotovitev, da je žika Mitrović med vsemi našimi režiserji najevčji mojster akcijskega filma. Aleksander Gavrie v »Obračunu« najboljšo komedijo, Antonio-nijev »Mrk« pa je, prav tako v Cannesu dobil »pol« posebne nagrade. Trije italijanski režiserji pa so pobrali tri prve nagrade za režijo: Ma-uro Bolognini v San Sebasti-anu za »Senilnost«, Pier- Pa-olo Pa solini v Karlo vy h Va-ryh za »Accatoneja« in Francesco Rosi v Berlinu za »Salvatora Giuliana«. Drugo mesto pripada Francozom, čeprav so Američani odnesli eno nagrado več kot oni; Američani so namreč, kot bom še videli, dobili le manj pomembne nagrade. Francija je bila zastopana na vseh šestih festi valih s skupno 14 filmi, ki so prejeli pet nagrad. Godardov »Živeti svoje življenje« je dobil posebno nagrado žirije v Benetkah (čeprav je bil najboljši film na festivalu), Bresso-nov »Proces prodi Jeanne d' Are« pa »polovico« posebne nagrade v Cannesu, medtem ko je bila Valcrozova »Ovadba« po mnenju sanse-bastianske žirije drugi najboljši film na tem festivalu. Francois Truffaut je za »Ju-lesa in Jima« dobil v Mar del Plati nagrado za najboljšo », igravka Emmanuelle Riva pa v Benetkah Volpijev pokal za vlogo v Fran j u je vi »Tfcerese Desqueyroux-. Američani in Angleži Američani, ki so se udeležili vseh šestih festivalov, in to s skupaj desetimi filmi, so nesli domov šest nagrad. Toda. kot že omenjeno, so to manj pomembna priznanja. Gre za polovico beneške nagrade za prvo režijsko delo Franku Perriju za "Davida in Lizo« in pot prizramj ameriškim igravcem. Slednje so dobili: Paul Xe\vman v Mar del Plati za »Pehača«; Katherine Hcpburn, Ralph Richardson, Jasen Kobardson ml. in Dean Stcekvvell »pol-< kolektivne nagi^de za najboljšo igro v Cannesu, in sicer za svoje stvaritve v Lumetovem »Dolgega dneva potovanju v noč«; James Steuard v Berlinu za •>Gospoda Hobbsa na počitnicah« in Burt Lancaster Volpijev pokal v Benetkah za »Ptičarja iz Alcatraza«. Angleži so z vsega osem filmi na teh festivalih odnesli štiri nagrade. Berlinska žirija je Sehlesingerjevemu »Načina ljubezni« prisodila Zlatega medveda, najvišje priznanje. Tony Richardson je v Karlovyh Varyh številnim priznanjem za svoj film »Okus po medu« dodal nagrado za režijo, ki si jo je delil z »Accatonejem«. Rita Tushingham in Murray Mel-vin sta za vlogo v istem filmu v Cannesu podelila ko- Sovjetska režiserja Andrej Tarkovski in Julij Karasik z be» neškima »Zlatima levoma« lani na Lidu lektivno nagrado s svojimi ameriškimi kolegi, Peter Sel-lers pa je v San Sebastiami prejel nagrado za svojo igrav-6ko stvaritev v »Valčku to-readorjev«. Rusi in ostali VSovjetsko zvezo, ki je na štiri od teh festivalov poslala pet filmov, so šle tri nagrade: prva nagrada za Rommovih »Devet dni enega leta« iz Karlovyh Varov, »pol« Zlatega leva za »Ivanovo otroštvo« Andreja Tarkovskega Lz Benetk in nagrada Nadeždi Rumjancevi za vlogo v Culjkinovih »Dekletih« iz Mar del Plate. Nazadnje pa poglejmo še, kam je šlo preostalih deset priznanj, ki so jih podelili na omenjenih šestih festivalih. Argentinci so dobili nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Mar del Plati za Kutinove »Mlade starce« in »pol« nagrade za režijski debut v Benetkah za film »Los Inun-dados« Fernanda Birrija. Brazilskemu filmu »Dana beseda« Anselma Duarieja je bila ▼ Cannesu dodeljena Zlata palmova vejica, prva nagrad. Mehika je iz San Se-bastiana odnesla »latinsko-ameriško nagrado« za Fer-nandezovega »Pueblita«. V Karlovyh Varvh so prisodili »nagrado mlademu ustvarjava!« kubanskemu predstavniku — »Mlademu uporniku« JuKa Garcie Espinose. Mi-chaei Cacoyairis je v Cannesu »priboril« Grčiji nagrado za najboljšo adaptacijo s svo-; jim filmskim prenosom klasične tragedije »Elektra«. Češka je na festivalu v Kar!o- vyh Varyh dobila diplomo zai Krejčikovo »Pomočnico«. V| \ Vzhodno Nemčijo pa je šla I istega festivala diploma zai] Beyerjeve »Kraljeve otroke«, ZahodM Nemčija je v Berlin nu dobila nagrdao za naj-« j boljši dokumentarni film a »Otočjem Galapagos«. Kon b* no sta v Berlinu dobili na-* grado Viveca Lindfors i« Rita Gam za igro v filmu »Brez izhoda«, ki ni z >-pal nobene države. Kot vidimo, je bilo za mnoge lansko filmsko leto izredno uspešno. Predvsem to velja za Italijane in Franc >-ze, ki so ponovno — tako 2 nagrajenimi kot tudi z ije«i nagraje.nimi filmi na orr.en; — nih in še na drugih filmski bi festivalih — dokazali največjo umetniško vitalnost izmed vseh. Trenutno sta to nedvomno vodilni nacionalni kinematografiji, ki že zdaj ira j bosta prav gotovo tudi v prihodnje vidno vplivali na film-, sko ustvarjalnost v drugii -državah. Kar pa se tiče Jugoslovani skega filma, moramo na ža-1 lost ponoviti ugotovitev, k* jo je dal že lanski puljfcklj festival, da je namreč naS' film v preteklem delovnem' letu zašel v (upajmo, da na večjo) krizo, ki se je nujna morala pokazati tudi na med-' narodnih festivalih. Omeni««' ti pa je treba, da je letos-« nji festival v Corku (Irska) v svoji posebni sekciji prikazal izbor j ugoslovanskiht filmov, med katerimi je imel posebno ugoden odmev -lz-« gubljeni svinčnik-«. , DlFSAS OGRIZEK j Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7.. 8., 10.