Smrt v kopalni banji. V nedeljo, dne 9. marca se je zgodila v hotelu »Marlborski dvor« nesreča, ki je zahtevala Bmrt mladega strojnega inženerja Milana Kremžar. Popoldne se je podal inžener v kopalno sobo v hotelu. Kmalu za tem je bilo slišati Iz sobe močen šum, ki je opozoril na izrednost hotelskega nastavljenca. Pogledal je v kopalno sobo in je zagledal Kremžarja nagnjenega preko banje z glavo v vodo. Ko ga je zravnal, je bil inžener že mrtev. Nesreča se je zgodila radi tega, k«r je eksplodirala plinska peč, s katero kurijo kopalnice. Plin je omamll Inženerja in v nezavesti je padel z glayo v banjo in utonil. Mrtvega novorojenčka so našli. V feredo 5. marca so našli pri snaženju poljčanskega šolarskega vlaka na glavnem kolodvoru v Mariboru pod klopJo omot. Ko so razvili omotani predmet, se je prikazal mrtev novorojenčtk ženskega spola, ki je tehtal 4 kg. Na najdenčku ni bilo nikakih znakoT naeilja in Je morala nastopiti smrt takoj po rojstvu. Sodišče išče brezsrčno mater. Zcpet ialostna bilanca fantovske podivjanosti. Nočni napadalci iz GruSove pri Mariboru so obdelali s šestiml zabodljaji z nožem 251etnega viničarskega sina Jožefa Straussa. Straussovo 6tanje je zelo resnega značaja. — V Jareninskem dolu je dobil posestniški sin Luaovik Golob sunek z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. V obeh slugajih gre za fantovsko podiv^anost, ki je bila v pustnih dneh podžgana še s preobilnim alkoholom. Požar povzročil ogromno škodo. Lepo vas Hajdoše pri Ptuju je obiskal v noči od 6. na 7. marca silovit požar, kateri je povzroCil več 100 tisoč dinarsko škodo, kl je krita le deloma z zavarovalnino. Ogenj je upepelil 6 poslopij posestnikom: Juriju Gočenku, Fr. Kocijanu, Antonu Glodešu in Marlji Brodnjak. Hlapca Jurija Piskerca so rešili v zadnjem trenutku iz že gorečega hlova, v katerem je spal. Požrtvovalno so delovaii gasilci iz Ptuja, Hajdine in Št. Janža. Le uspešnemu gaSenju se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. S 15. ietom v prostovoljno smrt. Ko- maj 151etna Frida Findler lz Ostrožnega prl Celju se je sprla ¦ bvoJo iestro. Iz jeze Je popila strup in bila prepeljana v celjsko bolnlco. Skraja jej J« Ee šlo na boljše, a v torek 4. marca ]• umrla v strašnih bolečinah. Več milijonska ponevsrba. V Zagrebu so odkrili več milijonsko ponererbo, katero je zakrivil blagajnik glavne zagreMke carinarnice Vlado Vranlč. Poneverba znaša 8koro 5 milijonov D. Zaprli so Vraniča In trgovca Marifiiča, ki je soudeležen pri poneverbl. Glavni krivec trdi, da je ogromne svote vse po trošil In res so dobili prl njem in Maričiču komaj 20.000 Din gotovine. 13.860 rimskih novcev našsl ˇ vlnogradn. Te dni so zadell t Smederevu v Srbiji pri kopanju v vinogradu na 2 lonca, ki sta bila polna rimskega denarja. Ko so nadaljevali s kopanjem, so naSll 15.000 novcev iz dobe cesarja Gordijana Pija (238—244) do Valerijana (254—260 p. Kr.) Najdba je velikega znanstvenega pomena In Je bila podarjena od lastnika vinograda muzeju v Beogradu. All lahko npliva človek na vreme In podnebje? Iz cele zgodovlne človeStva sta znana le dva primera, v katerih je skuSal človek uplivati na vreme. Znano Je, da vinogradniki preganjajo slano na ta način, da kurijo z dračjem in listjem, ki daje močan ter gosti dim. Z dimom