Zgodnja
H atol i šli cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 eld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danic« dau poprej.
Tečaj XXX.
V Ljubljani 25. velikega travna 1877.
List 21.
Terditev tšarvinova o nastanku vere in nravnosti.
Bolj kakor sicer in z večjo silo se vpirajo in zaganjajo dandanes peklenske moči zoper Kristusa in njegovo Cerkev. Vse moči napenjajo naši sovražniki, da bi popolnoma oropali svet najdražjega zaklada — sv. vere. — Ta ljuti sovražnik, sedanji liberalizem in ma-terijalizem, se pa prikazuje v raznih podobah. Na pervem mestu med temi stoji gotovo — „darvinizem." Darvini-zem je sedanji čas pregnal skoraj vee druge oblike ma-terijalizma. Kdor med naravoslovci dandanes hoče veljati kot „učenjak", bo pri sedanji „šepavi modrosti" to težko dosegel, ako ne bo svojih materialističnih nazorov vrav-nal po Darvinovih pravilih.
Da so se darvinizma sedanji čas tako poprijeli, ni nič čudnega, kajti zdi se jim posebno pripraven, odpraviti iz sveta vse, kar je božjega, in spraviti človeka v tako razmero z naravo, da se popolnoma zgubi njegova duševna narava. Postala sta darvinizem in mate-rjalizem sedanji čas skoraj enakega pomena.
Začetnik darvinizma je Charles Darwin, rojen 12. svečana 1809 v Shrewsbury-u na Angleškem. Pečal se je že od mladosti naj rajši in narbolj z naravoslovjem. Da bi svoje vednosti v tej stroki bolj pomnožil, je veliko potoval po svetu, posebno po Ameriki. L. 1859 je izdal knjigo, v kteri opisuje opazovanje svojih poto vanj in sklepa, da so vse živali in rastline nastale iz kakih štirih ali petih pervotnih oblik. Vendar še dostavi: „Te pervotne oblike so pa prišle iz r6k Stvar -nikovih." S tem svojim mnenjem je prav boječe bil pred svet stopil in je sam priznal, da za svoje terditve nima nobenih dokazov, temuč čitatelj naj verjame le njegovim „natančnim preiskavam."
Ko je pa videl, da njegova terditev vgaja duhu časa, postane vedno prederznejši in v tretjem natisu je že izpustil dostavek, da je Bog stvarnik dveh onih pervotnih oblik, iz kterih, češ, so se razvile vse druge živali in rastline; vendar si pa še ni upal človeka ponižati med živali. Hvala in slava, ki so mu jo zdaj b »bnali brezverci, ga je pa popolnoma prevzela, in v knjigi, ki jo je izdal l. 1871, terdi kar naravnost, da so vse različne oblike na zemlji živečih bitij, vse njene vrste, nastale po večno delavnih naravnih zakonih iz enega pervotnega bitja.
Tako so boje iz neke morske zelo nepopolne živali nastale ribe, iz rib dvoživke, iz dvoživk laznina in in tiči, ti so se spremenili v sesalke, kterim se prištevajo tudi opice in iz opice se je razvil po posebnem stopnjevanju — človek! Človek je toraj Darvinu do
sedaj zadnji del v versti razvijanja živih bitij iz pervotne oblike od verste do verste, od roda do roda, izhajajoč neposrednje iz rodu opic. Vse človeške moči in zmožnosti so toraj le nasledek tega razvijanja in se v ničemur ne razloči bistveno od ž;vali. Vzrok razvijanja od nepopolnega bitja do človeka je pa po Darvinovem mnenju „naravni izbor v odreji" v zvezi z „bojem za obstanek". To je bistvo njegovega nauka.
Ni pa naš namen muditi se pri splošnih njegovih nazorih in dokazovati njih ničevost in nespamet, ampak podati se k onemu delu njegove teorije, kjer se ukvarja s terditvijo, da je človek nastal iz opice, opiraje se na podobnost človeškega telesa z opičnim, in da tudi duhovne moči človekove: zmožnost za razvoj, umetnosti, jezik, vera, nravnost ga ne ločijo bistveno od živali.
Ker bi pa bilo preobširno pretresovati posamezno vse prednosti Človekove, ki ga ločijo bistveno od živali, se hočemo omejiti le na poslednji dve omenjeni: vero in sposobnost za nravno življenje pri človeku in dokazati, da se vera in nravnost ne moreta izpeljati iz živalskega življenja, ampak da so to spretnosti le človeku lastne, po kterih se bistveno loči od živali; iz tega bomo razvideli, kako prazne so njegove terditve o nastanku človeka iz živali.
„Kar bi navidezno imelo bistveno ločiti človeka od živali," piše Darvin, „je vera v Boga. Ali ta razloček nima nič v sebi. Nimamo dokazov, da bi bil imel človek precej v začetku vero v bitje vsegaroogočnega Boga. Ne le to, ampak nasprotno, pravi, imamo dovolj spriče-vanj, ne od mimogredočih potnikov, ampak od mož, ki so dalj časa stanovali med divjaki, da so živela in še žive brezštevilna plemena, ki nimajo nikakega pojma o enem ali več bogovih."
Vera je morala toraj pri človeku nastati , ko je dospel iz svoje divjosti na neko gotovo stopinjo izobraženosti. Način, po kterem je nastal, meni Darvin, se lahko izkaže. — Skoraj gotovo je, da so sanje najpopred povzročile pojem o duhovih (ker divjaki težko razločujejo med subjektivnimi in objektivnimi vtisi). Ako se divjaku sanja, misli, da prihajajo podobe, ki se mu prikazujejo, iz kake daljave in pri njem stoje, ali pa, da gre duša na potovanje in se vrača z raznimi spomini domu. Vera v take duhove, modruje dalje, se je lahko spremenila v vero na enega ali več bogov, berž ko se je zadosti razvila domišljija, radovednost, um i. d. v divjaku. Cut verskega častenja je pa zelo sostav-Ijen, namreč: iz ljubezni, popolnega podverženja pod višje skrivnostno bitje, iz strahu, spoštevanja, hvaležnosti, upanja v prihodnost in mogoče, da še iz druzih reči, zato je dosegel divjak ta čut še le, ko se je razvil do potrebue stopinje. — Vendar pa opazujemo že tudi
pri psu kali takega dušnega stanu v veliki ljubesni do svojega gospodarja, v sveži s popolno podverženostjo, strahom in morebiti še kakimi drugimi čutili. Profesor Braubach, pravi Darvin nazadnje, „se celo terdi, da je psu Ustni gospodar kakor bog."
Tako tedaj! vera je nastala iz sanj divjakov. Nar vzvisuejša misel, ktere je človek zmožen, zapopadek o Bogu, stvarniku nebes in zemlje, neskončno pravičnem, ki dobre plačuje in hude kasnuje. naj bi nastala iz aan). — sanj divjakovih! In to terdi Darvin brez nar manjšega dokaza.
Pa oglejmo si to reč bolj natanko. — „Skoraj gotovo je," pravi Darvin, „da je človek iz sanj dobil po jem o duhovih." Pa kako je to mogoče! Duhovi so nevidna bitja: podobe pa, ki se človeku v sanjah prikazujejo, so telesne podobe domišljije. Kako je bilo tedaj volji mogoče te telesne podobe naenkrat spremeniti v nevidna bitja? Sej bi mu bilo zato neogibuo potrebno že popred imeti pojem o duhovih. — ,,Vera v take duhove," pravi da.je Darvin, „je lahko prešla v vero na enega ali več bo<*ov." — Kes, prav lahke rečeno! Mi bi pa vendar radi vedeli, kako se je to godilo, kako je divjak prešel od svojih „duhov" v sanjah do Boga, Gospoda nebes in zemlje. Tu vmes se nahaja brezkončni prepad, kterega
{»rek račiti ni mogoče popolno omikanemu človeku, ko-iko manj pa še le divjaku. Taka razlaganja niso druzega, kot obupni poskuati rešiti teorijo (nauk), ki je popolnoma zgubljena. — Ako Darvin dalje terdi, da so živela in še žive brezštevilna plemena, ki nimajo nobenega pojma o enem ali več bogovih, nam pervič tega prav nič ne dokaže, in drugič bi tudi to, akoravno bi bila resuica, njegove teorije ne spravilo na noge, ki se ne moremo misliti, zakaj bi se eno pleme povzdignilo do vere, drugo pa ne, ker vendar ne ti, ne oni čisto brez vseh sanj apati ne morejo.