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 5. januarja_ 6.30 Napotki za turiste 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Trije mladi slovenski glasbeni avtorji 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo , 9.25 Glasbeni avtomat 9.45 Partizanske pesmi 10.15 Dva baročna koncerta 10.40 Seznanite se 6 Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! j2.15 VeseFe in žalostne 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.15 Skupni program JRT 23.05 Romantični intermezzo 23.12 Skupni program JRT PONEDELJEK — 7. januarja 8.05 M ekranj ac in Slavenski 8.25 Pol ure z orkestrom Frank Cordeil in David Rese 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Jutranji koncert 9.45 V narodnem tonu 10.15 Iz slovanskega opernega repertoarja 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Je'.ka Hočevar: Glivične in bakterijske bolezni na krompirjevih gomoljih 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Martin Mis: Katera sredstva za varstvo rastlin bomo letos uporabljali 12.15 Trio Janeza Svečnika 12.30 Violinist David Ojstrah igra poljudne skladbe 13.30 Veselo sobotno popoldne 14.05 Concertino in. suita 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni kaleidoskop 15.40 Zborovska glasba 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 V ritmu cha-cha-cha 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Četrt ure z orkestrom Les Baxter 18.25 Črnske duhovne pesmi 18.45 Okno_v 6vet 1S.05 Glasbene razglednice ■20.00 Novo v studiu 14 20.20 B. Nušič: DR 21.00 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples NEDELJA - 6. januarja Borisa Kovačiča 12.30 V plesnem ritmu 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev 14.05 Poje tenorist Mario Lan za 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 12.15 Grške narodne pesmi 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Razpoloženje v Sukovi violinski glasbi 13.45 Suita gioecsa 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Venček narodnih in domačih napevov 15.15 Lepe melodije 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslu šavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izlet na Havaje 20.15 Radijska igra 21.09 Klasična simfonija 21.35 Naš nočni kaleidoskop 22.15 Za vsakega nekaj 23.05 Godala v noči 23.20 Skupni program JRT ČREDA — 9. januar *a 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s peslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.38 Anderoenove pravljice 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 10.00 Se pomnite, tovariši. . 10.30 Komorna matineja Radia Ljubljana 11.30 Z godali na sprehodu 12.05 Naši peslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 V ritmu Latinske Amerike 15.30 Melodije iz znamenitih oper 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Z lokom po strunah 17.15 Radijska igra 18.00 Variacije na pesem »Od kneza Marka« 15.15 Igra orkester Franz Thon 15.30 Francoski trobentač Rogcr Delmotte 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobje slovenskega samospeva 17.45 Popevke se vrstijo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni karnet 18.30 Komorni zbor RTV Ljubljana 18.45 Radijska univerza 19.05. Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Novo v znanosti 22.15 Skupni program JRT 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zapoznelim plesavcem TOREK - januarja 8.C5 Iz baletov Ohridska legenda in Rtšeii mak 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Dalmatinske narodne pesmi 10.30 Igra pianistka Jelka Suhadolnik-Zalckarjeva 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Franc Dovč: Pitanje mlade govedi v kooperaciji 12.15 Trio Avgusta Stanka 12.30 2. dejanje opere »Slovo od mladosti-« 13.30 Vaši ljubljenci pojo 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Koncert za klavir in orkester 15.15 Kvintet Gecrge Shearing 15.30 Violinist Yehudi Menuhin 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih instrumentov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavni orkester Henry Mancini 8.20 Plesni ansambel Jožeta Privška 8.30 Enajst klavirskih skladb 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Štirje dueti iz opere Manon 10.15 Kitara v ritmu 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevk; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 12.30 Pol ure pred trinajsto 13.30 Koncert za klarinet in orkester 14.05 Štiri dežele — štirje orkestri 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Godala v ritmu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17,05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Malo instrumentov — veliko glasbe 18.30 Iz albuma Sergeja Rahmaninova IB.CO Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 V zabavnem ritmu 21.00 Literarni večer I 21.40 Simfonietta i 22.15 Po svetu jazza 22.45 Jackie Gleason s svojim orkestrom ,- 23.05 Nočni akordi 23.00 Skupni program JRT PETEK — 11. januarja 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Mojstri klaviature ČETRTEK — lO. januarja 19.05 Seznanite Parker- s s jevimi 19.20 Glasba iz dežele vzhajajočega sonca 20.00 Glasovi in instrumenti 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti PETEK — 11. januarja TOREK - 8. januarja RTV Zagreb 20.30 Festival zabavnih melodij Zagreb 63 SREDA — 9. januarja 22.15 Popevke, ki jin radi poslušate 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert Drugi program SOBOTA - 5. januarja 19.05 Koncertni večer čem-balistke Isabele Nef v Ljubljani 20.15 Igra