se je lahko obraniti slan« za slučaj, da je popolnoma mlrno ln ne pihlja nobeden vetriC. Pri količkaj vetrovnem vremenu je vsako kurjenje zastonj. — ToCo so skuSali preganjati pred 20 leti s streljanjem lz posebnih topičev. Je trajalo nekaj let, predno so se vinogradniki toliko spametovall, da so uvideli, da je streljanje med oblake popolnoma brezuspeSno. Pravkar beležena primera sta edina, da }e skuSai človek uplivati na vreme. Umetni dež se da napravitl v kakem laboratorlju, ne pa na prostem. Dolgo Caaa so trdili, da bl moralo deževatl, ako bi napolnili ozraCje z elektriko. Ta trditev se je razblinila v nifi v sedajnem Casu, ko je pri radio-zvezah takorekoč celi svet prekrižan z električniml vodi, kl pa nlma.io prav nobenega upliva na vreme. Da bi se bil Clovek trudil upHvati na podnebje. o tem sta znana le ta-le dva načrta: Kanadec Mac Lanon je raz ne=oT v svft naPrt, da bi ?e nai ledena odpja, ki 1o?i znhodno od Groniandijp Atlantskl Ocean od Severmga morja, razstrelila. Ako bi se to lzvršilo, potw» bl se obrnll takozvani »topll moralrf tok« v zapadnejšo smer in to bi imel* upliv na podnebje zapadne Grfinlatv dije in Kanade. V najnovejšem ča3« se ukvarjajo z načrti, kako bi s skuplnami ledolomilcev utrli po ledu pot d« najbolj eevernih pokrajin. Trdijo, 5« bi bil led stalno predrt, bi te brazd« uplivale na izblapevanje mrzlih var lov, ki se valijo po svetu od severa. — Kakor razvidno iz povedanega, je tiiv di najbolj moderni človek brez vsakt moči napram vremenu, o kakem čl^ veškem uplivu na podnebje pa ni nitf govora! Nejnovejša ln največja pcdmornio« Nemci, Angleži in Amerikanci se k^ sajo med seboj, kako bi si priborili pi^ vo mesto glede letal in zračnih ladlj. Sedaj so Angleži posestniki najve^J« zračne ladje. Med tem, ko so se boflH zgoraj omenjeni za prvenstvo v zraStL so zgradili Francozi čisto na tihem naj večjo podmornico, ki je že predana francoski vojni mornarici in je presta« la z uspehom poskušnjo vožnjo. OČividci trdijo, da je ta podmorni velikan pravo čudo moderne tehnike. Začeli m z gradnjo leta 1926 in so rabili do dogotovitve 2 leti. Prvotno je bilo 3kJanjeno, spustiti v morje dve taki podmornici, a so zmagali Francozi komaj stroške za eno, ki znašajo 1 milijon funtov žterlingov. Na podmornici itna prostora posadka 150 mož, dolga jc !»• dja 160 m, široka 30 m ter oborožena i najbolj modernimi kanoni, ki šo tajlastveni izum povojne dobe. Podmornl orjak se giblje z največjo brzino v globočini 40 m in lahko prevozi, ne da bl kje pristal, 20.000 km. Obscg cele zemlje znaša 40.000 km in ta francoska podmornica labko prevozi v neprestanem teku polovico zcmeljskega obsega Dežela votlln. Francoski raziskovalec Paul Lucas je odkril leta 1705 kul- lurnemu svetu v Aziji deželo votlin. Njegovim razkritjem skraja niso verjeli in je moralo več drugih potrditi Lucasove trditve. Dežela votlin se imejjmje Kapadocija v zgornji Mali Aziji ob reki Kysil Irmak in sta znani dve votlinski mesti: Urgiib in Newschir T dolini Gorome. Je tamkaj 3897 m vi•oki ugasli ognjenik Edyas. Bogznaj kedaj je izbruhal iz sebe nepregledne množine lave, v katero so se napravile tsled deževja votline. V te votline so ie zatekli v 4. stoletju kristjani in porabili lavine izdolbine kot stanovanje. Mnogo votlin so