Če se pa v resnici nahajajo ljudje, pri kterih ni najti narmanjše sledi o veri, to gotovo ni zarad tega, ker so ravno prestopili mejo živalskega življenja, ampak izvira od tod, ker so zarad nravnega in družbinskega pokvarjenja vero že zgubili. — Ako pa Darvin še celo v pasji ljubezni in prijaznosti do svojega gospodarja najti hoče neko posebno približevanje k verskemu čutu in se še celo na profesorja sklicuje, ki terdi, da je psu njegov gospodar kot bog, ji to vendar kar smešno. Se le potem bi imela taka terditev nekaj pomena, ko bi dokazati mogel, da ima pes pri tem, Rer se človeku pridružje, kak gotov namen, ali da ve, kaj dela.
Aii je pa kaj tacrga dokazati Darvin zmožen? Go tovo ne! Sej pes vendar ni nič druzega kot žival, nadarjena z naravnimi nagooi, ki ga priganjajo k temu, da se pridružuje človeku. On pri tem ne misli in tudi ne sklepa o svojem vedenju. Proč tedaj s tako „pasjo vero!" Ako nimate boljših dokazov, nas s temi gotove ne dobite na svojo stran.
(Konec prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljnbljane. (Škofijski oglas -papeževe Škofovske čOletnice.) Št. o škofijskega lista je prineslo preserčno pisanje milostnega gospoda kneza in škofa Janeza Kri-zostoma do vsih vernih ljubljanske škofije, v kterem napovedujejo omenjeuo 501etnico z naslednjimi besedami: ,,Ljubi kristjani! v našem Času je dokaj imenitnih degodeb, ki uam serce razveseljuje ali pa z žalostjo in s strahom napolnujejo. Veselo dogodbo za letošnje leto časniki že en mesce oznanujejo in verni je pričakujejo
z vso gorečnostjo in z vsem zaupanjem. Ta vesela do-godba je petdesetletnica škofovskega posvečenja svetega Očeta papeža Pija IX.
Spominjate se še, da smo 1869. leta iz hvaležnosti do Boga slovesno obhajali petdesetletnico mašnikovega posvečenja svetega Očeta. Gotovo je velika milost za mašnika, ako celih petdeset let Kralju nebes in zem-ije mašnikovo službo pri altarji opravlja in hvali njegovo usmiljenje. Če se pa taka milost Božja razodeva nad avetim Očetom, poglavarjem katoliške Cerkve, morajo katoličanom aerca od veselja poskakovati.
Za slovesnostmi o zlati maši svetega Očeta Piia IX. so prišle veliko imenitnejše slovesnosti, ko so sedanji papež Petrova leta dosegli in je keršanski svet z neizrečeno radostjo obhajal petindvajsetletnico njihovega papeštva.
Božja milost pa hoče svetega Očeta še obilneje obdarovati. 3. rožnika tekočega leta bo namreč petdeset let, kar so bili slavni papež Pij IX. 3. rožnika 1827 pod papežem Leonom XII škof posvečeni v Kimu v cerkvi verig bv. Patra. V maraikterih deželah se več stoletij ne nahaja taka slovesnost, ker navadoma stareje može škofe posvečujejo.
V Rimu bodo petdesetletnico škofovskega posvečenja svetega Očeta z veliko slovesnostjo in z dele-ževanjem vsega sveta obhajali. Duhovni in ne duhovni iz vseh krajev bodo romali v sveto mesto, da bodo tam slavnemu papežu svojo vdanost razodeli in pri njem našli obilno tolažbo svojim sercem in serčnost za prihodnost.
Pa ne samo v Rimu, ampak po vsem katoliškem avetu se bo petdesetletnica škofovskega posvečenja svetega Očeta 3. rožnika tekočega leta slovesno obhajala. Škoda je le, da to občno veselje podira žalostni stan, v kterem so sedaj sveti Oče.
Svojo žalost zarad stisk in nadlog so sveti Oče sami 12. sušca tekočega leta v govoru do kardinalov vsemu svetu s krepko besedo naznanili."
Potem nasledva posnetek papeževega nagovora do kardinalo 12 sušca. Poslednjič sklepajo z naslednjimi besedami:
„Tega glasu svetega Očeta verni ne bodo preslišali, ampak si ga br.do z otročjo vdanostjo k sercu vseli. Obstopimo tedaj altarje Gospodove in kličimo iz dna svojega serca k Bogu vsegamogočeemu, da naj pride stiskani sveti Cerkvi na pomoč in da naj užaljenemu njenemu poglavarju obilo tolažbe podeli in oslajša grenki kelih terpljenja, ki mu ga nehvaležni svet piti daje.
Po vsem svetu časte verni mesca velicega travna Mater Božjo, prečisto Devico Marijo, ter priporočajo sebe in vso Cerkev njenemu mogočnemu varstvu. Ker vemo, koliko ljubezen imajo sveti Oče do milostne Ma tere Božje, hočemo ta mesec vse te bridkosti Njihovega serca z vsem zaupanjem blaženi Devici Mariji izročevati, da se na njeno prošnjo Njihov duh razveseluje v Bogu, svojem Zveličarji.
Tudi iz ljubljanske škofije pojde nekaj duhovnov v Rim razodet svetemu Očetu svojo in vse velike škofije popolno vdanost. Kar jih doma ostane, se bodo z romarji v duhu združili ter z veselim sercem razodevali hvaležnost, zvestobo, vdanost in ljubezen do svetega Očeta.
Za občno slovesno obhajanje petdesetletnice škofovskega posvečenja svetega Očeta velevam tedaj:
a)	2. rožnika tekočega leta zvečer bo tej slovesnosti zvonilo eno uro z vsemi zvonovi po vseh cerkvah ljubljanske škofije.
b)	3. rožnika (v nedeljo) bo slovesna služba Božja s primernim govorom, v kterem se bodo verni spodba-daii k hvaležnosti proti Bogu sa sedanje ohranenje
svetega Očeta in k goreči molitvi za Njihovo varstvo tudi še v prihodnje. Po slovesni maši se bo pela za hvalna pesem.
c)	3. rožnika popoludne se bo v namen svetega Očeta ara molila pred izpodstavijenim sv. rešnjim Telesom.
d)	Vso osmioo praznika svetega rešnjega Telesa se bode po maši z izpostavljenim svetim rešnjim Telesom in popoldne po litanijah za sv. Očeta posebej molilo pet očenašev in pet češenamarij.
e)	Vernim se bo dala priložnost prejeti popolni odpustek, ki je za ta dan sploh podeljen.
V Ljubljani 28. aprila 1877.
Zapovedano je čč. gg. duhovnom, da naj to naznanilo v praznik sv. Trojice vernemu berejo z leče.
Iz Ljubljane. (Prašanja pri zadnjih duhovskih po-skušnjah.) E theologia dogmatica: 1. Proponatur genu-ina notio incarnationis ejusque relatio ad redemtionem explicetur. 2. Probetur dogma de carnis resurrectione, et cjusdem momentum grave dilucidetur.
E theologia morali: 1. Quaenem requiruntur, ut actio generatim in peccatum et speciatim in peccatum mortale imputetur? 2. Explicentur peccata, quibu* farna proximi laeditur, juxta eorum speciem et gravitatem.
E jure canonico: 1. De statu indifferente quid sen-tiendum, quaenamque est conditio Ecclesiae in tali ter-ritorio? 2. Convalidaticnis matrimonii ordinariae notio, modus effectusque exponantur.
Ex exegesi biblica: Fiat ex*getico homiletica expo sitio pericoparura epistolae atque evangelii, quae legun tur doroinica 14. post Penterosten, nimirum epistolae ad Galatas c. 5. a. v. 16. usque ad v. 24. inclmive, et evan gelii s. Matthaei c. 6. a v. 24. usque ad v. 33. in-clusive.
Iz duhovnega pastirstva: 1. Kako se sp kome dela nakladajo? 2. Kako se more neveljavni zakon za sodbo vesti poveljaviti? 3. Zakaj je duhovnemu pastirju stanovitne delavnosti treba?