orkester Man- tovani 20.45 Joan Sutherland v znanih operah 21.40 Večerni glasbeni ekspress 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 6. januarja 8.05 Prizori iz Prodane neveste 8.40 Predstavljamo vam orkester A i me BareUi 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Koncert za violino in orkester 10.15 Slovenske narodne pojeta Božo in Miško 10.30 Klavir in hammond orgle 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Raoul Jančič: Odnos kmetijskih organizacij do strojnega parka 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Nekaj novih in nekaj starih posnetkov zabavne glasbe 22.15 Divertimento za godalni orkester 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba ČETRTEK - lO. januarja 19.05 Zapišite narek 19.20 Z zabavno glasbo od Skandinavije do Mediterana 19.55 Simfonija v e-molu 20.45 V romantičnem tonu 21.00 Radijska igra 21.35 Komorna glasba Televizija SOBOTA — 5. januarja 8.05 Tri zborovske skladbe Smetane 8.05 Indijanska suita 8.40 Popevke se vrstijo 8.55 Pionirski tednik 9.25 Ljubljanski godalni kvartet 9.45 Kladivarji novega sveta 10.15 Scena v ječi iz opere • Mefistofeles 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — France Robida: Skladiščenje medu 12.15 Melodije izpod zelenega Pohorja 12.30 Sopranske arije iz Puccinijevih oper 13.30 Od sevemo-ameriških prerij do madžarske puste 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.20 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 15.40 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Naša zemlja v orkestralnih podobah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.30 Argentinske narodne pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Trije domači zabavni ansambli 20.15 Tedenski zunanje- . politični pregled 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Melodije, ki jih -vedno radi poslušate 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Primer za Paula Temple 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 V stilu Billy Maya 20.45 Pisan spored zabavne glasbe 22.15 Komorna soareja jugoslovanskih avtorjev PONEDELJEK — 7. januarja RTV Zagreb 18.00 Kmečki upor — mladinska TV igra RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture 19.15 TV Pošta RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.45 TV helikopter RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Svet v letu 1962 Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Prigode Charlija Chana RTV Zagreb 22.15 Interpol NEDELJA — 6. januarja RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 V mestecu veseljaku 19.00 Beograjska kronika RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Viktor - luč! RTV Zagreb 21.30 Portreti in srečanja RTV Zagreb 22.00 Festival zabavnih melodij Zagreb 63 _CE£ RTEK - 10.1. RTV Ljubljana 9.00 Igračke na cestah RTV Zagreb rtv Zagreb 10.00 tv v šoli rtv Zagreb 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik rtv Ljubljana 19.30 t v obzornik 19.45 tv pošta rtv Beograd 20.00 tv dnevnik rtv Ljubljana 20.30 S kamero po Jugoslaviji rtv Zagreb 20.55 tv spot rtv Beograd 21.10 Igraj kolo naokolo rtv Ljubljana 21.40 »"v'l'stek rtv Zagreb 22.00 Fa3 i val zabavnih melodij Zagreb 63 petek — 11. januarja 19.05 Napredujte v angleščini . 19.20 Venec na grob Huga Wolfa 20.00 Ne vse - toda o vsa- 10.00 Kmet: kem nekaj 20.45 Zabavni orrinibus laja RTV Ljubljana 13.00 Kulturna panorama RTV Ljubljana 18.30 Naše življenje v številkah 19.00 Kratki film .19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cepiča s kraguljčki - postavitev SNG Trst TOREK - 8. januarja 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč ' 19.50 S programov francoskega radia 20.10 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 20.45 Simfonietta 21.03 Melodije iz popularnih operet 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 SREDA 9. januarja RTV Ljubljana 10.30 Lassie in njen dvojnik Športno popoldne RTV Beograd 18.00 Igrani film RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk ponedeljek - 7. I. 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 19.50 Koncertira violončelist Janoš Starker 20.18 Popevke iz znanih in neznanih filmov 20.45 Od tria do velikega zabavnega orkestra 21 "5 Skupni program JRT TTV Ljubljana 18.20 Reševanje 19.00 3000 MILJ PO SREDOZEMLJU RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 TV Tribuna RTV Beograd 21.05 Oče — predstava iz drame 9. januarja — nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI Dovje 5. januarja — amer. barvni film TRAPER KELY 6. januarja — franc. barvni film SALAMBA 10. januarja — amer. barv. film RIO BRAVO Koroška Bela 5. januarja — francoski VV film LUCIJA 6. januarja — amer. barvni CS film PLAVI ANGEL 7. januarja — amer. barvni film TRAPER KELY Kropa 5. januarja — amer. film POLKOVNIK IN JAZ ob 20. uri I 6. januarja — amer. film ZBOGOM OROŽJE ob 15. in 19.30 uri j 10. januarja — ruski film ŠOFER PO SILI ob 19.30 uri I Ljubno 5. januarja — ameriški barvni film VRTOGLAVICA j ob 19.30 uri 6. januarja — ameriški barvni film VRTOGLAVICA ob 16. uri a Loka »SORA« januarja — francoski Škof. 5. film TAKSI ZA TOBRUK ob 13. in 20. uri 6. januarja — francoski film TAKSI ZA TOBRUK ob 9.C0, 17. in 20. uri Duplica 5. januarja — angleški film NI DREVES NA ULICI ob 19. u Ji 6. januarja — angleški film NI DREVES NA ULICI