Poštnina plačana pri PTT enoti v Celju Visoko priznanje našemu partnerju Sodelovanje Cinkarne $ poslovnim partnerjem Kombinatom Lacke und Farben iz Nemške demokratične republike se je v zadnjem mesecu še poglobilo. Gospodarska zbornica Slovenije je generalnemu direktorju tega kombinata tovarišu Manfredu Zacku, dipl. Chem., podelila priznanje za zasluge na področju krepitve dobrih poslovnih odnosov med Kombinatom in Cinkarno. Slovesnosti so prisostvovali vsi najvišji predstavniki Kombinata iz NDR, Cinkarne, skupščine občine Celje, IS SR Slovenije, konzularnega predstavništva NDR, predstavniki poslovnih partnerjev v SF'RJ in gospodarske zbornice SR Slovenije. »Podpisana družabniška pogodba o skupni naložbi v proizvodnjo titanovega dioksida iz leta 1968, je prvi primer tovrstnega sodelovanja med SFRJ Jugoslavijo in socialističnimi državami«, je na slovesnosti 10- maja v Ljubljani poudaril podpredsednik GZ SR Slovenije, tov. Anton Rožman. Povedal je tudi. da več kot desetletno sodelovanje pomeni velik prispevek pri krepitvi medsebojnih odnosov med Nemško demokratično republiko in Jugoslavijo, pa tudi Slovenijo. Ko je izvršilni odbor gospodarske zbornice Slovenije odlo- Mednarodno priznanje Cinkarni Cinkarna Celje je dobitnik mednarodnega priznanja »International Trophy for quality« za leto 1983. To priznanje podeljujejo posameznim lirmam z vsega sveta, ki so v preteklem obdobju dosegle kvaliteto v svojem delovanju in poslovanju na mednarodnem nivoju. Podelitev priznanja Cinkarni je bilo 25. maja 1983 v Madridu. Priznanje sta prevzela Maks Bastl, predsednik KPO in Fdo Belak, direktor DE Marketing. V naslednji številki glasila bomo to novico podrobneje predstavili. — ak — čal o podelitvi priznanja, je upošteval predvsem Zachovo močno osebno zavzemanje za zagotovitev sredstev, ki jih je NDR odobrila kot svoj delež pri sanaciji ekoloških razmer tozda Titanov dioksid, čeravno ta obveza ni bila opredeljena v družabniški pogodbi. Dejstvo je, da se je v preteklosti proizvodnja titanovega dioksida srečevala s številnimi ekonomskimi in ekološkimi problemi, ter je to proizvodnjo do pred nekaj leti nenehno spremljala izguba- S skupnim razumevanjem obeh poslovnih partnerjev, smo uspeli zagotoviti rentabilnost proizvodnje, ki danes dosega že lepe rezultate. Letošnje četrtletje se je proizvodnja povečala za 19,54 odstotkov glede na plan in 4,68 odstotkov z ozirom na enako obdobje lani- Z izvozom titanovega dioksida v NDR se vedno bolj uveljavlja uvoz konvertibilnih surovin iz NDR v SFR Jugoslavijo, kar je velikega pomena predvsem za razvoj slovenske kemične predelovalne industrije. NDR je na 7. mestu med vsemi gospodarskimi partnerji naše republike pri izvozu blaga in na 8. mestu pri uvozu blaga iz NDR. V mozaiku tega gospodarskega sodelovanja je delež kombinata Lacke und Farben resnično pomemben. Izvoz titan dioksida predstavlja v Cinkarni največji delež in tudi nasploh, saj ga povprečno mesečno izvozimo kar v vrednosti 1.838.496 dolarjev. Te količine pa si oba partnerja želita povečati. Od skupnega izvoza titanovega dioksida predstavlja 68,6 % vzhodni in 31,4 % konvertibilni -zahodni trg. Generalni direktor.omenjene-ga kombinata, ki je ob prvem maju tudi v svoji domovini dobil visoko državno odlikovanje za uspešno delo, se je po podelitvi priznanja zahvalil za izkazano spoštovanje, ki pomeni obvezo za nadaljnje poglobljeno sodelovanje in razvijanje tega tudi na druga področja gospodarjenja. Mira Gorenšek Železniške cisterne za kislino Izvozni rezultati Izvoz v Evropo se povečuje V obdobju januar-april 1984 smo izvozili za 8,763.387 dolarjev blaga in s tem dosegli 31 odstotkov letnega plana. Od tega je bilo usmerjeno na zahodno tržišče 36 odstotkov letnega plana in na vzhodno 29 odstotkov letnega plana. Tako smo presegli tretjino letnega plana izvoza na zahodno konvertibilno področje za 30 % odstotkov, medtem ko zaostajamo pri klirinškem izvozu za 7,5 odstotkov. Vendar je skupni štirimesečni plan presežen za 4,5 odstotkov. Zaostajanje pri klirinškem izvozu za predvidenim planom je nastalo zaradi manjšega izvoza cinkovega prahu v ČSSR, ker tak izvoz vežemo za protidobave repromaterialov, ki jih sicer uvažamo iz konvertibilnega področja, pa tudi sicer cinkovega prahu redno ne proizvajamo. Od tozdov je naj večji izvoznik Titanov dioksid- V tem obdobju smo izvozili 6-146 ton titanovega dioksida raznih tipov, pretežno pa RC 82 in AC 1 v skupni vrednosti 7,329.423 dolarjev, kar je 39,4 odstotkov letnega plana. Od tega je znašal izvoz na konvertibilno področje 2,264.422 dolarjev in na klirinško področje 5,065-001 dolarjev. Metalurgija je ustvarila v tem obdobju 909.866 dolarjev izvoza ali 23 odstotkov letnega plana-Od tega na konvertibilno področje 700- 828 dolarjev ali 29 odstotkov letnega plana in na klirin- ško področje 209.038 dolarjev ali 14 odstotkov letnega plana. Pri tem pa je treba poudariti, da zaostajamo pri konvertibilnem izvozu zaradi večjih predelovalnih poslov, saj se zaradi otežko-čene preskrbe s cinkom, bodisi iz domačih virov, bodisi iz uvoza, vse bolj usmerjamo nanje, kar pa bistveno zmanjšuje vrednost izvoza- Če bi ovrednotili izvoženo cinkovo žico in cinkovo pločevino, ki sta rezultat predelovalnih poslov po prodajni ceni, bi bila vrednost izvoza za okoli 900.000 dolarjev večja. V tem obdobju smo dobili na pre- delavo 1110 ton cinka. Tri četrtine blaga, ki izhaja iz teh predelovalnih poslov so že izdobavlje-ne. V aprilu smo začeli izvažati žvepleno kislino, ki jo prevažamo z lastnimi cisternami. Predvidevamo, da bomo do konca leta izvozili 10-000 ton. Kemija Celje je v tem obdobju ustvarila 515.687 dolarjev izvoza, ki je bil ves usmerjen na konvertibilno področje- Ta izvoz predstavlja 22 odstotkov letnega plana, vendar pa je treba pripomniti, da je bilo v okviru skupnega izvoza s topilnico Zle-tovo, od katere dobivamo cink, izvoženo še za 357.300 dolarjev cinkovega belila- Ta izvoz pa ne šteje v našo izvozno realizacijo, sicer bi bil letni plan dosežen s 37 odstotki oziroma štirimesečni plan presežen za 12 odstotkov. Poleg navedenih tozdov sta izvažali še Grafika, 6.749 dolarjev, in Veflon 1.662 dolarjev na konvertibilno področje. V tem obdobju smo izvažali v 15 držav, od katerih je daleč pred vsemi DDR, kamor izvažamo več kot polovico proizvodnje titanovega dioksida- Izvoz Na rezultate poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta so vplivale naslednje značilnosti: Motena je bila oskrba proizvodnje s surovinami, materiali in energijo- Vplivale pa so še rešitve na posameznih področjih kot so cene, devize itd. oz. njihova kasnitev, velika porast cen in gibanje tečaja dinarja- Obseg proizvodnje se je kljub težavam, s katerimi so se temeljne organizacije srečevale, povečal z indeksom 104 glede na enako obdobje preteklega leta. je znašal 5,065-001 dolarjev. Na drugem mestu je Romunija, kamor smo izvozili za 1,220-240 dolarjev titanovega dioksida v kompenzacijskem poslu za umetna gnojila za slovensko kmetijstvo. Sledijo ZDA 682.681 dolarjev, nato Italija 402.477 dolarjev. Zvezna republika Nemčija 331.686 dolarjev, pri čemer je treba opozoriti na zgoraj navedene predelovalne posle in je ta država vsekakor na prvem mestu našega izvoza na konvertibilno področje. Po vrednosti izvoza sledijo še ostale države Avstrija, Madžarska, Velika Britanija, Iran, Švica, Bolgarija, Francija, Avstrija