Pridiga. Naj se naredi govor v dveh delih po reku: „Grem k Očetu" (Jan. 16, 10). Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata; izpeljava naj se pa samo osnuje.
Kerščanski nauk. Kaj prosimo v tretji prošnji: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji ?"
U? (Kaj sem vidil v Ljubljani f) Človek, ki že dalje časa ni Ljubljane vidil, bi mislil, da je Ljubljana vsa okajena, vsa počernjena, ali kaj pravim? — vsa razsvitljena liberalnega duha. Pa ni tako. Se je v njej veliko — prav veliko ljudi, ki jih tisti, ki so sami na j veči „mračnjaki" za ,.mračnjake" pitajo. Vidil sem vse cerkve praznično ozaljšane, vsako po svojem, Marijne altarje okinčane, da je kaj, v vsaki cerkvi drugač; pa cerkve so zlasti pri .^mamicah" vse napolnjene, zjutraj in zvečer. In tako ni res, kar pišejo olikanci (?), — res pa je, da Ljubljana je „katoliška". Zdi se mi, da je krivo natolcevanje, kakor počernijo kraj, kjer prebivajo sploh pešteni ljudje, pa je vmes tudi nekaj ponočnih sov, ki tudi po dnevu miru in pokoja ne dajo, rjovejo in tuliio, in celo ptujce nadlegovajo, so toraj vsim v nepokcj:Jn zavoljo tacih rogoviležev je razvpit celi kraj. — Pri „Smarnicah" in tudi sploh pri službi Božji mi je v nekem drugem velikem mestu kaj dobro delo in dopadlo, da so strežaji z malimi zvončiki prav zares malo zvončkali. Veiiko rožljanje je nespodobno, motljivo. Mene vselej gine čisto rahlo, počasno in kratko po zvončkovanje. Poskusite tudi d: ugod; morebiti bo tudi vam všeč.
Marsikaj sem, se ve da, tudi vidil, kar pa ne bom pravil. Toliko rečem, da Ljubljana ni tako černa, kakor jo njeni imenitni listi popisujejo.
Petje je sploh po vsih cerkvah zares lepo. bliža se gregorjanskemu; da bi se le zmiraj bolj bližalo in bi neslano fidljaoje skorej povsod in za vselej zginilo iz cerkve! Pevcem in organistom se ne more nikdar zadosti priporočiti, naj vedno pred očmi imajo, da petje je „sveta molitev", da molijo v imenu vae cerkve: naj tudi vse lepo izgovarjajo, ne pa da bi viže vpili; kakor mašnik vse p*tje razumno poje, da ee vsaka beseda posebej sliši; tako pojte pevci. O kako lepo »o izgovarjal* pfvci v nemškem Gradcu pe.-mi 1 Kes bi Človek mislil, *a ang' !•» sliši.
Iz Radolice- Slovesnost, ki se je 0. nedeljo po Veliki noči (13. majnika) tukaj obhajala in o kteri smo že zadnjič nekoliko omenili, je v marši kterem obziru vredna, da se razglasi daleč okrog po slovenskem svetu in tudi potomcem v spomin ohrani. Ta dan namreč je bila tukaj obnovljena starodavna božja pot sv. kervi iz čudežne Zvehčarjeve podob«' 'britke martrei in bila je zopet pozdignjena s tem, da je bila svetinja te kervi na zato pripravljenem iu ta dan blagoslovljenem altarju vernim v češenje izpostavljena. — Slovesnost pa |K>-vzdigovalo še posebno to, da so se novi milostljivi gosp. prošt Jožef Zupan pri tej priložnosti pervikrat pokazali v Rad>'li.~ki proštijski cerkvi, ktere pervi in pra vi župnik so po pismu sv. Očeta, in da so tako pervo svojo pot tušem zaznamovali z djan jem, ktero v zgodovini te eer-kve vedno z njih imenom ostane sklenjeno: ker so namreč v eerkev prinesli in zopet postavili svetinjo sv. kervi
Rado lica pa se je bila za ta dan tudi po zmožnosti praznično pripravila. Cerkev je bila v naj lepšem kinču in vsa razsvitljena; pred duhovsko hišo in cerkvi;o so bili postavljeni mlaji in venci razpeti. V saboto popoldne so veselo zvonovi zapeli in možnarji gromeli v pozdrav mil. g. proštu, ki so se m^tu bližali in sprejeti od farne duhovščine precej v cei...~/ se podali, kjer so tudi zvečer pri šmarnicah nektere besede pregovorili do zbrane množice.
Poglavitna svečanost pa je bila v nedeljo. Kmalo po devetih so se trume ljudi od blizo in daleč , peš in na vozčli, mestu bližale, in ko se ob opravilo začne, je bil prostoren Radoliški terg v pravem pomenu /. ljudmi napolnjen. — Ob desetih je bila najpred procesija po mestu. Kakor sv. Reš. Telesa dan, so verni šli z banderi naprej , potem duhovni paroma in „Benetlietus,< j»re-pevaje: nazaduje pa jmmI ne besom mil. g. prošt v pon-tilikalui opravi ne seč i svetinjo sv. kervi iu s premije vanj od -tirih levitov. kterih dva sta neprenehoma sv. kri kadila, dva pa pluvijal deržala Med tem so vedno mož-narji pokali in veličastno zvonenje je proeesijo -pr»m-Ijevalo. Ko prečešija v eerkev pride, duhovščina p»d:t naravnost k altarju misijonskega križa, na kterem »t-»ji tab riiakeljnu jnulobna shramba za svetinjo, obdan i »hI dveh angeljev, ki deržita znamenja Kristusovega ter-pljenja. Mil. g. prošt postavijo svetinjo na odloč-ri' kraj iu potem blagoslove nove po<lol»e angeljev. — Po blagoslovu je stopil na prižnieo K roparski župnik. pr»-«-. g. Janez Kapuz, ki je v jedernateiu, umljivem iu primarnem govoru razložil zgodovino in pomen te svečanosti, Ker govor obsega vse, kar je voditi o tej slovesnosti in ponovljen j i božjo poti, bomo v»iin, ki niso bili zraven, naj boij vstregli, ee jim poglavitne r -či iz te pridige podamo. ('astiti g. pridigar je blizo tako govoril:
„V drugih bukvah Makabejcev beremo tole: Ko je veliko let preteklo (namreč T«» l«:t babilonske sužnnsti in so se Izraelci v domačo deželo nazaj vernilii, je Izraelski vel. duhoven Nehemija poslal ognja iskat vnuke tistih duhovnov , kteri so ga bili skrili (ob času preseljevanja v babilonsko sužriost/, in kakor so nam pove-
dali, niso našli ognja, ampak gosto vodo, in ukazal jim je zajeti je in in prinesti, in darove, kteri so bili položeni, je ukazal duhoven Nehemija pokropiti s tisto vodo, in derva, in kar je bilo na nje položeno. Kadar se je to zgodilo in je prišel čas, da je solnce posvetilo, ktero je bilo popred za oblakom , se je vžgal velik ogenj tako, da so se vsi čudili. (II. Mak. 1, 20-22.)
Tako tedaj je bil sv. ogenj, kterega je Bog sam v začetku vžgal in ki je neprenehoma gorel na altarji (3. Moz. 6, 12. 13), kterega pa so bili duhovni o babilonskem preseljevanju skrili, zopet iz nebes vžgan.