ob 15., 17. in 19. uri 9. januarja — angleški film BETONSKA DŽUNGLA ob 17. uri 10. januarja — angl. film BETONSKA DŽUNGLA ob 19. uri Jesenice »RADIO« 5. do 7. januarja — amer. barvni film RIO BRAVO 8. do 9. januarja — amer. barv. CS film NJENA EDINA LJUBEZEN 10. do 11. januarja — amer. barvni CS film NA MUHI Jesenice »PLAVŽ« 6. januarja — nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI 7. do 9. januarja — amer. barvni film RIO BRAVO 10. do 11. januarja — amer. barvni CS film NJENA EDINA LJUBEZEN Žirovnica 5. januarja — franc. barv. film SALAMBA 6. januarja — amer. barvni film TRAPER KELY Radovljica 5. januarja — italij. barvni film LJUBIM, LJUBIŠ ob 20. uri 6. januarja — italij. barvni film LJUBIM, LJUBIŠ ob 16. in 20. uri 6. januarja — jugosl. barv. CS film OBRAČUN ob 10. in 18. uri 8. januarja — franc. film SODBA ob 20. uri 9. januarja — franc. film SODBA ob 18. in 20. uri SOBOTA — 5. januarja Center — španski barvni film MAMA, POSLUŠAJ PE-. SEM MOJO ob 16., 18. in 20 uri, premiera franc. CS filma UZDA OKOLI VRATU ob 22. uri Storžič — i tal. barvni CS film SEDEM IZZIVOV ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — premiera češkega filma ALIBI NI DOVOLJEN ob 18. in 20. uri Cerklje — amer. barv. VV film DVORNI NOREC cb i 19.30. uri NEDELJA — 6. januarja Center — španski barvni film MAMA, POSLUŠAJ PE-1 SEM MOJO ob 14., 16., 18. in 20. uri Storžič -— amer. barv. CS film NA MUHI ob 10. in 21. uri, francoski CS film UZDA OKOLI VRATU ob 13. uri, italij. barv. CS fiirn SEDEM IZZIVOV ob 15., 17. in 19. uri Svoboda — amer. barv. CS film NA MUHI ob 15., 17. in 19. uri Cerklje — amer. barv. VV film DVORNI NOREC ob 15. jin 17. uri j Naklo — itak barvni CS i film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 16. in 19. uri PONEDELJEK — 7. januarja Center — španski barvni film MAMA, POSLUŠAJ PE-; SEM MOJO ob 16., 18. in 20. ' uri Storžič — amer. barv. CS film NA MUHI ob 16. uri, italij. barv. CS film SEDEM IZZIVOV ob 18. in 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA — 6. januarja ob 16. uri Fos: PLEŠOČI OSLIČEK za IZVEN TOREK — 8. januarja ob 16. uri Obrenović-Lebović: NEBEŠKI ODRED, zaključena predstava PETEK - 11. januarja ob 16. uri Obrenović-Lebović: NEBEŠKI ODRED, zaključena predstava. - SMUČANJE Bohinj — Danes ob 9. uri bodo pred hotelom Jezero startali člani na 15 km, članice in mladinci pa na 10 km dolgi progi. To bo hkrati začetek tradicionalnega januarskega tekmovanja, ki se ga ' razen vseh najboljših jugo-j slovanskih smučarskih teka-. čev udeležujejo tudi tekmo-i vavci iz Italije in Avstrije, j Jutri ob 9. uri bodo v okviru tega tekmovanja startale štafete. KEGLJANJE NA LEDU Jesenice — Jutri ob 8. uri se bo na drsališču pod Me-žakljo pričelo republiško mo-štveno prvenstvo v kegljanju na ledu. Nastopilo bo okrog 20 ekip iz Celja, Polja pri Ljubljani, Bleda, Kranjske gore, Žirovnice in. Jesenic. Turistični informator V KRANJU v teh dneh ni težav za prenočišče. V hotelu »Evropa«, kjer je vsak večer razen torka ples. imajo prostih 25 postelj. V obnovljenem »Jelenu« razpolagajo z 10 posteljami, isto število postelj je tudi v zasebnih tujskih sobah. -V domu na Jo-štu je prostora za 28 ljudi. V domu na KRVAVCU je sedaj z novim traktom prošlih 150 postelj. V domu na JEZERSKEM, kjer je ob sobotah in nedeljah ples razpolagajo s 66 posteljami, medtem ko je v zasebnih sobah na voljo 67 postelj. V gostišču »Grad hrib« je moč dobiti 17 postelj, grad POD-VIN pa razpolaga s 45 nezasedenimi ležišči. V gostišču »Posavc« je tudi še nekaj nezasedenih postelj, medtem ko je v turističnem domu Brdo pri Ljubnem prostih 7 ležišč. Dostop po pluženi cesti. V radovljiškem »Grajskem dvoru« in blejskih hotelih ni skrbi, da bi ostali brez prenočišča. V TRŽIČU, v hotelu »Pošta« je na voljo 10 postelj; dovolj postelj pa je tudi v zasebnih sobah. Tudi v PODLJUBELJU v gostišču »Ankele« je prostih nekaj ležišč. STANJE CEST NA GORENJSKEM Do edinega odprtega prelaza na JEZERSKEM je oiežkoeena vožnja. Teiiko prevozne ceste: Podnart — Kamna gorica — Lesce, Lesce — Bled, Dovje — Mojstrana, Jesenice — Podkoren — Rateče — Kranjska gora, Lesce — Begunje - Tržič, Tržič — Ljubelj, Bled — Gorie — Pokljuka, Kokra — Jezersko (vrh). Zaprta je cesta Pod-rošt — Sorica, medtem ko je neoviran promet na cesti Vodice — Cerklje — žičnica. 4 5 DOM « DRUŽINA « MODA * DOM « DRUŽINA • MODA © DOM « DRUŽINA o MODA , DOM « DRUŽINA # MODA Ozebline na rokah in no Mraz je tu. Laže kot obraz zavarujemo noge in roke pred mrazom. Tesne usnjene rokavice s prsti preprečujejo normalno pretakanje krvi in zato jih v hudem mrazu ne bomo nosile. Obutev naj bo prostorna in ljudje, kL se jim potijo noge, naj ne nosijo čevljev z gumijastimi podplati. Prav tako ne bomo t mrazu nosili gumijastih Škornjev, zakaj vlaga, ki jo koža izdihava, ne more iz- Beljakovinska maska Ce imate precej porasto kožo, 6i lahko za nekaj ur pričarate z beljakovinsko masko prav lepo kožo. Torej si jo boste naredile pred odhodom na zabavo ali v gledališče. Le prepogosto ne smete tega napraviti, ker bi koža postala lišajasta. Kako si jo bomo naredile? Jajčni beljak penasto ume-Saj te in 6i umit obraz precej debelo namažite s to peno. Beljak pustite na obrazu 15 do 20 minut, nato pa si ga izmijte z mlačno vodo. Pore se po maski stisnejo* in male gubice za nekaj ur izginejo. Jersev