in Belgija, kot klirinška država pa še CSSR. Letošnji izvoz na konvertibilno področje je bil v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, večji za 20,5 odstotkov. Na osnovi že zaključenih in predvidenih poslov pa bodo izvozni rezultati tudi ob koncu polletja nad planiranimi- BH. Ob ocenjevanju tega dosežka moramo upoštevati nizko raven proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta, kvalitetnejši kazalec dosežkov na tem področju pa je, da je bilo to doseženo z nižjim uvozom. Tudi načrtovani obseg proizvodnje je bil presežen z indeksom 101, čeprav je bil realiziran veliko nižji uvoz od predvidenega- Nasprotno kot obseg proizvodnje lahko ocenjujemo razvoj produktivnosti- Le-ta stagnira zaradi hitrejše rasti prisot- nosti na delu od rasti obsega proizvodnje. Podatki o 21 odstotnem povečanju skupnega izvoza oz. 20 odstotnem povečanju izvoza na konvertibilno področje, zmanjšanju skupnega uvoza za 11 % od tega bistveno iz konvertibilnega področja, govore o pomembnih rezultatih in o pozitivnih premikih. Zaradi boljšega gospodarje-nja-na 100 din povprečno porabljenih sredstev smo realizirali 123 din celotnega prihodka (v lanskem enakem obdobju 121 din) in večje dohodkovnosti sredstev, se je povečala dohod-kovnost prihodka in s tem produkcijska sposobnost delovne organizacije in njena akumulativna sposobnost. V razporejanju čistega dohodka je del le tega namenjen za izboljšanje materialne osnove dela in za rezerve rastel hitreje kot del za delavčevo porabo, to je osebne dohodke in skupno porabo. Dohodek na zaposlenega, ki je enkrat večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta je rastel za 46 indeksnih poenov hitreje od dohodka namenjenega delavčevi porabi. Izdatek za obresti predstavlja eno šestino ustvarjenega dohodka. Vrednost strojne in ročne ure za vzdrževalne storitve je prenizka, zato bo potrebno le to korigirati, prav tako bo potrebno korigirati ceno pare, elektrike in zemeljskega plina. Na nadaljne poslovanje bodo močno vplivale družbeno sistemske rešitve iz prvih štirih mesecev letošnjega leta. V novem deviznem sistemu smo dobili družbeno priznane reprodukcijske potrebe, ki so izražene z devizno vezavo med izvozom in uvozom, korigirano z letošnjim planskim izvozom. To je sicer pozitivno za našo delovno organizacijo, saj se potrjujejo navedena razmerja za dve leti nazaj in se na podlagi tega določajo devizne pravice. Problematično pa je, da smo glede deviznih pravic povezani v splošnem združenju, v katerem pa prevladujejo pasivni, torej tisti, ki devize potrebujejo in se tako znotraj združenja glede deviznih pravic nimamo s kom povezovati. Zaradi pomanjkanja deviz na deviznem trgu nikdar ne bo mogoče v polni meri uveljaviti deviznih pravic, zato lahko pričakujemo njihovo reduciranje. Glede sprememb na področju cen bo to v končni fazi še vedno dogovarjanje s skupnostjo za cene in ne s proizvajalci, kljub temu daje Cinkarna v glavnem v Predsednik Kolektivnega poslovodnega organa, tov. Maks Bastl, čestita generalnemu direktorju Kombinata Lacke und Karben za prejeto priznanje Poslovanje delovne organizacije Kljub težavam dobri rezultati režimu dogovarjanja cen s samoupravnimi sporazumi, ki pa jih mora verificirati zvezna skupnost za cene. Skupnost za cene namreč nima možnosti razlikovati med potrebnimi in nepotrebnimi stroški in ugotoviti kakšen del stroškov izhaja iz monopolnega položaja naših dobaviteljev. Na področju metalurgije bi se cene lahko v letošnjem letu dvignile do 25 odstotkov, na področju bazne kemije do 36 odstotkov in na področju predelovalne kemije do 18 odstotkov. Zdaj nas čaka še dogovarjanje znotraj panog posebej za vsako skupino proizvodov. Zakonsko se je zopet uredilo pokrivanje trajnih obratnih sredstev s trajnimi in dolgoročnimi viri. Dokler se ne zagotovi trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov, se ne bodo mogla sredstva uporabiti za investicije v osnovna sredstva in dolgoročne plasmaje, razen za zamenjavo sredstev do zneska neporabljene amortizacije. Zaradi problemov likvidnosti je zakonsko urejeno, da se od 1. julija dalje v primeru neplačanih faktur lahko izplača povprečni osebni dohodek iz leta 1983 povečan za polovično stopnjo rasti osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih glede na preteklo leto. Kakšen je vpliv višjih obrestnih mer na poslovni rezultat je bilo že povedano s tem, da v tem rezultatu še ni izkazan vpliv majskega dviga obrestnih mer, kar bo močno vplivalo na akumulativno in reprodukcijsko sposobnost. Zaradi krize naše plačilne bilance se zmanjšuje zunanja vrednost dinarja več kot bi to ustrezalo rasti proizvajalnih cen. To močno prizadene tudi našo delovno organizacijo kot večjega izvoznika, saj moramo za 1 dolar izvoziti večjo realno količino proizvodnje kot pred letom dni. Da pomeni visoko povečanje deviznega tečaja dodatne stroškovne obremenitve in s tem slabšo ekonomičnost v primeru fiksnih cen, ni potrebno posebej izpostavljati. Do konca letošnjega leta nas čakajo torej izredno zaostreni pogoji poslovanja. Da ohranimo obstoječe rezultate bo potreben večji prispevek vsakega člana našega delovnega kolektiva- Dušan Jereb Komentar Iz poročila komisije za organiziranje in OD Visoka cena službenih potovanj Ali veste, da stane eno potovanje v Berlin milijon starih dinarjev, od tega polovico samo vožnja. Enodnevno potovanje na Dunaj stane 7.000 dinarjev brez prevoza, na drugo celino pa samo prevoz deset starih milijonov. In presenetljivo, da je bilo v Cinkarni v lanskem letu opravljenih 136 službenih potovanj v tujino. Letos pa brez Hanoverske-ga sejma, kamor so šli člani Ljudske tehnike, kar 100 potovanj v prvih štirih mesecih. Naši delavci potujejo največ v Zahodno in Vzhodno Nemčijo, nato v druge države kot Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo, Poljsko in Italijo- V teh državah se giblje dnevnica od 6 do 9 tisoč din. Potovanj preko agencij, ko je dnevnica le polovična, se poslužujejo samo ob sejmih. Ali je vsako potovanje zares potrebno, znajo najbrž pravilno oceniti poslovodni delavci in seveda člani poslovnega odbora. ki sklepajo o potrebi službenih potovanj. Res, da smo v letošnjem letu precej povečali izvoz, kar za 21 odstotkov, a morda ne bi bilo odveč razmisliti, če je že potovanje nujno, da pa morda ni potrebe po tolikšnem številu udeležencev posameznih potovanj. Saj za ureditev neke zadeve v tujini potujejo tudi po štirje člani delovne organizacije. In koliko nas bo navsezadnje stalo skupno predstavništvo s Progresom v Berlinu? Progresu Beograd že dolga leta plačujemo za posamezne izvozne posle, ki jih opravijo za nas, 3 odstotke provizije. Stroške, ki bodo nastali v Berlinu, bomo seveda odšteli od dosedanje provizije, tako da praktično to ne bo breme ali celo nujno zlo. Hkrati bo skupno predstavništvo predstavljalo tudi razširitev izvoznih poslov drugih delovnih organizacij, kar pogojuje zmanjšanje stroškov. Tako meni tov. Maks Bastl, predsednik KPO, ki napoveduje, da bo skupno predstavništvo v Berlinu kmalu pomenilo veliko pridobitev za našo delovno organizacijo, saj imamo z njim velike načrte. Mira Gorenšek Obvestilo Ukinitev izplačilnih dni S 15. junijem ne bo več izplačevanja osebnih dohodkov v prostorih naše delovne organizacije. Tako so se dogovorili predstavniki Cinkarne z Jugobanko, Ljubljana. V Cinkarni prejema osebni dohodek preko