Nekaj enacega se je danes zgodilo tebi, starodavna Radoliška fara! Svetinja sv. kervi čudežne Zveličarjeve podobe, ki se je od starih časov tukaj častila, pa pozneje po nezgodi časov bila odpravljena, je prišla danes v novi podobi zopet nazaj; nekdaj sloveča božja pot sv. kervi, veliko let zaterta, je danea zopet oživela. Kamor se ozremo po prelepi vaši cerkvi, vse vidimo prenovljeno in okinčano, ali naj lepši kinč pa je še le danes dobila, namreč svetinjo sv. kervi. Tam na altarju pod misijonskim križem bo shranjena, tam jo bote lahko obiskovali in častili! In od te svetinje sv. kervi, ki je tekla iz podobe Zveličarjeve, iz britke martre, se samo po sebi naše oči obračajo na podobo križanega Jezusa, na britko martro, na znamenje sv. križa. In glejte, to mi daje priložnost, da spregovorim danes nektere beaede:
1.	Kako je Jezua sam sv. križ častil?
2.	Kako ga moramo tudi mi častiti?
Križ je bil nekdaj naj bolj sramotno znamenje, in na križ so pribijali le naj veči hudodelnike. Odkar pa je na križu visel naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, je postal križ naj bolj častitljivo znamenje, ki se vzdi-guje na vsakem altarju in na verhu zvonikov, po cestah in potih, ki se sveti na kronah kraljev in cesarjev. In Jezus sam se je potegnil za njegovo čast. On sam ga je počastil pri mnogih priložnostih in o mnogoterih časih. Na) vam v dokaz tega povčm in pojasnim le nektere take dogodbe.
a)	Cesar Konštantin Veliki se je vojskoval zoper svojega nasprotnika Maksencija (1. 311), spoznal pa je, da je Maksencijeva vojska skoraj trikrat veči; toraj mu je serce jelo upadati in že je mislil v Galijo se nazaj verniti. Konstantin je bil takrat še pogan in dasiravno je veliko slišal o keršanski veri in njenem začetniku Jezusu Kristusu, je vender spreobernjenje še odlašal. Pa Jezus sam ga zdaj po čudežu k pravi veri pokliče. On se namreč še obotavlja in ne ve, kaj bi v budi zadregi počel, kar se prikaže pri belem dnevu na nebu znamenje sv križa in na njem razločno pisanje: ,,V tein znamenju bodeš premagal!" Po noči se mu Kristus sam prikaže, in mu veli bandera vravnati z znamnjem sv. križa in jih pred vojšaki nositi, in zmaga bo njegova. Konštantin stori tako, in nasprotnika res premaga. Trikrat veči Maksencijeva vojska je bila v beg zagnana, in ko se v divjem begu gnjete čez Tiberski most, se most podere, veliko sto jih v Tiberi utone, med njimi Maksencij sam. Tako tedaj je Konštantin z znamnjem sv." križa premagal, in od takrat je Konštantin prepovedal, da nikogar več ne smejo križati, in križ je bil zmiraj bolj češen in čislan.
b)	Kmalo potem pa je Konštantinova mati sv. Helena želela tisti križ dobiti, na kterem je umeri naš Gospod. Poda se toraj nalaš v Sveto deželo in išče pri Jeruzalemu na gori Kaivariji sv. križa. Judje so bili namreč tri križe, na kterih so terpeli Jezus in dva razbojnika, blizo tam zakopali. Neverniki pa so na tistem mestu postavili celo podobo malika Jupiterja, da bi tako tudi vso sled zaterli. Sv. Helena podere malika in ukaže tam kopati. In res, kmalo dobe tri križe, pa vse enake,
tako, da ni bilo razločiti, kteri bi bil pravi. Tedaj svetuje sv. Makarij, jeruzalemski škof, da naj se križi poskusijo pri neki do smerti bolni ženi. Ko se bolne žene s pervim in drugim križem dotaknejo, ji nič ne odleže, pri tretjem pa je naenkrat popolnoma ozdravela. Tako je Jezus sam s čudežem svoj križ naznanil in ga počastil.	(Dalje nasl.)
V st-Mohorn, Zgornjo-koroške dežele obširnem tergu, ki stoji na meji slovenske in nemške Ziljske doline, in kjer je poleg c. kr. okr. glavarstva, c. kr. okr. sodnije itd. tudi sedež dekanata za spodnjo Zilijo (ki obsega 10 slovenskih in 7 nemških duhovnij), obhajala se je 1. t. m. redka in lepa slovesnost, ki je vredna, da tudi naša velecenjena „Danica" nekoliko o njej omeni. Minilo je namreč s pričetkom letošnjega majnika pet in dvajset let, odkar predstojijo prečastiti gosp. Dr. Jernej Levičnik (starosta znane rodbine iz Železnikov na Gorenjskem) kot načelnik doljoo — ziljskemu dekanatu in in kot dekan — župnik fari št. Mohorski. Ker je prišlo več ali manj že pri mnogih stanovih, zlasti pa tudi katoliškem duhovstvu v navado obhajati petindvajset-letnico svojega službovanja, so nameravali tudi preč. gosp. dekan Levičnik storiti to, toda le za-se, in koj natihoma. Al verli teržani št. mohorski z vv. čč. duhov-stvom doljno-ziljske dekanije kratkomalo niso marali spustiti lepe prilike iz rok, da bi ne skazali svojemu cenjenemu nadfajmoštru in dekanu ravno o tej prigodbi pred vsem svetom posebne odlike, spoštovanja in časti. In kako so speljali svoj namen, naj poved6 naslednje verstice.
Na skrivni predlog blagorodnega gosp. Jož. Maks. Richter-ja, obče čislanega stotnika št.-mohorskega c. k. oboroženega teržanskega kardela (k. k. uniform. Btirger-Corps), ki je ob enem tudi lekarničar in posestnik, so-stavil se je bil odbor, v kterem je bil on in pa gosp. Krišt. Wohlgemuth, nadlajtenant in ob enem teržanski župan gosp. Jož. Pirschl, lajtenant namestnik; dalje čč. gg. Gašper Kalt in Luka Vavtižar kot župnika in dekanijska svetovalca (pervi za nemški, drugi za slovenski oddelek dekanije); ter poslednjič gg. Krišt. Kreuzer, nadučitelj, in Jan. Berger, učitelj. Ta odbor je prevzel nalogo vse potrebno določiti in vkreniti, da bi se gosp. dekanova petindvajseiletnica obhajala po vsi mogočnosti slovesno, ter je izdal v ta nam tudi tiskan program. V čast, — popolno čast odboru se mora priznati, da je prevzeto nalogo rešil sijajno, — odlično. Slovesnosti veršile so se tako-le:
Na predvečer 1. maja proti 9. zagermi nenadoma pok topov, in zdajci oglasijo se pred farovžem dobro vbrani veršeči glasovi teržanske godbe. Ko muzika utihne, zapoje št.-mohorsko pevsko društvo harmonično čestitko preč. gosp. dekanu, in zdaj se je verstilo godba in petje zaporedoma pičlo uro. S pervim topovim pokom ob enem pričeli so pa tudi unkraj farovža z višine švigati v zrak ognjeni raketeljni, ki so razletavši se sipali raznobarvne zvezdice in krogle zopet proti ravnini, zraven pak s pokom v zračji oznanjevali domačim teržanom, pa tudi prebivalcem bližnje in oddaljene okolice veseli prihodnji dan. Med petje, godbo in švigajoče raketeljne pridruževal pa se je o odločenih trenutkih ves čas tudi še mogočni grom topov.