tkanina Jersev tkanina jc poznana že desetletja. Pred sedmimi leti pa je bila prav posebno moderna. Modni kreatorji so združili moderno, elegantno, s praktičnim. Prav vsaka žena, ki že im> oblačila iz te tkanine, je zadovoljna z njo, ne mečka se, topla je in obleka se lepo prilega telesu. Tudi letos vidimo v mGdnih revijah veliko jersey oblek, ki so enodelne ali pa vedno priljubljena deux - pieees. Rokava so - ali vstavljena ali kimono. Pri enodelnih oblekah je lahko pas poudarjen. Krila pa so proti »podnjemu robu rahlo razširjena. Zelo pogosti so šal ovratniki, ki podelijo modni poudarek oblačilu. lilapevati in bo povzročila, da bo še prej prišlo do ozeblin. Mnogi ženski škornji ali visoki čevlji so podloženi s krznom, ženske, ki nosijo taka obuvala, naj oblečejo še tople nogavice. Velika temperaturna razlika, ki nastane, če nogo pokriva 6amo najlonka, spodnji del pa tiči v toplem, posneši nastanek ozeblin. Krzneno obutev moramo v toplih prostorih takoj sezutL Ozebline so najpogostejše na petah in na prstih nog in rok. Na mestu, kjer nastane ozeblina, začne navadno koža najprej srbeti. Mesto postane rdeče in malo oteče, potem začne boleti in se kmalu odpre. Ozeblin se le s težavo znebimo, in to šele soomladi. Nevarnost pa je, da se bodo v prihodnii zimi zopet pojavile. Da jih preprečimo, si moramo že ob prvem mrazu začeti k ona ti ude v izmeničnih kopelih. Ude vtaknemo najprej za minuto v posodo z vročo vodo, potem pa še za pol minute v posodo z mrzlo. Izmenično kopel ponovimo petkrat, dobro obrišemo in gremo takoj v posteljo. Ob -§p rednem kopanju se ozebline ne bodo pojavile. Zoper nastale ozebline prodajajo v lekarnah že pripravljeno mazilo, ki ga namažemo- vssk dan na obolelo mesto, nato pokrijemo s čisto platneno krpico in povijemo s povojem. Mazilo naj ostane na ozeblinah noč in dan.. Nali nasveti Deux-pieces oblačilo krojeno iz jersev tkanine bo navdušilo marsikatero bravko Z a smučarke Ietos lahko vidimo v re- šču. Narejene so iz impre- vijah prikupne vetrov- gniranega bombaža v pepita ke v srajejem stilu, ki aH škotskem vzorcu. Jopice jih bomo ob!e!;lc na smuči- so precej dolge, prosto pada- SPLOŠNE SMERNICE Pri bolezni prebavil se počutimo bolni prav od pet do glave. Zato poskrbimo, da bomo ostali zdravi. Nekaj splošnih smernic, ki se jih držimo, če hočemo ostati zdravi! 1. Jej počasi in dobro prežveči hrano! Pazi na zobovje! 2. Ne jej jedil, dokler so še prevroča! 3. Jej vedno le ob določenem dnevnem času, pa ne danes ob tej, jutri pa zopet ob drugi uri! 4. Uživaj vedno sveže pripravljeno hrano, izogibaj se kolikor mogoče konserv, umetnih juh in postanih pregretih Jedi! 5. Hrana naj bo čimbolj raznolika, mešana, ne enolična! 6. Skrbi za redno odvajanje. M m jo ali pa so prevezane s pasom. Velike kapuce so obrobljene s krznom. Na glavah smučark so se pojavile zopet pletene kape z velikimi cofi, ki so d*-*no izpodrinile krznene kučme. Smučarske hlače so ostale ozke in med barvami prevladuje zelena, svetlo in temno modra ter črna in rumena. Puloverji so grobo pleteni Iz navadne ah' melirane volne. Lepa je kombinacija temnih hlač in svetlejšega puloverja v isti barvi. MADEŽI Kavne ali čajne madeže čimprej izperemo s čisto mrzlo vodo. Trdovratne madeže omehčamo z glicerinom in jih nato speremo s čisto vodo. Krvave madeže iz belih tkanin spravimo s 4 odst. vodikovim prekisom. Ce ostanejo rumeni robovi, jih previdno odstranimo z eksalno kislino. Lak za nohte odstranimo najbolje z acetonom. Madeže od likerjev speremo čimprej z mlačno vodo. Pogosto učinkovito deiuje tudi špirit. Barvaste madeže od likerja odstranimo dokončno z beljenjem. Madeže mleka odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre, si pomagamo z bencinom. BRŠLJAN Bršljan je oi'lično pralno sredstvo. Temna blaga in volnena oblačila peremo in čistimo v vodi, v kateri smo skuhali nekaj bršljanovih listov. Na liter vode vzemimo 15 g listov. Kuhajmo 5 minut. Temna oblačila, ki jih peremo v bršljanovi vodi ali pa jih s to vodo samo skr-tačimo, postanejo kakor nova. Oblačila pa moramo po pranju temeljito izplakniti. TVlefouiranfe o Tudi pri telefonu moramo uporabljati določena pravila, če hočemo veljati za vljudne. Naj bo uraden ali privaten razgovor, najprej se bomo predstavili in nato šele pričeli z razgovorom. Neolikano ie, da se neimenovani najprej pozanima — s kom govori. Vprašajte tudi osebo, s katero želite govoriti, če ima čas za razgovor (morala je prav v tistem trenutku direktor v sobi). Če ste pa vi poklicani, se boste odzvali s prijaznim glasom. Nič ni bolj neprijetnega, kot slišati čemeren in za-dirčen glas. MRZLE NOGE Žene, ki jih zelo rado zebe, naj v zimskem času odložijo najlon nogavice in naj nosijo tanke volnene nogavice. Če ste pa ozebline že dobili, si skušajte pomagati s staro Kneippovo metodo. Vsak dan si boste kopale noge, in sicer izmenično v topli in mrzli vodi. Topla voda naj bo segreta na 40 stopinj C,. 4 minute imejte noge v topli vodi, nato 2 minuti v mrzli. To izmenično kopel ponovite štiri do petkrat.' Bodite vztrajni in nogam privoščite več dni zaporedoma izmenjajoče kopeli. Uspeh gotovo ne bo izostal. Mr. Cust je potegnil izpod postelje kovček in Je začel pripravljati. Pižame, obleko, ovratnike, usnjene copate. Potem je odprl omaro, vzel Iz nje kakih deset škatel Iz lepenke v formatu kakih 23:15 cm in jih položil v kovček. Naglo je pogledal v vozni red, potem pa s kovčkom v roki hitro zapustil sobo. V predsobi je spet postavil kovček na tla in oblekel površnik. Pri tem pa je tako globoko vzdihoval, da ga je dekle, ki je prav takrat stopila iz neke sobe, pogledala polna usmiljenja. »Ali se je kaj zgodilo, mr. Cust?