hranilnih knjižic okrog 2330 delavcev. Na izplačilni dan pa je v letu 1983 povprečno mesečno dvigovalo osebni dohodek komaj 11,5 odstotkov delavcev. V januarju so osebni dohodek dvignili v Cinkarni 304 delavci, v februarju 270 in marcu 301 delavec. Za to delo namreč v Jugobanki porabijo vsak mesec skupno po 40 ur trije delavci Jugobanke in en delavec Cinkarne. Ker pa so izplačilni dnevi nekajkrat v letu hkrati tudi v Aeru, morajo organizirati poleg delavcev iz Celja, še delavce iz Ljubljane ali Maribora, kar pomeni dodatne stroške. Omejitve zaposlovanja na eni strani, na drugi strani pa hitro večanje obsega poslovanja, narekujeta banki potrebo po čim večji racionalizaciji poslovanja- Ne glede na to, da pomeni tako izplačevanje dodatne stroške tudi za našo delovno organizacijo, je tak način izplačevanja tudi manj sodoben in mnogo manj varen. Da ni več osnove za nadaljevanje obstoječega načina izplačila osebnih dohodkov v prostorih Cinkarne, dokazuje tudi odprtje nove ekspoziture v Celju ter sklenjeni medbančni sporazum, po katerem lahko delavci koristijo bančne usluge v vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji. Po posebnem sporazumu, ki ga imajo s PTT Slovenije in SFRJ lahko dvigajo OD tudi na vseh poštah in SDK-jih v Sloveniji. Delavci Jugobanke so prepričani, da bodo delavci Cinkarne racionalizacijo poslovanja sprejeli z razumevanjem. Pritožbe na osebni dohodek Od meseca septembra lani do koneca marca je bilo na komisijo za organiziranost in vrednotenje naslovljenih 131 pritožb oziroma predlogov. V glavnem so se pritožbe nanašale na indeks zahtevnosti dela, nekaj predlogov je bilo za organiziranje novih del oziroma za spremembo organiziranosti. Kar 124 pritožb je bilo na račun nezadovoljstva z indeksi. Člani komisije so v svojem poročilu, ki ga je obravnaval tudi delavski svet delovne organizacije ugodno rešil 69 vlog, zavrnili so jih 47, nerešenih pa je ostalo še 8. Za večji del ugodno rešenih vlog je bil uporabljen 22. člen samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje OD , ki daje možnost usklajevanja indeksov na nivoju delovne organizacije (en indeks navzgor ali navzdol). Za 19 ugodno rešenih vlog pa so bili spremenjeni podatki v opisu in analizi del in nalog. Največ zahtevkov je bilo iz tozda Titanov dioksid in DSSS, nato pa iz Kemije Celje in Transporta, Vzdrževanja in Metalurgije. Grafika je imela le 6, Veflon Investicije Dela končana do novembra Trenutno poteka izgradnja hale za proizvodnjo zapornih elementov tozda Veflon, hala vzdrževalnih delavnic in obnovitev proizvodne hale z odpravo ozkih grl v Mozirju. Investicijska služba pripravlja tudi pridobitev lokacijske dokumentacije za novo odlagališče Za travnikom. Zaključujejo dela na pregradi v Bukovžlaku. Okrog pregrade so posekali gozd, namestili bodo še ograjo, potem pa bo vse pripravljeno za končni tehnični prevzem. 4 in IČemija Mozirje eno pritožbo na indeks zahtevnosti dela. Nerešenih je ostalo še 8 zahtevkov, od tega v DSSS in Titanovem dioksidu po tri in Metalurgiji dva. Energetika ni imela pritožb. Komisija je obravnavala tudi predloge za organiziranje novih del in sicer za zdravstveno sanitarnega delavca v službi za varstvo pri delu, čistilko proizvodnih prostorov v Splošni službi, samostojnega tehnologa v pripravi dela tozd kemije, pal oval-ca zelene galice i i priprt mike srednje, višje in visoke izobrazbe. Obravnavali in predlagali so tudi reorganizacijo obrata proizvodnje cinkovega belila in BaS in področje odpreme kisline in ogorkov. Temelji hale vzdrževalnih delavnic in ogrodje hale za proizvodnjo agresivnih medijev. Gradbeniki imajo velike težave z nabavo cementa, kritine in električnih kablov, kar otežuje gradnjo investicij in jo podaljšuje- Kljub temu upajo, da ne bo zakasnitev pri roku izgradnje po pogodbah. Hkrati potekajo tudi manjša investicijska dela pri realizaciji porabe gudrona in uvedbe kalcita v nevtralizaciji. Pri zadnjem so temelji končani, v kratkem pa bodo pričeli z montažo 500 kubičnega silosa za kalcit. Postavitev plinovoda za litopon, modri baker in nove proizvodnje obrate kemije (barijev sulfid, bodoči železooksidni pigmenti), je prav tako v zaključni fazi. Pravkar potekajo razgovori o tem, kdo se bo selil v stavbo Kovinotehne - Tehnomercator-ja, ki smo jo kupili konec lanskega leta. Predvideva se vselitev proizvodnje kalcijevih stearatov in proizvodnje za zaščito rastlin iz agroprograma. V spodnjem delu te stavbe bodo tudi prodajna in nabavna skladišča. Vzporedno s proizvodnimi in skladiščnimi prostori bodo v teh dneh pričeli z obnovitvijo pisarniških prostorov. V prvem delu se bo preselila delovna enota Marketing z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, kot so servisi in propaganda (avgust, september). Nato se bo preselila še kadrovska služba z ekonoma-tom in arhivo- Ker bo ta lokacija nekaterim predstavljala daljšo pot do delovnega mesta, bo nasproti te stavbe narejeno novo avtobusno postajališče. E. K. Iz tozda Transport in skladišča Zgleden primer Če bi zavist lahko zamenjala ljubezen, bi bilo na svetu mnogo manj zla. Tako pa odnosi med ljudmi v marsikaterem okolju komaj dajejo dobre rezultate. Ljudje radi natolcujejo o svojih bližnjih sodelavcih marsikaj, pogosto neresnice, te pa potem drugi prenašajo naprej preko znancev. Takšen primer širjenja neresnic o sodelavcu izhaja tudi iz tozda Transport in skladišča, kjer so se lotili teh zadev drugače. Osnovna organizacija Zveze komunistov je zahtevala, da samoupravna delavska kontrola preveri govorice, češ, da njihov sodelavec odtujuje embalažo, izrablja službeni avtomobil v privatne namene in si obračunava nadure. Z dokazili so ugotovili, da so govorice lažne, zato so komunisti izrekli javni opomin sodelavcu, kije te govorice začel širiti. S tem so si zagotovili mir v tozdu in verjetno si bo marsikdo premislil, preden bo začel govoriti neresnice. Zgleden primer dela osnovne organizacije ZK v tem tozdu pa ni osamljen. Komunisti so imeli od novembra lani že šest sestankov, na katerih so razreševali vse večje in manjše težave v tozdu. Najtežje je bilo reševanje interesov delitve osebnih dohodkov, katere pa so tudi uspešno rešili. Da je delo osnovne organizacije uspešno, dokazuje tudi sprejem treh novih članov v petih mesecih, metem ko prej v dveh letih niso sprejeli nobenega. Mira Gorenšek Disciplina letos Še vedno največ »plavih« V zadnjem tromesečju je bilo pred disciplinsko komisijo obravnavanih 50 kršiteljev delovnih obveznosti. Število disciplinskih prekrškov je enako v tozdih Metalurgija in Vzdrževanje in sicer 11, v ostalih tozdih in DSSS jih je precej manj, nobenega pa ni v Kemiji Mozirje, Energetiki in Veflonu. Med kršitvami še vedno prednjači neopravičena odsotnost z dela- Zaradi tega so bila izrečena tudi vsa prenehanja delovnega razmerja v zadnjem obdobju. Seveda gre v teh primerih za več kot pet neopravičenih izostankov v obdobju šestih mesecev. Med kršitvami, ki so pogoste, sta še predčasna zapustitev delovnega mesta in vinjenost na delu- Nekaj je primerov pretepa oziroma povzročanja nereda na delovnem mestu ter dva primera poskusa tatvine- IZREK KAZNI •o -o •H -H E E ai a> . t a > o X 0) o. Opomin i 4 Javni opomin ^ 32 Prenehanje del. razm. po^oj. 3 mes. ^ ^ Prenehanje del. razm. pogoj. 6 mes. Prenehanje del. razm. pogoj. 