Pervega maja zjutraj okoli 3 zabobne topovi, in ob enem oglasi se v visokem stolpu dekanijske cerkve verlo-doneči veliki zvon , budivši stanovnike k molitvi angeljskega češenja. Vsaki pričetek in tudi prenebljej zvonovega glasu bil je odlikovan in pozdravljen s topovim gromom, kar vse se je v tihi noči razlegalo neizrečeno veličastno. Proti 5 oglasi se zopet veršeča godba teržanskega oboroženega kardela — nič kaj siabejšega
od marsikake vojaške godbe — in prehodila je vse glavne nlice št.-mohorskega terga, nekako vošivša teržanom, „veselo dobro jutro." Okoli 7 prehodili so zopet terg na vse strani ropotajoči bobnarji, klicaje s tem dotične teržane pod orožje. Kaj enacega se godi v št.-Mohoru le o nar večjih slovesnostih, navadno skoz leto le v praznik presvetega Resojegn Telesa in rojstni dan pre-Bvitlega vladarja. Kolikor bližej bila je 9. ura, na kateri čas določen je bil pričetek cerkvene slovesnosti, toliko bolj je vrelo skupaj domače ljudstvo, pa tudi prebivalci od vsih strani iz slovenskega in nemškega oddelka de-kanije in deloma tudi celo iz zelo oddaljenih krajev, ter so se zbirali v obilnih trumah krog dekanijske cerkve. Glas o veseli in redki slovesnosti razlegel se namreč ni bil le po domačem dekanatu, ampak tudi po gornjo -Ziljski, Dravski, Kanalski dolini i. t. d. Ko so se bili 80Šli gospodje duhovni in sicer vsi iz celega dekanata (razun enega samega, ki je bil po službenih opravilih zaderžan), pa preč. gosp. dekan gornjo Ziljski še z dvema ondotnima gg. duhovnoma in enim gosp. iz Beljaške dekanije, vsih skupaj 17, pričel se je med zvonenjem in gromom topov sprevod iz duhovšnice v dekanijsko cerkev. Šla je naprej paroma šolska mladina obojega spola štiri-razredne št.-mohorske glavne šole, za njo nekoliko p4-rov belooblečenih družičic, njim sledila je večina čč. gg. duhovnov v cerkveni opravi s preč. gosp. dekan-jubilantom, zadej pa vsi trije zdaj še živi gg. bratje dekanovi (Peter, c. kr. deželne sodnije svetovalec v Celji, Franc, fajmošter pri Mariji Devici v Polji pod Ljubljano, in Jože, učitelj in posestnik v Železnikih), preč. gosp. dekan gornje-Ziljski, še nekaj čč. gg. duhovnov in ostalo ljudstvo. Ker št.-mohorska farna cerkev ima prijetno in nad ves terg vzvišeno lego od večera proti jutru, in ji stoji farovž za spoznanje nižje na izhodnji strani, je šel sprevod po poti za presvetišem in čez glavni terg, kjer je stalo zbrano teržansko kardelo v vojniškem redu, ter je memgredoče pozdravljalo z vojaškim dostojanstvom in odlikami. Iz terga peljejo gori proti glavnim (sprednjim) cerkvenim vratom široke kamnite stopnice, *) po katerih se je sprevod bližal cerkvi. Med slovesno veršečimi glasovi cerkvenih bobnov, tromb in orgelj prestopila je lepa procesija prag svetiša, ter pomikala se skoz sicer prostorno, a danes z neštevilnimi množicami čez in čez prenapolnjeno, z zelenimi venci opeto in obilno ozališano ter bogato razsvitljeno cerkev proti velikemu altarju. Koj zatim bila je pridiga. y. č. g. župnik Dropolanski Jož. Trunčnik je po reku iz-lista sv. Pavla do Timoteja (5. p. 17. v): „Duhovne, ki svoje dolžnosti prav spolnujejo, imej dvojne časti vredne; posebno, kateri se trudijo z besedo in podučevanjem," omenil najpred vzroka slovesnosti; potem pak je razlagal s prav zgovorno besedo dolžnosti, ki jih ima ka-katoliški duhoven kot pridigar v cerkvi in kot učenik v šoli; kot dušni pastir sploh, osobito pak kot delivec ss. zakramentov; kako je dalje on vernim dober svetovalec v dušnih, in mnogokrat tudi v časnih zadevah; tolažnik v raznih okolnostih življenja in zlasti o smertni uri i. t. d. — V nadaljevanji svojega govora prestopil je g. pridigar k dokazom, da so ravno preč. gosp. dekan kot št.-mohorski nadžupnik skoz preteklih 25 let vse to v vsakem oziru vestno spolnovali, in osobito je omenil, koliko so storili za olepšavo cerkva, tako domače dekanijske in njenih sedmerih podružnic, kakor tudi z
*) Dodelane so bile te stopnice 1. 1856 malo poprej, kot sta presvitli cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta mesca septembra tistega leta popotovala skoz št.-Mohor. Ker so bili
presvitla vladarica 9. sept. ondi pri sv. maši, ter med odličnimi osebami bili perva, kije po njih šla do cerkve, imajo častno ime „Elizabetine stopnice."
vnemanjem pri druzih farah in cerkvah po dekanatu, ter se o njih s polno pravico smč rečti, da ljubijo lepoto hiše Božje**). Kot sklep govora izrekel pa je g. pridigar vošilo v imenu lastnem, nazočih čč. gg. duhovnikov in vsih zbranih, naj bi Bog dal preč. gosp. jubilantu še mnogo let v zdravji in dosedanji delavnosti skerbeti za blagor vsih svojih v vodbo jim zročenib ovčic, in s čedo vred enkrat srečno stati ob desni strani sodnjega prestola. Govoru sledila je slovesna sv. maša, katero so poveličevale v cerkvi vzajemno orgije, godba in hvalevredno petje, v stolpu ob določenih časih do serca segajoči glas zvonov, kateremu je odglasoval raz bližnje višine topovski grom. Slovesnost je bila sklenjena z zahvalno pesmijo, in potem se je vernil sprevod v tem redu, kakor je prišel, skoz cerkev doli, čez glavni terg, ter zopet memo vojaško-pozdravljajočega teržan-skega kerdela v duhovsko poslopje. Soba preč. gosp. dekana, kjer navadno bivajo, se je bila med duhovnim opravilom v oziru na pohišno orodje do malega skor popolnoma spremenila. 30 najveljavneših št.-mohorskih gospd in gospodinj poklonilo jim je v spomin na 25let-nico dragoceno podolgasto-okroglo mizo, okoli nje pa z zelenim damaskom prevlečeno blazinasto sofo in šestero enacih stolov z naslonili. Na desno sobe obešeno je bilo, opasano z zlatim okvirom, v obliki diplome pismo, v katerem omenjene gospe s toplimi besedami izrazujejo spoštovanje, priznavanje in zahvalnost za ves trud, ki so ga imeli preč. gosp. dekan v preteklem četert-stoletji s farani. Pod to pismo podpisano je bilo vsih 30 ravno omenjenih gospd. Tema ravno nasproti visela je v enaki velikosti in obliki kraBno pisana diploma, ki po enoglasnem sklepu od dne 24. sveč. 1.1. preč. gosp. dekana imenuje kot častnega uda št.-Mohorskega oboroženega kardela. Vse tu omenjene reči prinesle so se bile med cerkvenim opravilom v duhovšnico, razpostavile in poobesile se ondi.
Cerkveni svečanosti sledile so zdajci vošilne depu-tacije. Ker mi je že tako spis preobširen, naj priobčim po večjem le red, po katerem so se verstile depu-tacije, in sicer:
1.	Veleapoštovani gg. vradniki c. kr. okr. glavarstva in c. kr. okr. sodnije z blagorodnim g. okrajnim glavarjem pl. vitezom Fradenek-om na čelu.
2.	Visokočastita duhovšina domače dekanije, kateri se je pridružil tudi preč. gosp. gornje-Ziljski dekan Fr. Francisci še z ostalimi gosp. duhovni. Deputaciji stal je na čelu vis čast. gosp. dekanijski svetovalec in župnik Luka Vavtižar iz ziljske Bistrice, ki je z ginlji-vim ogovorom pozdravil v imenu svojih gg. sobratov preč. gosp. dekana, ter jim poklonil v spomin 251etnice dragoceno, z zlatom in svilo vezeno štolo, na katero je na zunanji strani všit med olepšave v latinščini svetopisemski rek, ki se poslovenjen glasi: „Vzemite jarem moj na se, in učite se od mene, ker sera krotak in ponižnega serca," na notranji strani pak : Visoko častitemu, blagorodnemu gosp. dr. Jerneju Levičniku, dekanu jubilantu z največji vdanostjo in spoštovanjem duhovšina doljno-Ziljska 1. maja 1877."
**) O delovanji preč. gosp. dekana kot nadžupnika fare in tudi dekanijskega predstojnika bi se dalo mnogo častnega pisati, kar pa ni namen teh verstic. Omenim naj le 45 skoz ta čas po njih opravljenih blagosvljevanj novih, ali pa popravljenih naredb pri cerkvah, pokopalibih itd., naj več v domači fari in tudi po dekaniji; slovesnega pričetja 13 novih šol (dveh v domači fari); misijona, ki se je obhajal 1. 1870 pri domači podružnici, romarski cerkvi ,,Maria Thurn*' tik nad sv. Mohorom, in pospeševanje tudi marsikaj koristnega, ki med svetovne zadeve, ter je služilo k časnemu blagru domačih fara-nov in dekanijskih stanovnikov.