« »Nič, miss Lily!« . »Tako zelo ste vzdihovali!« Naenkrat pa je mr. Cust vprašal: »Ali imate kdaj slutnje, miss Lily?« »Pa res ne vem prav... saj, saj, včasih ima pa človek res tak občutek, kot da bo tistega dne vse šlo narobe, drugič kdaj pa se vam spet zdi, da pojde vse po sreči, ali ne?« »Tako Je,« je vzdihnil Cust. »Pa na svidenje tedaj, miss Lily! Na svidenje! Vi ste bili pa res vedno tako dobri z menoj!« »Tako se poslavljate, kot da je za vedno,« se Je smejala Lily. »Ne, ne, to pa res ne!« »V petek se pa svet vidiva!« se je smejala. »Kam pa se tokrat pravzaprav odpravljate? Spet v kako kopališče?« »Ne — eh — v Cheltenham.« »Saj tam je tudi lepo. Tako lepo pa ne kot v Torquaiu. Ah, če bi svoj naslednji dopust mogla preživeti tam! Sicer pa — saj ste morali biti zadnjič čisto blizu tam, kjer se je pripetil umor — tisti ABC umor. Saj je to bilo prav v tistem času, ko ste bili vi tam?« »No — da, pa — Churston je kake tri ali štiri milje od tam stran.« »Kljub temu je pa le moralo biti silno razburljivo, ali ne? Hu, morda ste se z morivcem celo srečali, morda ste bili v njegovi neposredni bližini, ne da bi ga poznali!« »No, to bi se tudi utegnilo zgoditi,« je dejal mr. Cust tako strahotno spačenega obraza, s tako strašnim smehljajem, da je to opazila tudi Lily. »Oh, mister Cust, saj ste bolni!« »Nič ml ne manjka, prav nič! Pa na svidenje, gospodična Lily!« Okorno je privzdignil svoj klobuk, pobral kovček s tal in hitel dalje. »Smešen človek, tale,« si je mislila Lily Mar-bury sama pri sebi popustljivo. »Malo mu mora pa res manjkati tu zgoraj!« Inšpektor je dejal scržantu: »Sestavite mi spisek vseh tovarnarjev nogavic in obvestite jih z okrožnico! Potreboval bom seznam vseh njihovih zastopnikov, ki prodajajo proti proviziji in potujejo od hiše do hiše.« J »Zaradi primera A3C, inšpektor?« »Ba. Zamisel gospoda Hercula Poirota!« je dejal inšpektor prezirljivo. Sicer ne bo kdove kaj posebnega iz. tega, toda ničesar ne smemo tvegati, izrabiti moramo vsako malenkost.« »Res je, sir! Gospod Pcirot je sicer včasih res krepko pomagal, izpeljal tudi marsikatero pametno, zadnje čase pa se mi zdi, da je malce prismuknjen.« • »Igravec je,* Je dejal Crome. »Prav nič drugega ga ni kot sama poza! Pozer! Marsikoga se na ta način da potegniti. Toda ne mene! Jaz stojim na lastnih nogah, he, he! Kar pa se tiče ukrepov za Doncaster ...« Tom Hartigan je dejal Lily Marburvjevi: »Danes zarana sem pa videl tistega vašega jamskega medveda.« »Koga? Mr. Custa?« »Tistega, da! Na eustonskem kolodvoru. Tak Je bil kot pijana kura — kot vedno, no! Ce je pa ta pri pravi, pa nič- nočem! Ta bi potreboval nekoga, da bi nanj pazil. Najprej je zgubil časopis, potem mu je pa še vozna karta padla na tla. Pobral sem jo, pa še vedel nI, da jo Je zgubil. Ves razburjen se je zahvaljeval, prepričan sem, da me ni poznal!« »Kako pa naj te pozna, saj te Je videl le mimogrede v veži, pa, še to ne kdove kolikokrat! — Toda, kako si že rekel? Kje sta se srečala? Euston ali Paddington?« »Euston, Euston!« »Prav gotovo, se ne motiš?« »Zares! Zakaj pa sprašuješ to?« »čudno je to! Saj se v Cheltenham potuje s paddingtonskega kolodvora kolikor jaz vem, ali ne?« »I seve, saj se Cust tudi ni peljal v Cheltenham, temveč v Doncaster.« »V Cheltenham!« »Ah, kaj pa še! V Doncaster. Bom vendar vedel, otrok, saj pravim, da sem mu pobral vozovnico!« »Meni je pa rekel, da gre v Cheltenham, to vem čisto za gotovo!« »Ne, ne, ti se motiš, peljal se je v Doncaster! Nobenega dvoma ni o tem! škoda, da tudi jaz nimam te sreče! Stavil sem malenkost na »Kresnico« in kaj rad bi tudi jaz šel na dirke, da bi videl, kako bo »Kresnica« tekla.« »Ne verjamem, da se je mr. Cust peljal v Doncaster k dirkam, to mu pa res ni prav nič podobno. Oh, Tom, upajmo, da -se mu ne bo nič pripetilo! Ali ne veš, da je naslednji umor določen za Doncaster?!« »Kaj pa naj se mu zgodi, saj se njegovo ime ne začenja s črko D.« »Zato bi se mu pa zadnjikrat lahko kaj zgodilo, da bi ga umorili. Bil je v Torquaiu, čisto blizu Churstona, ko se je pripetil poslednji umor!« »Tako? To je pa res slučaj!« se je smejal Tom. »Nazadnje je bil pa morda slučajno tudi takrat v Bexhillu, kaj?« ... Lily je namrščila obrvi. »Doma ga pa res tudi tedaj _ni bilo ... Da ... zdaj se pa spomnim . .. čakaj no, pozabil je svoje kopalne hlače, ki jih je mati ravno popravljala zanj. Dejala je: Na, zdaj se je pa mr. Cust včeraj odpeljal, kopalne hlače pa je pustil doma. Jaz pa sem še rekla: Tak, daj no mir s tisto staro šaro!... v Bexhiliu se je dogodil strahoten umor. Neko dekle so našli zadavaljeno.« »Ce je potreboval kopalne hlače, je moral potovati vsekakor nekam na obalo, v kako kopališče, ne? Poslušaj me, Lily« — zamižal je na eno oko — »koliko greš stavit, da je vaš stari jamski medved — morivec?!« »Ubogi mr. Cust! Ta bi še muhi ne mogel storiti nič zalega! No, veš kaj, Tom, iz takih stvari se človek ne sme norčevati! Oh, ubogi mr. Cust!