razširili v krasne cerkve, kojih ostanke je videti še danes. Kapadočanska krščanska svetišča so krasno poslikana. Kristjani Kapadočani imajo 40 mučencev in znane svetnike: sv. Bazilija, Gregorja iz Nisse, Gregorja nacijanskega itd. Med Kapadofcani je bilo bujno razvito redovniško livljenje in je še danes tamkaj vse polBo ostankov podzemeljskih samostan»kih celic. Gramcfonska igla. V Sch\varzbachu pri Niirnbergu v Nemčiji izdelajo vsaH r>an 20 milijonov komadov gramof"i<skih igel. Ako vzamemo v letu 300 delavnih dni, vrže samo Schwarzbach t svet letno 6 milijard igel. Amerika in Angleška skupaj izdelata vsaki dan 67 milijonov igel, kar znaša letno 20 miliJard ter 100 milijonov. Celi svet se zadovoljuje s posvetlenimi gramofonskimi ierlami, le za Južno Ameriko jih morajo pozlatiti. Zakaj je treba gramofonski iglo zamenjati pri vsakem komadu, bo razumljivo, ako razodenetno tozadevno skrivnost, da znaša pritisk gramofonske igle na ploščo 1000 kg na eden kvadratni centimeter. Nadalje nanravi igla pri igranju enega komada 30 cm široke plošče 200 m. Pri tako moCnem pritisku in tako dolgi poti se mora igla obrabiti. SSrpšiia kača. Ob zapadni obali Kolumbiie med Panama in Tamaco v Sredn.ji Ameriki ogroža življenje Ijudem tcr živalim kača, katero imenu¦Jejo »verrugoza«. Veruga — bradavica, kor je pošast kar posejana po hrbtu z ostudnimi luskinami, ki so podobne bradavicam. Kača je dolga 2.50 m in debola na srcdini 30 cm. Na koncu repa ima roženo želo in nekaj strašnega eo nione oči. Njen pik usmrti človeka ali žival tekom par sekund. Skrajno ¦opasna golazen lazi med palmami, kjor 86 spretno skriva med koreninami, in po livadah, ki so porašene z gumi-drevesom. Č!ovek, kl ga zasleduje nesreča. V neki bolnišnici v Kolnu leži ta čas Anglež Daives. Že preko 12 let ga pregaganja tako trdovratna nesreča, da živi naravnost iz bolnišnice v bolnišnico. Zgodovina njegovih nesrefi je na kratko ta-le: Leta 1917 se je na fronti zastrupil s strupenim plinom in je padel Nemcem v roke. Posrečilo se mu je pobegniti v Boulogne, kjer ga je pa vrgla pljučnica. Komaj je ostavil bolnišnico, si je zlomil nogo. Do leta 1920 je bil že toliko popravljen, da si je lahko v Londonu privoščil štiri polomljena rebra. Leta 1921 si je v Parizu zlomil roko, ko so mu jo zacelili, je dobil vnetje žile, ki ga je držalo 14 mesecev v postelji. Nato je hodil celo leto z bergljami. Eno roko je imel še celo: to si je potem zlomil v Londonu. Potem je doživel več manjših nesreč, a se je do leta 1929 že toliko popravil, da je v Berlinu nastopil službo. A komaj je bil dobro nameščen, se ga je na nekem potovanju v Koln lotilo vnetje trebušne mrene, kl ga še sedaj drži v postelji. Smolar je doživel v teh 12 letih preko 200 injekcij in se je naučil prenašati svoja trpljenja brez tožb. »Mokrl« počasi zmagujejo. Drugi volilnl okraj države Massachusetts v Zedinjenih državah Sev. Amerike je bil že od nekdaj moCna republikanska trd njava in v njem se nahaja tudi dom bivšega predsednika Coolidgea, Northampton. Poslanec tega okraja je v decembru umrl in zdaj so se vršile za njegovega namestnika izredne volitve. Pri njih Je proti vsemu pričakovanju zmagal z večino 7500 glasov »mokri« demokratski kandidat Granfield nad suhaškim republikanskim. Ljudstvo je a tem