3.	Teržanskega oboroženega kardela poveljnik g. J. M. Richter z vsemi podpoveljniki. V svoj govor vpletel je med drugim tudi vosila št.-mohorskih gosp4, ter je ob enem v njihovem imenu izročil zgorej omenjeno pohišje preč. gosp. dekanu v zahvalni spomin. Tudi izvolitve preč. gosp. dekana kot častnega uda oboroženega teržanskega kardela je omenil.
4.	Načelništvo požarne straže pod vodstvom gosp. tergovca in posestnika Jan. Gasser ja.
5.	Ključarji dekanijske farne cerkve in vsih njenih sedmerih podružnic. Pridružil se jim je bil tudi dekanijski poslauik, ki je ta dan z gosp. dekanom vred obhalal 251etnico svojega službovanja.
6.	Nekoliko zunanjih gospodov, med njimi bivši št.mohorski, 3edaj špitalski c. kr. okrajni glavar gosp. J. Weindorfer: superintendent gosp. Karol Bauer, stanujoč v Tresdorfu, kake 2 uri od št.-Mohora , in gosp. ev. senior K. Rupilius, ki stanuje v Blatečah v gornji-Zilji. (Memogrede bodi omenjeno, da sta se ta dva gospoda vdeležila privatno tudi vse cerkvene Božje službe, in z njima vred boje tudi mnogo ljudstva njihovega verstva.)
7.	Občinski odbor št.-mohorski z gosp. županom Krištofom AVohlgemuth-om na čelu. Ker imajo gosp. dekan čast teržanstva že po svojem službovanju, jim je gosp. župan namesto diplome častnega teržanstva izročil krasno pisano pismo hvaležnega priznanja za njihov blagi trud. V obliki je bilo to pismo enako onima, kateri sem zgoraj omenil.
H. Gospodje učitelji in učiteljci št. mohorske štiri-razredne šole, kateri so gosp. dekan ob enem tudi ka-teket. (St.-mohorska fara šteje nad trinajst sto duš, in je vender brez kaplana. Pomanjkanje duhovnov v kerški škofiji je namreč še dokaj večje, kot v ljubljanski.)
9.	Odbor gospa in gospodičin.
10.	Odbor učiteljev iz okraja.
Gosp. dekan, ki so bili med sprejemanjem depu-tacij ves čas obdajani od svojih treh gg. bratov, so se vsaki posebej a primernimi besedami za skazano čast zahvalili.
Ob eni popoldne so bile slavnostne gostije v vertu gosp. gostilničarja Krišt. Fleiss-a. Petero šotorov (z nad katerih srednjega je vihrala cesarska, z nad ostalih pa raz vsakega belo rudeče zastave) razverstenih je bilo tik eden za drugim, in pod njim stala je pripravljena pogernjena miza za povabljene gost^. Znamenito število -SO oseb se je bilo sošlo k skupnemu obedu. V dvoru med gostilnico in vertom stale pa so med zelenim smrečjem zopet posebej mize za obed kakih 70 mož teržanskega oboroženega kardela. Najboljšo voljo budilo je ves čas med pogostevanje medsebojn > prijazno obnašanje in občenje vsih nazočih gostov brez izjeme, jako kusno pripravljene jedila, vmes pa verlo-izurjena teržanska godba, kateri se je pridružilo pozneje tudi hvale vredno petje šolske mladine, za to pak domačega pevskega (moškega) zbora. Da se tudi raznoverstne napitnice niBo pogrešale, ena bolj častna, serčna in odlična memo druge, je komaj treba posebej omenjati. Vsaki napitnici odgovarjal je raz bližnjega homca m< čen strel. Do pozne ure terpela je redka veselica, kakoršnih je št.-mohorski terg še malo doživel. Ako konečno še omenim, da so večino stroškov za slovesnosti, pogosto-atovanje povabljenih gostov itd. prevzeli št.-mohorski teržani, ter so po preč. gosp. dekanu v ta namen odboru izročeni znesek sklenili oberniti kaki občinski dobrodelni napravi v prid, človek res nima besed, da bi zadostno pohvalo izrekel takim verlim gospodom in možem. Fara, ki svojega dušnega pastirja tako cčni, čisla in spoštuje, kaže javno pred vsim svetom, da je na dostojni stopinji omike in izobraženosti; stavlja si pa s takimi čini ob
enem sama sebi neminljive častne spominke, ter si piše b zlatimi čerkami neizbrisljivo spričalo odličnosti v knjigo svoje zgodovine.
0 Škofovih obiskovanjih. Obiskali so mil. škof od 2. do 16. maja veliko duhovnij moravške dekanije. Bile so take obiskovanja od starodavnih Časov vselej pomenljive za vsako duhovnijo. Po hribih in dolih raztreseni kristjani, kteri bivajo daleč od stolne cerkve , tu vidijo svojega vikšega pastirja, svoje težnje zamorejo njemu samemu naznanjati, za svet, za pomoč prositi, slišati Božjo besedo iz njegovih lastnih ust itd.
Povsod , kamor so mil. škof došli, sprejeli so jih verni prav častitljivo, tako da so sami rekli: Bojim se, kčr mi tako čast verni skazujejo, ko bi ta čast ne veljala Njemu, v čegar imenu hodim k njim. Kamor koli so prišli, so pridigovali, nektere dni po dvakrat, celo po trikrat. To opravilo je trudivno , pa z veseljem so vse cpravljali in z urnostjo kot kaki mladeneč; truda ni bilo poznati na njih. — Ker so s pervim škofovim obiskovanjem združeni popolnoma odpustki, se jih je toliko ljudstva iskalo vdeležite, da po večjih farah niso mogli duhovni pastirji vsem kaj ; ženske in možaki so želeli iz rok svojega škofa sprejeti Gospoda gospodov, kar jim bo vedno v spominu ostalo. Kjer so pri ti priložnosti obhajali tudi pervo sv. Obhajilo, je bilo še toliko spodbudnejše za mladost in starost, ko jih jevikši pastir sam spominjal sreče, ktere so deležni v dan njegovega obiskovanja.
Kranjska dežela je že od nekdaj slovela zarad lepote cerkva; vendar se je tu pa tam marsikaj vrinilo v hiše Božje, kar ni bilo natančno po pravilih in določbah sv. Cerkve. To odstranujejo obiskovanja škofove. Vse se pridno pregleda , ter naroča, da naj se vse nepravilno odstrani, kar je slabega popravi, in vse častitljivo vravna — Najsvetejšemu v čast in v spodbudo vernim.
Hvale in spomina vredno je tudi to, da je bilo v naj manjših duhovnijah vse cerkveno petje spodbudno, in vsi orglavci so se ogibali napevov, kteri tegnejo na posvetno. Tako so škofove obiskovanja v prid vernim v duhovnim oziru, kakor dudi hišam Božjim posebej ; preč. gosp. kanonik dr. Pavkar, škofov spremljavec, se v ta namen mnogo prizadevajo.
Upamo tudi, da pri poznejših obiskovanjih bodo mil. škof vstanovili konference , da se duhovni v pričo njih o mnozih duhovnih opravilih dogovarjajo in po-razumevajo.
Razgled po »vetu.
Rimsko. (Nagovor sv. Oce.) Sv. Oče so imeli pred francoskimi romarji enega tistih sijanjih nagovorov, ki serca vernikov z občudovanjem prešinjajo in močno ginejo.
Naši in sv. Cerkve sovražniki se ondi boje, kjer ni vzroka bati se: „Illic trepidaverunt, ubi non erat ti-nor." (Tam se tresejo, kjer ni strašila.) Oni se v resnici boje, ker njih vest jih stiska. Pravična kazen Božja tare grabeže, in ravno to nam služi v naj lepše upanje. To upanje moramo v sebi zmiraj bolj buditi v obličji nasprotnih prikazen naših neprijatlov. Sovraštvo hudobnih, — in teh je veliko število —; boječnost, ki se je polastila očitnih voditeljev; in največa ojstrost, s ktero nam žugajo: vse to so nasprotne prikazni. Pa združevanje dobrih katoličanov, ki molijo in dobre dela po-množujejo, mora nas vterditi v živem zaupanji v Boga, ki bo sam od sebe storil in izveršil delo rešitve, kadar
bo nastopil trenutek od Božje previdnosti odločen. Ako ae ozremo po vesoljni Evropi, se zdi, da nam sije le malo upanja, ker so se prederznili govoriti, da papež laže. Ne bomo ponavljali, kdo in kje je to govoril; pa vender se je to govorilo. In papež jim to odpusti. V Boga toraj postavimo svoje upanje, in od Njega, ki je mogočen nad vse mogočne, pričakujemu svojega rešenja.