« 23 Doncaster, 11. septembra Na tisti enajsti september bom mislil vse svoje življenje. Kadarkoli berem o konjskih dirkah v Doncastru, zmeraj se takpj domislim tistega septembrskega dne, ki me spominja na umor. Ce premišljam, kako mi je bilo tedaj pri srcu, se spomnim vselej na hromeči občutek nemoči, ki je ležala kot mora na meni. Vsi smo bili skupaj — Poirot, jaz, CIarke, Fraser, Margareta Barnardcva, Tora Grey in Mary Droverjeva — toda nihče izmed nas, pa tudi vsi skupaj nismo mogli storiti čisto nič, čisto nič! Vse svoje nade smo stavili na goli slučaj, na brezizgleden slučaj, da bi utegnil eden izmed nas med tisočerimi ljudmi, ki bodo gledali konji ske dirke, spoznati človeka, Id ga je videl pred enim, dvema ali tremi meseci, videl mimogrede! Upanje je bilo tako majceno kot neznatna lu* čica v temni noči. In vendar smo upali. Poseb-. no smo se zanašali na Toro Grey. Njen osvežujoči mir je hudo trpel pod priti-« skom razburjenja. Njeno samozavestno, stvarno vedenje je izginilo. Sedela je sklenjenih rok, skoro s solzami v očeh in je pripovedovala brca zveze Poirotu: «Saj ga nisem niti dobro pogledala ... le zakaj nisem tega storila! Kako soju mogla biti tako neumna, le kako? Vsi gradita name... jaz pa vam ne morem dati niti naj-« manjšega upanja. Tudi če bi ga bila še tako na-* tantno pogledala, bi ga zdaj ne spoznala več* ko imam pa res tako strašno slab spomin za obraze...« Čeprav je svojčas Poirot meni nasproti vedno zelo trdo obsojal Toro, je imel zdaj z njo ogrom-i no potrpljenja, bil je mehak do nje. Opazil sem* da ni bil moj prijatelj za nesrečno lepotico nič} manj dovzeten kot jaz, Prav nežno jo je trapljal po ramenu, češ: »Tak. Ie nobene histerije, ljuba moja! Te zdaj kar nič ne potrebujemo! Ko bosta tistega moža zagledali, ga boste gotovo spoznali.-« »Kako veste to?« »Iz mnogih razlogov! Eden izmed njih je, da za dežjem vedno posije sonce. Ali pa, če hočete, da na črno pride zmeraj rdeče.« »Kaj se pa to pravi, gospod Poirot?« »Tako govorijo igravci rulete. Tam se pojavi lahko cela .«erija črnih metov, nato pa mora vedno priti enkrat rdeče. Po verjetnostnem ra« čunu.« r »Mislite pri tem, da se sreča menja, ne?« »Tako je, Ilastings! In pri tej točki dosiikraf zmanjka igravcu, v našem primeru — morivcu« 6aj je ta tudi neke vrste igravec — hladnega in razumnega preudarka ter preračunljivosti za naprej. Ker je v igri dobil, računa, da bo dobival še naprej. Zato ne vstane pravočasno, doklea ima še žepe polne denarja, od igralne miz«w Prav tako si ne more morivec, ki je imel uspehe, zamišljati, da utegne priti čas, ko uspehov ne bo več. Saj ves uspeh pripisuje le samo svoji dejavnosti, svoji sposobnosti — jaz pa vam pra« vini, prijatelji moji, da tudi najbolje priprav« Leni zločin ne more biti uspešen brez — sreče.-« »Ali ne greste tu vendarle predaleč?« je vpra« šal CIarke. POirot je razburjen vihtel roke: »Ne, nel Le premislite! Kako lahko bi se zgodilo, da bi sto pil, kdo v lokal mrs. Asherjeve! Na prime* prav takrat, ko je morivec bolel oditi, pa bi bil morroče pri tem pogledal za prodajno mizo in bi bil tam zagledal truplo umorjenke — ter bi prijel morebiti morivca kar takoj tam ali pa bi ga morda tako natanko popisal, da bi ga lahko takoj debili.« »To je pač res,« je priznal CIarke »Morivea mora tudi preizkusiti svojo srečo.« »Gotovo! Morivec je vedno tak kot igravec ia kot večina igravcev tudi on ne spozna trenutka* ko bi moral nehati. Z vsakim novim zločinom se dviga njegova samozavest, zaupanje v svoja sposobnosti. Ne reče si: »Bil sem prevejan in imel sem srečo,« temveč le: Prebrisan sem. In vera v njegov razum raste, ... potem pa sa začne krogla vrteti, konec je enobarvne proge« krogla prestopi v drug sektor in croupier za* kliče: Rougc! (rdeče)« »Pa mislite, da bo t našem primeru tudi tako?« je vprašala namrščesiega čela Margareta Barnard. »Prej ali biej mora nastopiti ta trenutek. Doslej je morivec imel vseskozi srečo — enkrai se sreča mora obrniti ter stopiti na našo strani saj je — opoteča! Jaz mislim celo, da se je ia nagnila na našo stran! Sled svilenih nogavic ja začetek. V prihodnje se mu ne bo vse taka srečno izfeklo, ampak mu bo šlo marsikaj na> robe. In tcd.j bo začel delati napake...« »Vsekakor znate človeka razvedriti, gospod Poirot,« je dejal CIarke, »in tega smo zares vs( prav potretni!« •»Vprašanje je le, če si moremo pomoči. % nečim, kar bi imelo praktičen pvmen in vre4* nost>« je dejal Fraser. »Nikar nnm ne kvari razpoloženja, De«,« Ca je zavrnila Margareta ostro. j Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Zlobnost Pretnja Po zdravniškem nasvetu Po teži bi morala biti visoka dva in pol metra! V zaporu — Nič ne de, če bo avtomobil nekaj časa v garaži. Zdravnik mi je tako priporočal, da naj čim več kolesarim! — Denar ali pa vas poškropim s parfumom! Kaj vam bo rekla žena, ko pridete domov. Mislila bo, da ste bili s kakšno žensko. Priprava za poklic V restavraciji — Ne jej! Ti norec! Iz makaronov si lahko spleteva vrv in pobegneva iz zapora! — Morava storiti vse, da bo nekoč dober pomorščak! Moram se odločiti. Eden od naju mora plačati račun! Škodoželjneži Iovski tovariši Tomaž, Andrej, Lojze so imeli navado, da so lovcu Tonetu, če se je le dalo, pregledali nahrbtnik v njegovi odsotnosti, »zaplenili« malico in »kačjo slino« (žganje), zaradi pravilne obtežitve pa položili v nahrbtnik primeren kamen. Lovec Tone se je hotel za vse »trpljenje« maščevati n je nekoč lepo opekel