očitno pokazalo, kako zoperna mu Je že postala prepoved prodaje alkoholnih pijač in je rajši zatajilo svojo republikansko stranko, kakor bi vo lilo za suhače. Eorajžna ženska. Samo 24 let je stara Dolores Novak v Chikagu, a se je korajžno otresla bandita, ki jo je hotel oropati. V bližini svojega doma je srečala mladega moškega, ki je zahteval od nje ročno torbico, a tako tiho, da ga je morala dvakrat vprašati, kaj žoli. Ko je drujrič ponovil zahtevo, je obpncm potegnil tudi samokros. Tega pa se mlada gospa ni ustrašila, ampak je s silo osuvala bandita v nožno kost ln mu ušla. Nepremaglfive višine pogorja Eimalaja. Veriga na svetu najvišjega pogorja Himalaja (med Indijo in Tibetom v Osrednji Aziji) je v povojnih letih torišče raznih ekspedicij, od katerih se nl dokopala niti ena do zaželjenega cllja, da bi bila stopila na najvišjo točko na zemlji. Angleži so se trudili že parkrat z najmodernejšimi pripravami, da bi bili prvi na najbolj visokem ledeniku Himalaje, a so se doslej izjalovilo vse njihove tozadevne ekspedicije. Dne 18. oktobra 1929 se je podala na raziskovanje Himalaje nemško-avstrijska ekspedicija. Cilj nemških in avstrijskih hribolazcev je bila himalajska 8580 m visoka točka z imenom Kangtschendsonga. Ekspedicija ]e začela prodirati iz zadnje človeške naselbine v Tibetu Latschen. Ubrali so pot skozi močvirne pragozdove, zatem po ledu ter snegu proti zaželjeni višini. Na tej skrajno opasni poti so jim bili največja ovira 4 do 25 metrov visoki ledeni stolpi. — Preko zadnjega sploh niso mogli, ampak so morali vanj izsekati predor. Za tem predorom so nehali ledeni stolpi, a kljub ugodnejši poti niso mogli dalje nego do višine 7400 metrov. Prisiljeni so bili na povratek. Pri nemško-avstrijskih hribolazcih je znamenito to, da so dosegli 7400 metrov brez kisikovih aparatov. NekaJ o bradi. Pri starih Egipčanih moška brada ni pomenila veliko, ker so bili Egipčani radi slabe rasti mustač golobradi. Le tuintam vidimo kak kip ^gipčanskega faraona, ki je pod nosom gol, brada pa mu je presneto redka. Današnjim naslednikom Egipčanov, muslimanom, je brada vse in jirn je prisega pri prerokovi bradi nekaj najbolj svetega. Starim Grkom je bila brada znak moške časti ter dostojanstva in so znane brade grških modrijanov. Še le macedonski kralj Aleksander Vel. je napovedal boj bradi in izza te dobe so znane prve brivnice, kjer so se zbirale ter raznašale dnevne novice. Znani so rimski cesarji, ki so bili navadno obriti. Cesar Hadrijan je bil bradat, da je na ta način zakril številna materina znamenja na obrazu. Rimljane so izpodrinili stari Germani (Nemci), ki so nosili dolge brade. Pri Germanih so bili le sužnji brez brad. Modernizator velike Rusije Peter Veliki je uvedel davek na brado in so jo smeli nositi pod njegovim carovanjem le duhovniki in kmetje. Vojaška brada, takozvani »špicbart«, se je razširil po Evropi v dobi 301etne vojne. Pozneje so izpodrinile brado lasulje in so hodili moški tedaj skrbno obriti. Pred svetovno vojno so bile v splošni modi brke nemškega cesarja Viljema in znane pod imenom »es ist erreicht« (je doseženo!). Svetovna vojna je pregnala brke z brado vred in to predvsem radi tega, ker je bilo oboje v veliko napotje pri natikanju ter snemanju mask za obrambo proti strupenim plinom.