12. mes. 3 Prenehanje delovnega razmerja 1 31 Dena.rnp kazen 2 2 2 15 2 4 11 1 1 2 1 2 1 Skupaj 2 11 8 / 2 11 5 / 10 / Darja Horvat Nas pogovor Predsednik skupščine socialnega skrbstva Jernej OZ1S se že sedem let aktivneje ukvarja s kreiranjem socialne politike v celjski občini. Dejavnost skupnosti socialnega skrbstva, katere skupščine je Jernej predsednik, sega od družbeno denarnih pomoči socialno prizadetim, do oskrbe otrok v vzgojno varstvenih zavodih. Jernej Ozis Letno se zbere za socialno prizadete okrog 12 milijard sredstev (prispevna stopnja od bruto OD je 1,04%), skupščina pa med drugim tudi skrbi, da se ta denar res porabi za te namene. Ukvarjajo se tudi z rejništvom otrok, katerih je iz Celja v reji kar 160. Jernej se je prvič srečal s socialnim varstvom v svoji krajevni skupnosti že leta 1977, ko je bil član komisije socialnega varstva, naslednje leto pa je bil delegiran v izvršni odbor skupščine socialnega skrbstva. Tudi pri delu v kadrovski službi se mnogokrat posredno sreča s socialnimi vprašanji. Zakaj Jernej meni, da se uporabniki premalo odzivajo na reševanje socialnih pomoči, da delovne organizacije premalo sodelujejo s Centrom za socialno delo? »V delovnih organizacijah prav gotovo še ne naredimo dovolj, saj niti nimamo prave evidence o socialno prizadetih delavcih. Nekaj časa smo govorili o socialnih karticah, za katere pa se ne navdušujemo več- Višina osebnih dohodkov in prejemanje otroškega dodatka ne moreta biti edina razloga za socialno kartico. V Cinkarni rešujemo socialne težave prav obratno- Prizadeti se mora sam obrniti po pomoč na sindikat, komisija nato pregleda vzroke socialnega problema, ter nato nudi pomoč«. Jernej je mnenja, da drugače tudi ne more biti, saj ni mogoče kar administrativno določati socialne pomoči. Morali bi najbrž poiskati prave kriterije za evidenco socialnih upravičencev. Čeravno delegati socialnega skrbstva niso med manj aktivnimi, to še ne pomeni, da je predsednik zadovoljen z delom skupščine. Pravi, da bi bilo lahko več razprave na zasedanju skupščine. Ve pa tudi, da ni bila preveč posrečena izbira kandidatov za delegate, saj je dosti delegatov iz drugih občin, ki pa nimajo interesa odločati o socialni politiki v Celju- M. G. Zvezna štafeta mladosti tudi v rokah mladih Cinkarne Srečanje mladincev Cinkarne 13- maja je v Celje prispela zvezna štafeta mladosti. Od naših vrstnikov iz Laškega smo štafeto prejeli nekaj pred deveto uro zjutraj. Osrednja prireditev ob sprejemu štafete je bila na Polulah in se je začela še pred prihodom štafete. V programu so sodelovali pevski zbor, folkloristi, ansambel O-K. in reci-tacijska skupina. V njej je sodeloval tudi naš referent za kulturo, Lenart. Približevanje štafete so spremljali tudi radioamaterji, ki so se s svojim javljanjem vključevali v prireditev. Štafeto je na prireditveni prostor prinesla brigadirka Durda Strsoglavec. Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ je prebrala Jasna Faletič iz Ljubljanske banke, krajši govor pa je imel tudi Drago Medved, predsednik SZDL Celje. S prireditvenega prostora je štafetno palico odnesel naš mladinec Silvo Ramšak. Vsekakor je bilo to veliko priznanje delovanju mladih v Cinkarni. Štafeto so mladi potem ponesli po celjskih ulicah. Del poti (mimo kasarne) je štafetna palica bila zopet v rokah cinkar-niških mladincev. Tokrat jo je v spremstvu Miše Jagodič in Vilme Pevec nosil Ivo Jug, predsednik OO ZSMS TOZD Transport in skladišča. -ok 23. marca je koordinacijska konferenca ZŠMS Cinkarne organizirala srečanje mladih iz tozd Kemija Mozirje z mladinci iz ostalih tozdov. Srečanje je bilo zelo dobro pripravljeno. V Cinkarni sta nas prisrčno sprejela predsednik KK Silvo RAMŠAK in predsednik OO ZSMS TOZD Transport in skladišča, Ivo JUG. Tega dne smo izvedeli veliko zanimivega o razvoju naše delovne organizacije in njenih temeljnih organizacij. Povabila sta nas na ogled tovarne. V Titanovem dioksidu nam je ves proizvodni proces predstavil Roman BROZ, predsednik njihove osnovne organizacije, pozneje pa smo si ogledali še proizvodnjo v novi valjarni. Popoldne smo bili povabljeni v restavracijo Pri mostu kjer so nas pričakali ostali mladinci iz Cinkarne- Pripravili so nam skeče in družabne igre. Srečanje smo izkoristili predvsem za izmenjavo mnenj o delu v mladinski organizaciji. Znova smo ugotavljali, da bomo morali mladi delovati bolj enotno in povezano. Še vedno premalo mladih deluje v samoupravnih organih. Premalo je novih delovnih mest, veliko je stanovanjskih problemov in tako dalje- Ob koncu smo se mladinci zahvalili Koordinacijski konferenci CINKARNE za povabilo in prijazen sprejem, ter jih povabili na ogled naše temeljne organizacije v Mozirju. Predsednica OO ZSMS TOZD Kemija Mozirje Renata Mernik Stanovanjska problematika Z mladinske politične šole v Topolšici .p«*.!™*« Naša delovna skupina, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko mladih, je skupaj z delegacijami Cinkarne, Železarne in OO ZSMS Celje v Samoupravni stanovanjski skupnosti, dosegla pomemben rezultat. S svojimi pripombami na Pravilnik o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, nam je uspelo, da je sprejem pravilnika, ki je položaj SSS še bolj monopoliziral, preložen, oziroma je predlog pravilnika preimenovan v osnutek (to je bila, po razlagi predsedujočega, napaka v materialih-za tiste, ki to verjamejo). Trenutno poteka akcija še po ostalih večjih ozdih, kjer naj bi delegacije poslale podobne pripombe kot mi. Bistvo teh pripomb je, da se kot investitor prenove uveljavijo tudi iniciative posameznikov in ozdov in ne samo stanovanjska skupnost. Predlagamo tudi, da imajo prednost pri dodeljevanju teh stanovanj mlade družine. Delovna skupina je podala tudi predloge za dopolnitev naših samoupravnih aktov, ki urejajo to področje. Eden od absurdov, ki se pojavlja pri sedanjem kreditiranju je ta, da ne moreš za izboljšanje kvalitete družbenega stanovanja oz. preureditev skupnih prostorov (npr. podstrešja), uporabiti družbenih sredstev, ker pravilnik določa, da moraš biti lastnik stanovanja, da ti je mogoče dodeliti kredit. Potrebno bo veliko vztrajnega dela, da se bodo podobne stvari in pa še drugi nesmisli, ki se pri tem pojavljajo, popravili v korist vsakega, ki ima neprimerno stanovanje ali pa ga sploh nima. Silvo KULTURA V SKUPNOSTIH V mladinski politični šoli je bil poudarek na slabih odnosih med ljudmi, zlasti med mladimi in starejšimi. Mladih se drži slab glas zaradi raznih »žurk«, ki jih včasih organizirajo. To pa ne pomeni, da vsi mladinci mislijo le na popivanje itd. Premalo sodelovanja OO ZSMS s SZDL, ZK, kar vodi v konflikte (kar pa vpliva tudi na finančne zadeve ZSMS in prostorsko ureditev). V KS je premalo ali pa ni sodelovanja s komisijo za kulturo. AKTUALNE NALOGE ZSMS Razgovor je vodil predsednik konference mladih iz krajevne skupnosti, Brane Brezovšek. Prva tema pogovora je bila preureditev Centra za klubsko dejavnost, s katero se vsi mladinci strinjajo, vendar pa se ne strinjajo s predlogom, da bi se Centru za klubsko dejavnost (CKD) spremenilo ime. Menijo, da ime mladinskega kluba ne vpliva na delo in dejavnosti mladincev v Celju- Po tej temi pa so se mladinci iz KS pogovorili o težavah in problemih v KS- — Izbolšala naj bi se povezanost mladih iz OO ZSMS v KS in mladih iz OO ZSMS na šolah. KMKSnajbi OO ZSMS na KS pomagale reševati probleme Mladinci v nekaterih KS čutijo nekakšen pritisk od vodstva KS, zaradi tem v mladinskem časopisu »Mladina«. - Problemi dotacije, ki jo dobi OO ZSMS v KS od celotne KS, so vedno večji. Mladinci se zavedajo, da dotacija ni edini vir financ. Finančno stanje si mladina lahko popravi z raznimi prireditvami. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Že dolgo ugotavljamo, da nam je usmerjeno izobraževanje prineslo mnoge težave, od prenatrpanih učbenikov, do izbire predmetov, ki naj bi bili pogoj za višjo stopnjo šolanja in podobno. Pa se ustavimo kar pri srednji zdravstveni šoli. Povedali so, da se ne strinjajo s pogojem matematike. Zakaj mora učenec, ki mu ne gre matematika - konkretno pri zdravstveni šoli, iti za bolničarja in se mu podro vsi cilji za naprej? Zakaj se učimo za bolničarja, če tega poklica ni v bolnici? PERSPEKTIVE DELA ZSMS V ZDRUŽENEM DELU Mladinske organizacije delajo največ na kulturnem in športnem področju- Ugotovili smo, da so to standardne oblike dela in da je pomemben tudi družbeno-ekonomsko - politični koncept. Vendar so mladinske organizacije na tem področju veliko manj aktivne. V družbeno ekonomskem političnem konceptu, pa se pojavljajo predvsem naslednja vprašanja: Kakšne metode naj uporabi mladinska organizacija, da bi dosegla množičnost, problemi mladih v združenem delu, vključevanje mladinske organizacije v bazo OZD. Mladega delavca, ki stopi v delovno razmerje naj bi mladinska organizacija takoj seznanila z delom in ga vanj tudi vključila. Problem pa je v tem, če mladinska organizacija v OZD ne dela, kajti v tem prostoru posamezno MO ne more doseči množičnosti. Mladi v OZD se srečujemo predvsem s stanovanjskimi problemi in problemi zaposlovanja. Mladega delavca pošiljajo od »vrat do vrat« (pravo birokratsko poslovanje), ne povedo kakšni so pogoji za pridobitev stanovanjske pravice- Ko neka OZD zaposli pripravnika, mu največkrat ne da dela, ki ustreza njegovi izobrazbi. Tako je veliko primerov, ko pripravniki I. in II. stopnje delajo v času pripravništva v skladišču, po preteku pripravništva pa jim povedo, da se niso izkazali in jih ne sprejmejo na delo. (Vemo pa, da se pripravnike I. in II. stopnje jemlje na delovno mesto za nedoločen čas). Razlogi za vse te probleme, s katerimi se srečujejo mladi v OZD pa so tudi v tem, da mladinska organizacija ne nastopa kot celota, razlog zato pa je bojazen pred upravo in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami. Rešitev vidimo v tem, da bi se mladinske organizacije čim tesneje povezovale s sindikatom, kajti mnenja smo, da je uprava bolj pripravljena sprejemati predloge in zahteve sindikata kot same mladinske organizacije. KOMENTAR O DOGODKIH V SVETU O dogodkih v svetuje spregovoril Marjan Ravnikar. Mar ni žalostno, da je v sodobnem svetu računalnikov, robotov in atomskega orožja 90 tisoč (od tega 40 tisoč otrok) umrlo zaradi lakote? Atomskega orožja je namreč toliko, da bi bil vsak človek na zemlji (vseh skupaj nas je 4 milijarde) 7 krat mrtev ob uporabi atomskega orožja. Toda kaj pomenijo vsa ta mirovna gibanja, ko pa prav ničesar ne moremo storiti proti oboroževalni tekmi in za odpravo razlik med razvitimi in nerazvitimi? Tudi gibanje neuvrščenih ne vpliva (oz. ne more vplivati) na blokovsko politiko, saj se le-ti vmešavajo tudi v politiko neuvrščenih. Države tretjega sveta imajo sicer moralno pobudo, a nimajo ekonomskih pogojev za vpliv v blokovski politiki. Prišlo pa je tudi do razcepa v samem gibanju, zaradi zgoraj omenjenega vmešavanja velesil. Samo za primer: konferenca neuvrščenih v HAVANI, kjer je Kuba pod vplivom SZ hotela vnesti razdor v gibanje neuvrščenih. Govora je bilo tudi o kriznih žariščih po svetu. DRUŽBENO EKONOMSKI POLOŽAJ V SFRJ Predaval je prof. Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani. Rdeča nit razprave je bila ugotovitev, daje sedanja kriza rezultat administrativnega vodenja, ki je zagotavljalo relativno ugoden standard, seveda zelo različen delovnim ljudem ob visoki stopnji rasti družbenega proizvoda. Toda to stanje razrednega miru in izobilja, ki je rezultat tako dinamičnih produkcijskih gibanj, je slonelo najprej na notranjem, nato pa na mednarodnem kreditiranju, ki je bilo predvsem stihijsko. Tudi brez svetovne krize bi se v Jugoslaviji politika prekomernega zadolževanja prej ali slej sesula. Zato pa vendar ni kriv delavski razred, saj so o najemanju in razdeljevanju kreditov odločali odtujeni centri družbene moči. Alternativi tako proizvedeni krizi sta dve - ali zaprte produkcije v avtostihijo, naturalizacijo gospodarstva in fevdalizacijo politike ali povprečno vključevanje v ekonomsko gibanje in kapitalizacijo proizvodnje ter vsega ostalega. Nedvomno je kritično bolj utemeljena druga možnost, saj delo sam kapital v prvenstvu pregnan in unitariziran svojih protislovij na nek način realizira produkcijo- Seveda pa rekapita-lizacija produkcijskega procesa do določene mere ne pomeni nujno usmeritev na model kapitalizma 18- in 19. stoletja, temveč lahko pomeni nove možnosti za razvoj produkcijskih sil, ustvarjalnih potenc človeka in družbe in temelje za boj za samoupravljanje. Kriza ni v tem, da imamo 70 % inflacijo, ampak v tem, kako jo bomo spravili na 20 %. Socializem se ni pripravljen odpovedati zgodovinskim napakam in problemom, ampak ljudem, ki ga izvajajo- Jugoslavija še vedno ni uspela zmanjšati razkoraka med razvitimi in nerazvitimi. Tovarišica iz Marksističnega centra Vida Jakop: nekaj o skupini MIROVNEGA GIBANJA, ki deluje v Ljubljani. Letno svet porabi za oboroževanje 700 do 800 miljard dolarjev: 400.000 visoko kvalificiranih fizikov in inženirjev se ukvarja z vojaškimi raziskavami. Od leta 1957 je bilo iz izključno vojaških namenov v vesolje izstreljenih 900 satelitov! Na svetuje 100.000 tovarn orožja in vojaške opreme! Preko 100 milijonov ljudi je zaposlenih v svetovni industriji orožja! Dobički v vojni industriji so povprečno za 75 odstotkov višji kot v drugi proizvodnji! V zadnjih 5000 letih je človeštvo živelo v miru le 292 let! V tem času je bilo 14.532 različnih vojn-padlo je okoli 3 milijarde 700 milijonov ljudi! Da je v naši državi 60 ciljev, na katere so uperjene tako ameriške kot ruske jedrske rakete. Od vseh živih bitij je človek edini, ki pobija pripadnike iste vrste! Niti podgane ne opravijo tega posla tako temeljito in popolno! Nas bodo podgane torej preživele? MLADINSKI ČASOPISI IN REVIJE, S POUDARKOM na Časopisu mladina V Sloveniji izhaja kar pestra paleta mladinskih časopisov in revij. Od teh predstavljajo velik del glasila družbenih organizacij in društev v katerih deluje največji del mladih. Le redko pa posvetimo tem glasilom dolžno pozornost. Ti mediji imajo, tako kot vsi ostali mladinski mediji, svoje mesto v vzgojno izobraževalnem procesu. Vse prepogosto ostajajo tudi mladim, ki pa jih potiskajo v položaj »nevednega in nedoraslega človeka«, ki mu je potrebno vse »natančno raz- ložiti in pojasniti« ker sam tega ni »sposoben«. S tem potiskamo mlade v položaj objekta in jim zapiramo možnosti za razvoj ustvarjalne osebnosti. Zato tudi ne moremo dovoljevati, da bi ta del mladinskega tiska ohranjal le informativno ali strokovno vlogo v odnosu do posameznega društva oz. družbene organizacije. Skorajda obraten je položaj informativno-političnih in teoretičnih revij in časopisov in radia Študent. Nekatere politične ocene uresničevanja vsebinske zasnove tednika Mladina (ocene njegove »idejnosti«) v