in ocvrl mlado mucko, v žganje pa namočil gliste, ki jih je pred tem, ko je stekleničko napolnil, skrbno odstranil. Tomaž, Andrej in Lojze so seveda zaplenili dobrote, položili kamen v nahrbtnik in odšli na lovski pohod. Ko so se popoldne sešli, se je Tone zadovoljno muzal in spraševal zlobno trojico, kako jim je kaj teknil mucek in eks-trat iz glist. Sprva so ga debelo gledali, ko so pa doumeli, za kaj gre, jih je vse tri hkrati zasukalo in že so bili v grmovju, od koder je bilo slišati le še čudne glasove, ki so bili zelo podobni glasovom, ko se odprejo vsi ventili človeškega telesa! Tone bi se kmalu razpočil od smeha. Od takrat je imel tudi njegov nahrbtnik mir pred šaljivo trojico. dokumenti # dokumenti % dokumenti • dokumenti e dokumenti * dokumenti • dokumenti t) dokumenti e dokumenti 19. APRIL - Iz Kielca je prišlo sporočilo, da bodo danes izpustili naso sosedo, njenega moža pa so ustrelili v Bielinu. Očka je srečal danes nekega Zida iz Bielina, ki je komaj odpotoval od tam. Dejal je, da je videl strica, vsi so zdravi. Dejal je, da so živila tam dosti cenejša kot tukaj. Ko sem po naključju bil na cesti, sem videl, da se ljudje iz Plocka nekam gnetejo in izvedel, da prejemajo zasebno kosilo. Zmešnjava, vsakdo bi bil rad prvi, da bi dobil dva krompirja z vodo. Danes sem tudi videl, da so delili kosilo v kuhinji. Nekdo je dejal, da mu pripada kosilo za tri osebe, čemu je dobil le za dve itd. 20. APRIL — Danes smo zgodaj vstali, ker smo morali za nekoga namleti rž. Do osme je bila že zmleta. Očka je odšel k zapori, morda bo lahko tam kaj kupil. Nekaj trenutkov za tem je prišel brat in dejal, da prihajajo orožniki, takoj je nastala zmeda in odšel sem pospravit ročni mlin. Prišli so orožniki in z njimi deček, ki je naznanil strica zaradi kolesa. Zdaj je ovadil druge. Očka bi moral iti in plačati kazen, pa ni šel. ker so tam orožniki. Potem je prišel policist in smo mu plačali. Niti malenkesii si ne dovolimo, pa moramo toliko plačati, ko bi lahko vsaj kj? zaslužili. Za to globo sno morali prodati nekaj obleke. Tako hudi časi so prišli, da moramo prodajati svoje lastne stvari, za katere smo morali krvavo stradati, toda ničesar ne moremo storiti; boga hvalimo, da je še kaj naprodaj. 21. APRIL — Zjutraj se je odpeljal voz po ono sosedo. Stric je danes prodal gnoj in neki kmet se je pripeljal ponj. Pravkar se je odpeljal, ko je začela hoditi okrog komisija za red. Prišla je na dvorišče in stric je moral plačati 20 zlotov kazni, ker hi moralo biti očiščeno do 18. ure. Nisem slišal, kdaj je prišla, ura je 11. 22. APRIL - Mama je odšla k sosedi, da bi kaj izvedela. Bolje, če ne pišem, kakšno trpinčenje je morala prestati s svojim možem, vendar vsaj živi, on pa ... 24. APRIL — Ko smo prispeli v Bodzentyn, smo imeli nekaj zlotov, mnogo kapitala nismo imeli, zdaj pa smo skoraj pri kraju in plačali smo še to globo; z nami je konec. Mama je iztržila nekaj zlotov, tukaj ne bodo trajali dalj časa. Velikih izdatkov sicer ni, toda zdaj potrebujemo za vsako stvar takoj stotak, npr. saharin, takšna malenkost, sto tablet je veljalo 70 grošev, zdaj pa stane ena sama 10 grošev; samo za saharin potrebujemo 2 zlota dnevno, in mar je Saharin edino, kar potrebujemo? Mar zaslužimo za vse to? Kako dolgo bomo lahko še prodajali naše stvari? Bog daj, da bi se vojna kmalu končala, kajti če bo še dolgo trajala, ne bo nihče prestal tako grozotne vojne in strašnega mučenja. 26. APRIL — Sedel sem v stanovanju in zaslišal glas, podoben stričevemu. In nenadoma je vstopil stric. Nismo pričakovali, da bo prišel. Tako je povedal, da je prinesel potno dovoljenje za očka, hudo smo bili veseli. Očka bi moral odiditi v Krajno in tako bo imel vsaj potno dovoljenje. Stric je šel nakupovat v mesto, ko se je vrnil, sta takoj odšla z očkom. Zdaj nas vsaj ne bo tako skrbelo. 27. APRIL - Takoj zjutraj je prišel k nam predsednik židovskega sveta iz Bielina in dejal, da je očka poslal krompir iz Krajna. Takoj sem odšel ponj, ni bilo mnogo, le 25 kg. Popoldne je pri- šel očka in dejal, naj gremo po rž, ker jo je pustil pri nekem Zidu. Ko smo prinesli rž, je dejal očka, da je tista, ki smo jo pustili v vasi. Neki Zid je prišel vprašat, če jemljemo rž v mletje. Takoj sem odšel z njim in prinesel 15 kg rži. Ze zvečer smo z delom končali. Zelo se je treba potruditi, dokler ni zmleto, toda drugače ne gre. Tokrat ni bilo prvič, da smo mleli, saj meljemo vsak dan od jutra do večera. Pri tako težkem delu, kjer so zaposlene štiri osebe, lahko zaslužiš največ 30 zlotov. Zadnjo noč so nekoga napadli na dvorišču in danes so ob belem dnevu ob štirih telefonirali iz tukajšnje banke po orožnike, prišli bodo jutri. 28. APRIL — Z očkom sva se ob svitu odpravila v Krajno. Med potjo je naju dohitel voz in sedla sva nanj. Ko smo se peljali, se mi je zdelo, da se peljem domov, kmalu sem se predal sanjarenju. Kmalu sem se zavedel, da niso le sanje. Prispela sva in očka je odšel v vas, sam pa sem ga počakal pri našem prejšnjem sosedu. Potem pa sem odšel k naši hiši, kjer me je čakal očka. Ko sem stopil v stanovanje, mi je bilo vse tako tuje, ko da ne bi nikdar stanoval tukaj. Očka mi je dal denar za krompir, ki sva ga kupila. Prav rad sem stekel po znani stezi. — Spet se mi je zdelo, 15a bom kmalu doma, da so tam starši in drugi. Vendar je bilo takoj vse mimo. DNEVNIK Davida Rubinowicza