Omenil bom vam prigodbo iz sv. pisma, ktera naj vas se bolj poterdi v tem upanji.
Potem, ko so bili Filistejci priborili toliko zmag, se je Izraelcev polastila maloserčnost in boječnost. Da bi se za nove vojske navdušili, sklenejo Izraelci seboj vzeti skrinjo zaveze na boriše, ter se nadjajo s tem sredstvom premagati premogočnega nasprotnika. Nepo-pisljiva je bila navdušenost pri pogledu svete skrinje, in hrumeči veseli klici so se razlegali iz ust vojnikov, tako da so se Filistejci jeli bati; pa vkljub temu so vendar Filistejci zmagali, in poleg velikega števila jetnikov so jim tudi skrinjo zaveza vzeli, ktero so postavili v tempelj zraven svojega malika Dagona, če tudi ne ravno iz češenja. Pagani niso mogli večega spoštovanja skazati skrinji zaveze; pa sv. skrinja ni mogla biti v ječi in v oblasti sovražnikov Božjih, ter je sama od sebe premagala. In kaj se zgodi ? Malik Fiiistcjcev se zgrudi pervič pred skrinjo zaveze; in ko so ga zopet na svoje mesto postavili, se zverne v drugič ves poškodvan in razdjan. Oplašeni Filistejci sklenejo Izraelcem z veliko Častjo in darovi nazaj dati predragi, vplenjeni zaklad, s kterim je Bog storil tolik čudež.
Tudi dandanes so novošegni Filistejci pridobili veliko zmag, in tudi skrinjo zaveze so vplenili, ktero sicer še kviško derže, pa združeno in ob strani krivover, lažnjivih naukov in ostudnih spdk, da bi jo storili za-ničljivo v obličji narodov. In lejte, preljubi jeni sinovi, tako smo v zapušenosti, zastran česar se serce razširja in vse svoje upe v Boga stavi. Padli bodo gotovo Da-goni, in skrinja zaveze bo sama zmagala; roka vsega-mogočnega Boga jo bo rešila in ji dala svobodo. Prišel bo, v noviČ se bo oglasil, kakor v začetku stvarjenja, ponovil bo besedo: Bodi svitloba; in za temami zmote in nevernosti bo dal nasledvati luč resnice in pravice.
Rimsko. Sv. Oče so prav pri dobrem zdrav j i, dasiravno jih je bil vriš tudi te dni med bolnike vergel. 20. t. m. so podelili zakrament s. birme hčerki vojvoda iz Parme. 21. t. m. je bila v Vatikanu pontifikalna sv. maša pričo nezmčrne množice ljudstva. 18. t. m. je kapitel patrijarŠke nadbazilike Lateranske opravil sv. Očetu vosilo za slavno 501etnico. Govoril je v imenu gg. kanonikov kardinal Flavij Chigi, nadduhoven omenjene cerkve.
Pri sv. Alešu v Rimu je dobroten vstav za slepe. Tudi ti reveži so bili te dni prišli sv. Očetu srečo vo-šit za njih 50ietnico. Eden teh nesrečnih jim je bral (čujte, slepec!) ginljivo adreso, ktero so sv. Oče poslušali z veliko priserčnostjo. Ti reveži, če tudi slepi, niso brez dela: darovali so Piju IX za vezilo nekaj svojih izdelkov, stolov , venec iz biserov, pogrinjalo iz volne in druzih reči, ki jih tako lično izdelujejo, da vsak stermi, kdor koli napravo obiše. (S takimi napravami so sv. Oče tudi naj veči reveže osrečevali; sedanji liberalci pa dela papeževe pokončujejo in namesto njih vstanovljajo šole pregrehe in krivoverstva, hiše nesramnosti, pohujšljive kazališa itd. Papež so slepim govorili besede polne ljubeznjivosti in tolažbe, so jih poslednjič prav bogato obdarovali in blagoslovili. —
Za dom in šolo.
Dober otrok spreoberne hudo mačeho.
V	Kini je živel mož nizkega stanu s ženo in enim otročičem. Možu je bilo ime Mirzum. Sinček pa je kmali zgubil svojo dobro mamico in dobil je mačeho. Mačeha pa je z otrokom hudo delala, ker je dva mlajši, namreč svoja otroka, bolj ljubila kakor njega, ki je bil še od ranjce matere. Dobri deček je vse voljnč prenašal, čisto nič se zato ni pritožil. Neki dan pa je mačeha ubožeca tako tepla, da je omedlel in v nezavednosti se zgrudil očetu pred kolena. Oče reč preiskuje in najde, da je otrok po nedolžno bil tako zdelovan; hotel je torej hudobno mačeho svoj pot od hiše spoditi. Dobri deček pa se začne jokati in prosi: ,,Nikarte tega, ljubi oče; lejte, troje nas je otrok; zdaj le samo jest terpim, če spodite pa mater, bomo vsi trije terpeli, in kdo bo potlej Vam stregel? Nikar jih ne spodite, ljubi oče!"
Oče je bil s temi besedemi tako ginjen, da so ga solze oblile, ostermel je nad velikodušnostjo in previdnostjo tega otroka in odjenjal je od svojega sklepa. — Pa tudi mačeho je to lepo djanje in mišljenje otročičevo tako ginilo in pretreslo, da od te ure je bila vsa druga in postala je najboljši mati. —
Otroci, ali ste tudi vi tako dobrega serca, tako poterpežljivi, kakor je bil ta ubogi terpinček? Bojim se, da mnoge izmed vas je zgodaj obsedla tista ošabna razuzdanost, ki tudi svoji lastni materi več žalosti, kakor pa veselja dela; kaj še le, ako ima kteri mačeho! O mnoge ulice in pota so priče vaše zgodnje in hudobne razuzdanosti in spačenosti! Bodite pokorni staršem, spoštljivi do vikših, pošteni in vselej ponižni. Napuh, ki zdaj že otroke tako rad obseda, dela strah, da jih bo veliko izmed vas nesrečnih, ker ,,napuh gre pred padcem!"
Cvet in sati zre ste molitve.
Prošnje.
St. 1. Po mnozih zdravilih od raznoterih zdravnikov vender ne ozdravim popolnoma, in bojim se še hujšega; prosim, priporočite me v bratovsko molitev, zaupam, da mi bo Marija pridobila pomoč, ki mi je že večkrat pomagala.
Na Krasu.	M. Z.
St. 2. Tukaj v Harijah je zblaznela mlada žena, Urša Primic; zdravila ji nič ne pomagajo. Zraven telesne bolezni je morebiti tudi kaka dušna bolezen. Zapisana je v bratovšino Naše Gospe. Mož in podpisani prosita, da bi se za revno molilo. Ako ji bo pomagano, se bo iz hvaležnosti v , Danici" razglasilo.
V	Harijab, 22. maja 1877.
Ant. Ponikvar, kurat.
St. 3. Bolna žena z malim otročičem ima tako hudo bolezen, da si zdravnik nič ne upa; oslabela je do konca in previdena je s ss. zakramenti. Do Človeške pomoči smo zgubili upanje: obernemo se se k Mariji, N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, in z vso priserčnostjo priporoČujemo bolno v bratovsko molitev. Ako doseže zdravje, bomo to milost po „Danici" razglasili.
Iz Goriškega, 20. vel. travna. *)
*) Poduk, ki ga želite o tem, dobite pri svojem gosp. duh. pastirji; opravljati utegnete n. pr. kako ddnerno češenje do Marije D., naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, ali kar si bodi v njeno čast.	Vr.
Listek za raznoterosti.
Is Ljubljane. Škofovo obiskovanje in sv. birma bode mesca rožnika: 18. rožn. v Cernem verhu nad Polh. eradcem in v Luč in a h; 19. v St. J oš tu in pri Ss. 3 Kraljih; 20. v Kovtah in v Zavratcu; 21. na Vojske m: 22. v Idriji; 23. v spod. Idriji in v Ledinah; 24. v Žireh; 25. v Cernem verhu nad Idrijo in v G od o vi ču; 20. v Hotederšiči.