zadnjem času uvrščajo Mladino skupaj s Tribuno in radiom Študent v tiste mladinske medije, v katerih prevladuje novolevičar-ska (utralevičarska, kvazilibera-listična, malomeščanska radikalna, demagoška itd.) kritika vsega obstoječega, v kateri naj bi bilo še posebej očitno zanikanje vodilne vloge in revolucionarnih potenc Zveze komunistov. Ker te ocene ponavadi ostajajo na ravni ideoloških etiket, ki so si med seboj včasih tudi protislovne, je težko dati jasen odgovor na te obtožbe. Ni nam znano, da je bila v zadnjem času s strani kritikov teh mladinskih medijev narejena kakršnakoli teoretska analiza te »idejnosti«. Najpogosteje se te ocene ustavijo pri ugotovitvah, da se v teh medijih uveljavlja tako imenovana alternativna komunikacija. MLADI IN MARKSIZEM predavatelj: magister Lev Kreft - Marksistični center ZK Ne, da bi hoteli problematizirati naslov, je Kreft verjetno namenoma opustil to temo za razgovor tistim, katerim namen je marksizem pedagogizirati in ga poučevati. Dokler so mladi le mladi, z marksizmom nimajo nič skupnega. Če pa so mladi in ta mladost pomeni hkrati neenakopravnost prav zaradi mladosti, so neenakopravni, točneje izkoriščani in upravljani kot del delavskega razreda, potem marksizem pomeni revolucionarno teorijo, ki omogoča teoretsko osmislitev procesa odprave neenakopravnosti mladine. Točneje, odpravo kakršnekoli nesvobode, ne le mladinske. Dokler je bil marksizem v šolah neobvezen je bil revolucionarna teorija, ko je postal obvezen, je postal dogma, ali drugače, to ni več marksizem. Marksizem se da naučiti le toliko, kolikor je to učenje hkrati praktično delovanje in le v tem odnosu je lahko marksizem v zvezi z mladino. Obvestilo Bratstvo, enotnost, moč naše obrambe Od 13. do 17. junija 1984 bo potekalo športno tekmovanje ljubljanskega armadnega območja pod geslom, Bratstvo, enotnost, moč naše obrambe. Tekmovanje pomeni tudi obeležje dneva in meseca mladosti ter 40 letnico desanta na Drvar. Kasarne se torej odpirajo navzven in se vključujejo v vse dejavnosti. V Celje bo prišlo kar 22 ekip s po 15 do 20 člani, kar je skupaj okoli 300 tekmovalcev. Delovne organizacije Celja bodo pokroviteljice ekip, ki bodo 14. junija 1984 od 10,30 do 12.30 ure obiskale združeno delo z namenom, da spoznajo osnovno dejavnost, življenje in delo ter delo družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije. Cinkarna bo sprejela v goste ekipo mladih vojakov iz Ajdovščine in jim pripravila prisrčno dobrodošlico. Vzporedno s tekmovanjem v vojaškem višeboju in patrolnim orientacijskim pohodom, bo organizirana vrsta kulturnih in zabavnih prireditev, med njimi naj omenimo najzanimivejše: 1 ■ Razstava sodobnega orožja in tehnike, izdelane v naši vojni industriji, na Glaziji od 13. do 17. junija 1984 2. Svečana otvoritev bo na stadionu »Boris Kidrič« s kulturno zabavnim programom 14. junija 1984 ob 17,00 uri in povorka sodelujočih ekip po ulicah mesta- 3. Zabavni večeri v Domu JLA bodo v teh dneh ob 20,00 uri 4. V kinodvoranah bodo v tem času predvajali kratke filme iz življenja in dela pripadnikov JLA. Predvidena je tudi ena zunanja projekcija filma. 6. Estradni pihalni orkester bo organiziral družabne večere v Celju, Slovenskih Konjicah, Šmarju in Šentjurju ob 20,00 uri. 6. Promenadni koncert na Tomšičevem trgu bo 16. junija 1984 ob 11,00 uri. Iz občnega zbora LT Le tako naprej »Tehnična znanost je že tako napredovala, da nekateri znanstveniki napovedujejo usodnost za človeka, vendar pa je prav danes človek tudi najbolj sposoben uporabljati rezultate tehnične kulture, jo razvijati in posredovati. Tak je v bistvu namen društva Ljudske tehnike Cinkarne«. S temi besedami je v marcu letos na občnem zboru začel poročilo predsednik društva, ing. Emil Krivec. Predsednik društva Ljudske tehnike, Emil Krivec podaja poročilo o delu Društvo Ljudske tehnike se vseskozi aktivno vključuje v reševanje različnih nalog s področja tehnike v naši delovni organizaciji in izven nje. Delovanje, ki poteka v desetih krožkih je timsko in omogoča članom ustvarjalnost, kreativnost, izobraževanje in večanje znanja. Najbolj uspešni so bili foto. radio, avto ter strojni krožek. 108 članov, kije aktivno sode- lovalo v krožkih, je lani ustvarilo nekaj manj kot sedem milijonov din prihodka in 850 tisoč din ostanka dohodka, ki je osnova za nadaljnje delovanje društva in krožkov. Društvo posveča precejšnjo skrb tudi izobraževanju članstva z ogledi raznih tehničnih sejmov doma in v tujini, udeležbo članov na raznih seminarjih in nabavi najnovejše tehnične literature, revij, priročnikov in podobno. Društvo tudi stalno skrbi, da obnavlja in dopolnjuje osnovna sredstva za dejavnosti posameznih krožkov, ki se pozneje preusmerijo na delovno organizacijo in se na tak način dohodek delno vrača nazaj v delovno organizacijo. Izvršni odbor društva je pozitivno rešil nekatere prošnje šol, KS in društev za dodelitev finančne pomoči. Člani društva že več let ugotavljajo, da društvo še vedno ni dovolj uspešno pri spodbujanju inovacijske dejavnosti in večji angažiranosti pri iskanju notranjih rezerv. Tov. Jože Randl, podpredsednik K PO, ki je pozdravil že 24. občni zbor društva, je opozoril na izredno aktivnost ljudske tehnike. Hkrati pa je dal pobudo o ustanovitvi računalniškega krožka. Pridobivanje informacij je namreč iz dneva v dan važnejše, saj je na pohodu era srečevanja ljudi z računalniki. Ta nova zanimiva dejavnost bo prav gotovo animirala delavce za osebno računalništvo in dvignila znanje in računalniško kulturo tudi v naši delovni organizaciji. M. G. Poročilo s službenega potovanja Kongres medicine dela v Mainzu Člani poslovnega odbora so odobrili službeno potovanje v Mainz docentu dr. Bogomilu Hrašovcu, ker so menili, da bodo izkušnje, ki jih bo prinesel iz kongresa medicine dela, dobrodošle. Zdravstveni center pa kot vemo, se vedno srečuje s finančnimi stiskami, zato je pomoč naše delovne organizacije po tej plati upravičena. Na poslovnem odboru so v sklepu tudi zapisali, da mora dr. Hrašovec napisati prispevek za naše glasilo. Več o tem potovanju nam razkriva sam v svojem prispevku: Nemško združenje za medicino dela prireja svoja letna srečanja vedno v drugem kraju svoje države. Letos je bilo to srečanje v mestu Mainz, udeležilo pa se gaje preko 1000 udeležencev iz mnogih evropskih držav: zdravnikov, varnostnih inženirjev, socialnih delavcev in drugih, ki jih vse vodi skupna misel, da poskušajo urediti delo čimbolj varno in zdravo- Letošnje strokovno srečanje je bilo posvečeno predvsem proučevanju škodljivih vplivov snovi, ki delujejo kot povzročitelji sprememb na perifernih živcih. Že dolgo je znano, da takšne spremembe lahko povzroča svinec, na novo pa se to dokazuje tudi pri nekaterih kemičnih snoveh in njihovih sestavinah. Še vedno tudi ni vse jasno na področju poklicnih obolenj, ki nastajajo po vdihavanju raznih vrst prahu, zelo zanimiv je še vedno azbest. Seveda pa se pri ugotavljanju sprememb na posameznih organih uporabljajo nove in hitrejše metode odkrivanja; tako se na primer poleg ugotavljanja pljučnih sprememb z rentgenom vedno bolj uporabljajo scintigrafske metode. Vedno več snovi, ki jih uporabljamo v industrijski proizvodnji sumijo, da lahko povzročajo huda obolenja- Tu naj omenim nove raziskave, ki so jih naredili pri delavcih, ki delajo v proizvodnji eksotičnih vrst lesa, pri katerih so dokazovali spremembe na nosni sluznici, razne čire, perforacije nosnega preti-na, oboje lahko kot predstopnjo zločestih sprememb. V okviru samega kongresa je eno dopoldne rezervirano za strokovni del, ki ga pripravi glavni odbor raznih poklicnih združenj. Tokrat so bila obdelana področja obremenitvenih preiskav srca, žilja in pljuč. V tem sklopu so bili najprej prikazani številni aparati, ki jih uporabljajo. Torej tudi pri njih ni nobene uniformiranosti, kar po svoje otežkoča (zaradi različno uporabljenih aparatov in metod) poznejše vrednotenje in zaključke. Dosti preiskav se dela tudi po nepotrebnem, so zelo ostro pripominjali mnogi disku-tanti- Prav nesmiselno je ljudi obremenjevati z zahtevnimi in vrhunskimi preiskavnimi metodami, ne da bi poznali vse obremenitve, ki jim je delavec izpo- stavljen pri svojem delu. To pomeni z drugimi besedami, da so rezultati, kijih dobimo z raznimi obremenitvenimi testi odveč, ker jih nimamo s čim primerjati. Na kongresu so tudi prikazali nove in nenevarne provokativne teste pri odkrivanju astmatičnih alergičnih pljučnih obolenj, katerih število zaradi na novo uporabljenih kemičnih sredstev pri delu nenehno narašča. Zelo natančne so tudi preiskave, s katerimi dokazujemo zdravstveno sposobnost reševalnega osebja, ki mora nositi aparate za zaščito dihal. Ti naj ne bi bili starejši od 50 let, le če se ne bi nahajali res v odlični zdravstveni kondiciji-Številni so bili tudi prispevki iz prakse, kjer so referenti poročali o svojih ugotovitvah in tudi nakazovali praktične rešitve. Zelo zanimiva je bila razstava medicinskih aparatov, posebej še ekoloških. Razstavljale so znane zahodnonemške tvrdke, dobil sem zelo dosti literature, pa pri posameznih paviljonih dosti koristnih nasvetov za to, kar je možno uporabiti pri nas. Naj povem, da ugotavljanje škodljivih snovi na delovnih mestih vedno bolj prehaja v individualno sfero. Tako sta tvrdki Drager in Auer, ki sta danes gotovo vodilni na področju izdelave in razvoja ekoloških aparatur, prikazali zelo praktične in lične osebne dozimetre za prah, pline in ropot. Delavec jih nosi v višini dihal oziroma ušes, po končanem delu pa se lahko doze analizirajo, ugotovijo pri posameznih delovnih operacijah najvišje vrednosti, pa tudi povprečne v eni delovni izmeni. Tako odpadejo večkrat nepotrebne, dolgotrajne in tudi drage ekološke raziskave. Videl sem torej dosti novega, nekaj od tega bom lahko s pridom uporabil tudi sam pri svojem vsakodnevnem delu. Izmenjal sem mnogo izkušenj s kolegi in znanci, ki sem jih spoznal na prejšnjih letnih srečanjih. Seveda sem pa dolžan zahvalo tudi vaši delovni organizaciji, ki me je pri obisku te strokovne manifestacije finančno podprla. Bogomil Hrašovec Dobili smo Pismo upokojenca V uredništvo je prispelo lepo pismo našega sodelavca Viktorja DOM JANIČA, ki se je upokojil lani. Zelo smo veseli da se je oglasil, saj je, in še živi z dušo in srcem s tovarno. V svojem pismu pripoveduje: »Ni dneva, da se ne bi spomnil dela v tovarni, kjer je bilo vedno pestro in življenjsko. Dolga leta, ki sem jih preživel v Cinkarni, mi bodo ostala v trajnem spominu. V dnevnem časopisju kdaj zasledim članek, ki omenja dobro poslovanje Cinkarne. To me izredno veseli, čeprav nisem več med vami. Zato želim v bodoče še več delovnih uspehov celotnemu kolektivu- Ko sem še delal, so bili včasih srečni trenutki, drugič zopet težki časi, ko je bilo treba trdo delati v slabih pogojih in ob slabem zaslužku. Tudi družbenopolitično delo je bilo zelo aktivno. Sedaj se mi je življenje spremenilo. Prisoten je občutek praznine. Včasih srečam svoje sodelavce, a to srečanje ni več tako, kot je bilo- Omenil bi tudi zadnje poslovilno srečanje v kadrovski službi. Bil sem razočaran, ker ni bil navzoč niti član KPO. niti predsednik sindikata ali kdo drug, saj menim, da si delavci po toliko letnem delu zaslužimo in želimo čim lepše nasvidenje. Ne rečem, da se vodja kadrovske službe ni trudil, a ne more zapolniti praznine, kije prisotna ob slovesu. Kot sem že dejal, je življenje v Cinkarni tudi lahko zelo lepo. Za svoje delo sem prejel tudi priznanja, na katera sem zelo ponosen in mi bodo ostala drag in trajen spomin.« Tako je zaključil svoje pismo Viktor Domjanič- Mnogi ljudje se resnično bojijo iti v pokoj, ker jim potem postane dolgočasno. Predvsem zato, ker izgubijo stik s svojimi sodelavci, na katere so bili navezani. Najbolj so prizadeti tisti, ki so bili zelo aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, na športnem ali kulturnem področju itd. Mnogi od teh pa so še naprej aktivni v svojih krajevnih skupnostih in drugje, se oprimejo kakšnega hobija, katerega vestno razvijajo naprej. Dragi upokojenci, če vam je dolgčas, napišite svoje misli in jih pošljite našemu uredništvu-Zelo jih bomo veseli. Urednica Kultura Učenci osnovne šole F. Krajnca iz Polul so v jedilnici priredili razstavo svojih likovnih del. Ob otvoritvi razstave pa so cicibani in pionirji pod vodstvom A. Legvartove izvedli krajši kulturni program. Ogled razstave akvarelov, acrvlov in serigrafij Staneta Petroviča - Čonča, likovnega amaterja iz Celja, ki je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, kjer je za svoja dela prejel več nagrad in priznanj. Šport in rekreacija Novice kegljaške sekcije Spomladanski del tekmovanja v 2. območni ligi je končan. Odigrali smo 13 tekem, zmagali smo osemkrat in petkrat izgubili. Premagali smo ekipe: Klime, Štor, Obnove, Žične, Ema, Izletnika, Šentjurja in Rogaške. Izgubili pa smo s TIM Laško, Libelo, Avto Celjem. Kovinotehno, LIK Savinjo. Člani ekipe so dosegli povprečje podrtih kegljev: SALMISTER Ivan, GOBEC Miran. MEHIMOVIČ lsmet, KUKIČ Rado, VERANIČ Ivan. GRKOVIČ Budimir. GRAŠNER Bojan in MRAZ Rudi- Tekmovali smo tudi na občinskem prvenstvu za posameznike na kegljiščih Golovca, Šentjurja in Dobrne- Najboljši med kegljači Cinkarne je Salmister Ivan, ki se je uvrstil v finale in zasedel 25. mesto. Letos se je v tekmovanju v 2. ligi vključila tudi ženska ekipa. Moška in ženska liga potekata ločeno, v konkurenci moških ekip se tekmuje na 200 lučajev, v ženski pa na 100 lučajev. Naša ekipa, žal, v spomladanskem delu ni dobila nobene tekme, delno zaradi pomanjkanja izkušenj, delno pa tudi zaradi neresnosti pri posameznih članih ekipe. Upajmo, da bo jeseni bolje! 18. aprila je na kegljišču Golovec potekalo tekmovanje med tozdi v borbenih igrah. Najboljša je bila ekipa vzdrževanja, kije poleg L mesta osvojila tudi pokal. MIRAN Tradicionalno športno srečanje Železarna-Cinkarna Petič po vrsti so se v devetih športnih panogah pomerili športniki Cinkarne in Železarne Store in prvič je v skupnem seštevku panog zmagala Cinkarna ter osvojila kip livarja-Srečanje je bilo na igriščih Železarne 18. maja letos. Cinkarnarji so premagali železarje v nogo- metu s 6:0, namiznem tenisu s 3:0, ženski (30:17) in moški (30:20) odbojki ter v ženskem streljanju (neudeležba štorske ekipe). Izgubili pa so v košarki s 43:33, kegljanju s 455:384, streljanju - moški s 872:805 ter vlečenju vrvi z 2:0. Naši nogometaši so visoko premagali svoje vrstnike ■■■■ Borba za žogo pod košem Železarjev Odbojkarice obeh ekip med tekmo Ženska ekipa Cinkarne je premagala odbojkarice Železarne Naši košarkarji so izgubili Poslovili smo se od sodelavca LUDVIK KOLAR, rojen 14. 8. 