Umerla 8ta te dni med drugimi znana moža: Mih. Pregelj, osk*-rbnik križaoske komende itd., pa tergo-vec Viktor Bučar. Naj v miru počivata.
Z Dunaja »e naznanja, da je Kranjski deželni zbor razrešen.
Za dukovsko-pastirske razgovore v ljubljanski škofje so naznanjene naslednje prašanja: 1. Koliko naj se jemlje pri najemanji ss. maš V — 2. Kako naj bi sc vravnale štolnine? — 3. Kako naj se opravlja poduk ženinov in nevest, da zakonski ne greše iz nevednosti, po dušnem pastirji zadolžene i Odločen je za razgovore mesec kimovec: dneve določijo dekani, ki naj jih škofiji poprej naznanijo.
Binkostai ponedeljek, 21. majnika, je preteklo 50 let, odkar so bili sv. Oče imenovani za nadškofa v Spo letu; toraj so ta dan dobili mnogotere vi šila od evro-pejskih vladarjev in druzih naj imenitoiših osebstev.
„Sl0miek0?0 vodilo" ali „Sedem šol keršanskega nauka za otroke, pa tudi za odrašene" — se pri g. Matiju Gerber-ji bukvovezu v Ljubljani posihmal dobiva t>o znižani ceni. in sicer terdo vezano po 20 kr. Naj bo vsim gg. duhovnim pastirjem, pa tudi vsim staršem in otrokom vnovič in živo priporočeno , še pesebno za pripravljanje otr6k za sv. birmo, za spoved in za sv. Obnajilo.
Zastran obkajanja 501etnice sv. Očeta se nam poroča, da po deželi pripravljajo kresove na večer 2. rožnika, ki bodo goreli kakor znamnja goreče ljubezni in serčne vdanosti do sv. Očeta. Kteri pripravljajo posebne razsvitljevanja, olepševanja cerkev itd.
Goreča darežljivost do sv. Očeta se kaže tudi v sklepu nekterih oseb, ki hočejo vse svoje dobre dela in terpljenja pervih .'» dni v rožniku darovati za tiste gg. duhovne, kteri bi šmarnice pridal j šali za tiste 3 dni, v kterih bi se govorilo ali bralo in molilo v prid sv. Očeta, kakor je bilo undan v Danici omenjeno, in bi se šmarnice sklenile dan jubilejne slovesnosti sv. Očeta.
Življenje sv. Očeta papeža (žice sv. oca pape) je dala na svitlo duhovna rnladež zagrebška. — Posnemanja vreden zgled. Izgledujte se, slovenski mladenči. — Lepa knjiga z nekterimi jmclobami, v osmini na 132 straneh veijfi 50 kr.
V	Slunju na Hervaškem (kakor se piše v K. L.) sc jc osnoval odbor za preslavljenje 50lctnice sv. Očeta 3. rožnika: — 2. rožnika v večer je zvonenje, streljanje iz možnarjev, razsvitljava, .'». rožn. pa dojdejo procesije iz Cvitoviča in Ladjcvca, ki jih bo slunjska pričakala, in vse tri se napotijo v mestno cerkev k Božji službi itd.
Prew. nadškof zagrebški je 17. t. m. odšel v Kim.
Dr. Fr. Rački je postal kanonik zagrebškega per-vos tol nega kapitelna.
V	Gradcu V mestni farni cerkvi ima šmarnice vsakdan slavni jezuit o. Maks pl. Klimvstriun. Cerkev je vselej polna.
\Veissove zgodovine 1 del je zadnjo zimo prišel že v drugo na svitlo — polovico pomnožen ; — •» del pa e na novo izdan.
Rasiritljafe 3. rožnika. „Unita" 22. maja priporoča laškim katoličanom, da naj 3. rožnika pokažejo, da je res, kar pravi pervi člen v vstavi: „vera katoliška, apostoljska, rimska je edina deržavna vera." Razsvit-ljenja po oknih, po cerkvah, po vasčh in poljih naj to kličejo in spričujejo: kmetje naj žgejo krese na višavah, pojč pesmi na čast Papežu in sv. Cerkvi. Katoliški svet, posvečen Jezusovemu Sercu v mescu presv. Serca, naj se razlija v visokih djanjih vere in ljubezni.
Poslednje novice, v Aziji so Rusi Turkom vzeli terdnjavo Ardahan z 82 kanonami, med kterimi je veliko kruparic. V mestu in v okraju so Rusi postavili svoje vradnije. Ob Cernem morji pa so Turki dobili v oblast obmorsko mesto Suhum Kale. — Šejh-ul izlam (načelnik mohamedanske vere) je dal sultanu naslov »Zmagoviti" in oklical je ,,sveto vojsko" zoper Rusijo. V vojaštvo jemljč tudi ne-muselmsne. — Na Francoskem je padlo rudečkarsko ministerstvo Juli-Simonovo; rudečkarji zato hudo pihajo.
nuhormke spremembe*
Y Ljubljanski škofiji: C. g. Lor. Urbanija, fajm. v Ambrusu, je dobil duhovnijo Mimo; č. g. Pet. Mohar, kspl. v Mengšu, Drugatuš; č. g. Drag. Lapajne, dozdaj administr., je postal fajm. v Zlatem polji. — Razpisani ste 1. msja duhovni ji Am bru s, in Leskovica v Loški dekaniji.
MBobrmtni darovi.
Za sv. OSeta: Iz Zapog po č. g. fsjm. M. Narobe-tu 5 gl. v psp. in 2 gl. sr. — Po preč. P. gvardijanu frančiškanskem v Ljubljani: 2 ces. cekina, v tol. in drugem srebru 18 gld. 75 kr., 70 kr. drobiža, in 65 gl. v bank. — Iz Trebelnega 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. den., 4 gl. sr., 1 v pop. Prosijo sv. blagoslova. — A. S. 1 tol. za \ gld. bO kr., prosi sv. blagoslava za celo hišo. — Iz Škofje Loke po č. g. Andr. Ramovšu nekaj za slavo sv. Očeta vnetih osčb 18 gl. v pap. in 11 gl. st. d. v sr. s pristavkom: „Bog ohrani Pija IX vsaj še toliko časa, da doživi zmago čez svoje neprijatelje!" — Štiri osebe 70 kr., proseče sv. blagoslova za vredno prejemanje sv. Obhajila. — 0. g. J. S. 1 gl. st. den. Reza Puš 1 gl. Ant. Medved 1 dvajs. Pros. blag. za zad. uro in želimo zmago nad sovrsžniki sv. Cerkve in Piju IX za 501etnico. — L. in M. Pristov 1 gl. — Neka mati 2 gl., želeča, 1. da bi zmagala sv. Cerkev in papež; 2. da bi v Carigradu v cerkvi sv. Sofije katoliški mašnik „Te Deum" zapel. v — 0. g. Jan. Juvanec z Javor-skimi farani 5 gl. — Č. g. Al. Košir 10 gl.: „Utoratio pro Papa plenissimum eflectum habeat". — Urša Ferjan 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. d. — Jan. Vovk 1 gl. — lz Zatičine č. g. duhovni pastir in farani 8 gl. sv. Očetu za 501etnico z vošilom, da bi doživeli slavno zmago sv. Cerkve, in n prošnjo av. blagoslova duhovšini in ovči-csm za pobožno življenje in srečno zadnjo uro. — G. k. M. M. 2 tol. po 2 gl. sr. — Iz Ilarij 3 gl. č. g. duhoven in duhovnjani av. Očetu za 501etnico. — Neim. 1 st. dvajs., prosi blag. za spreobernjenje grešnikov in za srečno zadnjo uro.
Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: C. gosp. Jereb Mat. 2 gld. — Joana Grašek 5 gl. (že oddano).
Za sv. Detinstvo: C. g. Mat. Jereb l gold. — Iz Mavčič 1 gl. 2 kr.
(Drugi dar. prili.)
Odgovorni vrednik: Luka Jerail. —
Tiskarji in založniki: Jožef Blazuikovi dediči v Ljubljani.