1927 v Teharjih; prva zaposlitev v EMU- V Cinkarno je prišel leta 1947. Najprej je delal v gradbenem oddelku, nato je bil 16 let v valjarni in brusilnici, kjer pa v treh izmenah in stalnem delu ob sobotah in nedeljah ni zdržal- Prestavil seje v mizarsko delavnico, kjer je delal naslednjih 16 let. Deloval je v sindikatu, delavskem svetu in rdečem križu- Ludvik je vesel človek, vedno nasmejan, iz njega veje veselje do življenja. Rad kmetuje. Domače živali so zanj prijatelji. Kljub nekaterim neuspehom v življenju, je ostal zvest svoji veselosti. Prijetno mu bo tudi v pokoju- Posvetil se bo kmetovanju, pogrešal pa bo tovarno, ki je bila zanj vse doslej drugi dom. Svoje sodelavce bo še prišel obiskat. ZAHVALA Ob nenadni izgubi brata Jurčka, se najlepše zahvaljujem obratu tiskarskih plošč za denarno pomoč in izrečeno sožalje. sestra Marija Vok ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ivana LONČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje in tople poslovilne besede- ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega brata Tineta Magdaleca, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Grafike za darovani venec. Jože MAGDALEC Žena Marija in sin Viktor Socialistična morala je ekonomska nujnost Naša morala pod lupo Samoupravljanje in socialistična morala imata skupen materialni temelj v družbeni lastnini. To kaže na tesno prepletenost in medsebojno pogojenost vseh treh elementov. Ustava zahteva skladnost samoupravnih splošnih aktov s socialistično moralo. Zakon o združenem delu in zakon o obligacijskih razmerjih pa zahtevata skladnost gospodarskega poslovanja organizacij združenega dela s socialistično moralo. Tudi številni drugi predpisi poudarjajo ta imperativ, kakor so zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov, zakon o združevanju z OZD in splošna združenja in gospodarsko zbornico Jugoslavije in zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Glede na številne zakonske zahteve se lahko vprašamo, kakšen pomen sploh ima socialistična morala v gospodarskem poslovanju in na področju samoupravljanja. Nekateri menijo, da je socialistična morala ideološki pojem, ki nima nič skupnega z ekonomskimi zakonitostmi in sploh z gospodarskim življenjem neke organizacije združenega dela. Na vprašanje lahko odgovorimo zelo praktično brez slehernega teoretiziranja. Če si predoči-mo družbeni trenutek, v katerem živimo, z vsemi omejitvami uvoza surovin, pomanjkanjem sredstev za reprodukcijo lastnega znanja in hkrati za nakup tuje pameti, tako da je težko uresničiti izziv današnjega časa po uvajanju mikroprocesne tehnologije v proizvodnjo, zelo hitro ugotovimo, da dejansko ne moremo več poslovati po starem, na temelju logike kapitalskega profita, saj tega kmalu ne bo več, hkrati pa je sredstev le za enostavno reprodukcijo. Razširjeno reprodukcijo je mogoče uresničiti le s kvalitativnimi in kompleksnimi spremembami. Kaj pa pomenijo kvalitativne spremembe? Pri odgovoru na to vprašanje moramo upoštevati določbe zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, ki razširja dohodkovne odnose in zakon o združenem delu tudi na področju razširjene reprodukcije. Torej moramo opredeliti dohodkovni odnos, kije drug izraz za kooperacijo- Sredstva za razširjeno reprodukcijo je potrebno združevati na osnovi razvitih kooperacijskih razmerij. Takšna razmerja je mogoče uresničiti samo, če imamo dialektično zvezo družbene lastnine, samoupravljanja in socialistične morale. Brez enega od teh elementov ni resnične kooperacije, tedaj tudi ne razširjene reprodukcije. Socialistična morala ima objektiv- ni temelj v družbeni lastnini, ki je osnovni produkcijski odnos, zato ona ni nekaj, kar bi lahko označili samo z ideološkim pojmom, je tudi ekonomska nujnost, in to zelo močna ekonomska nujnost. Nekateri trdijo, da je socialistično moralo težko opredeliti. To ne drži. Vsakdo pozna načelo vestnosti in poštenja, solidarnosti in vzajemnosti, prepoved zlorabe pravic, prepoved zlorabe monopolnega položaja, prepoved oškodovanja in podobno. Težje je ta načela uresničiti. Posamezna organizacija združenega dela v tem trenutku tega ne more storiti. Toda v okviru kooperacijskih razmerij bi bilo nujno potrebno storiti ta kvalitativni premik. Zlorabe družbene lastnine, odtujitve, nepazljivo in malomarno ravnanje z družbenimi sredstvi, neuresničen program varstvenih ukrepov, nesmotrno upravljanje z družbenimi sredstvi, ki nasprotuje njihovi naravi in namenu, pomanjkljiv organiziran delovni proces, kažejo na raven socialistične morale. Kvalitetno varstvo družbene lastnine je zato prvi pogoj za kvalitetno socialistično moralo. Priznati je tudi treba, da poleg nje obstajajo tradicionalne morale kot so potrošniška malomeščanska in etatistično-birokratska. Boj proti tradicionalnim pojmovanjem je zato boj za socialistično moralo. Če smo zapisali, da je težko uresničevati socialistično moralo na področju gospodarskega poslovanja, pa verjetno to ni težko uresničevati individualno. Vsakdo bi moral delati v tej smeri. Potem se bo veliko hitreje utrdilo prepričanje, daje socialistična morala tudi ekonomska nujnost. Na področju razširjene reprodukcije bomo to zelo hitro spoznali. Drago Dular Skladišče elementarnega žvepla Priznanje samoupravljalcu Občinska skupščina je za leto 1984 podelila »priznanje samoupravljalcu« desetim delavcem. Med njimi je dobil priznanje tudi naš sodelavec Franc GRABAR, skupinovodja v tozdu Titanov dioksid. Čestitamo! Srebrni sindikalni znak Po sklepu predsedstva občinskega sindikalnega sveta Celje je srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, kot najvišje občinsko priznanje za leto 1984 prejel izmed 25 dobitnikov tudi naš sodelavec Jože LJUBIČ iz tozda Titanov dioksid. Čestitamo! Zlati sindikalni znak Med letošnjimi dobitniki zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije je bil tudi naš dolgoletni aktivni sindikalni delavec Maks Pečnik, analitik inventivne dejavnosti. Čestitamo! Razgovori v Leipzigu Predstavniki Cinkarne so se udeležili zasedanja mešane skupine za kemijo v okviru komiteja za razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in NDR, kije bilo od 14. do 18. maja letos v Leipzigu. Na osnovi pohvale Cinkarni o do- brem zunanjetrgovinskem poslovanju in sodelovanju z NDR je bil potrjen interes nadaljnjega sodelovanja s Titanovim dioksidom. Prihodnji razgovori bodo v Cinkarni. Študij ob delu je končala: Marija KOLARIČ, na visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru in si pridobila naziv -ekonomist. ČESTITAMO! Uredništvo glasila Koliko nas je V mesecu aprilu 1984 je bilo v Cinkarni zaposlenih delavcev: 2328 DSSS 566 METALURGIJA 356 KEMIJA CELJE 206 KEMIJA MOZIRJE 53 GRAFIKA 209 VZDRŽEVANJE 448 TRANSPORT 167 ENERGETIKA 52 TiO, 213 VEFLON 58 SKUPAJ DO 2328 V DSSS je vstopilo 6 delavcev in izstopila dva, v Metalurgiji so vstopili štirje, odšlo pa jih je 8, v Kemijo Celje se je zaposlilo na novo 9 delavcev v Grafiki eden, izstopil pa je prav tako eden delavec, v Vzdrževanju so bili trije vstopi, v TiO, dva izstopa in Vefionu eden izstop- Skupaj je bilo vstopov v DO 25, izstopov pa 22. GoMtMtT »CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Mira Gorenšek odgovorni urednik: Jože Randl (začasnol, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov : Uredništvo glasila »Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 interno 359 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5.4. 1974.