Poitnin* plačana ▼ gotovini Spod. in abbod. poet. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun; štev. 24/12410 Leto VIII. - Štev. 3 Gorica - 19. januarja 1956 - Trst Izhaja vsak Četrtek Naprošeni smo bili, da objavimo naslednje: PROTEST Odkar smo Slovenci na Tržaškem in Goriškem spet dobili šole v svojem materinem jeziku, katere nam je bil fašizem uničil, smo se neprenehoma borili za to, da bi se položaj naših šol in šolnikov pravno uredil z državnim zakonom. Za uzakonitev slovenskih šol so se borili Slovenci ne glede na prepričanje in pripadnost k tej ali oni stranki. Vsi Slovenci se pri tej točki zavedamo, da gre za nič manj kot za življenje ali smrt slovenske etnične skupine v Italiji. v Danes je osnutek zakona za slovenske šole na Goriškem in Tržaškem pripravljen. Tega dejstva bi se iz srca razveselili, če bi bil tale osnutek v vseh svojih členih v skladu z določili italijanske ustave, demokratičen in pravičen. _ , Toda posebno dve izmed sicer maloštevilnih določb tega zakonskega načrta prav gotovo nista takšni, ker sta v kričečem nasprotju z ustavno zajamčenimi pravicami in osnovnimi človečanskimi svoboščinami. Določbi, ki predstavljata pravi atentat na življenje in obstoj slovenskih šol, sta dve: a) Kdor hoče vpisati otroka v slovensko šolo, mora napraviti posebno prošnjo. To ne velja samo za srednje šole, kjer vstop ni obvezen in mora že zdaj napravili vsak dijak prošnjo za sprejem. To velja tudi za osnovne šole, pri katerih je obisk obvezen. Obisk osnovnih šol je v Italiji obvezen že od zakona Coppino z dne 15. julija 1871 štev. 396?. torej že skoraj 80 let in šolsko obveznost je-potrdila tudi sedanja ustai " italijanske republike v svojem 34. členu, kjer praviPouk v osnovni šoli, ki traja najmanj osem let, je obvezen in brezplačen. (L istruzione inferiore, impartita per alrneno otto anni, e obbligatoria e gratuita). Starši torej morajo vpisati otroke v osnovno šolo, sicer se po kazenskem zakonu kaznujejo. Za vpis slovenskega učenca v slovensko solo pa naj bo predpisana posebna prošnja! Ta pravni absurd so v osnutek za slovenski šolski zakon vrinili razni prenapeteži in upravičeno se nam vsiljuje misel, da so to storili z namenom, da bi ustrahovalno vplivali na starše zlasti v mestih Trst in Gorica. b) Še težja je druga določba, ki pravi: »Prošnje za vpis v slovensko šolo bo pregledala posebna komisija. Njena naloga bo ugotoviti, ali gre za otroke s slovenskim materinim jezikom. Komisijo pa bodo sestavljali: šolski nadzornik, didaktični ravnatelji, dva italijanska in dva slovenska učitelja. To se pravi, da bodo o rekvizitu slovenskega materinega jezika i> glavnem odločali funkcionarji, ki slovenščine niti ne poznajo. V Gorici je šolski nadzornik za slovenske šole Italijan, ki ne pozna niti ene slovenske besede. En didaktični ravnatelj za slovenske šole zna slabo slovensko, po čustvovanju pa ni Slovenec. Prištejte še dva italijanska učitelja, pa dobimo komisijo sedmih članov, v kateri bosta dva slovenska učitelja in slovenski didaktični ravnatelj sedeli nasproti štirim članom italijanske narodnosti. Ker bi se utegnila miselnost, iz katere sp je porodila ta krivična določba, prenesti tudi na člane te komisije, si lahko predstavljamo usodo prošenj za vpis v slovensko šolo. Pri vsem tem pa nismo niti računali z možnostjo, da bi v teh komisijah sedeli tudi didaktični ravnatelji za italijanske šole, česar načrt ne izključuje in kar bi razmerje glasov v škodo Slovencev občutno premaknilo. Ugotavljamo, da noben zakon za manjšinske šole v Italiji ne vsebuje take določbe. Sklicujemo se n. pr. na zakon za nemške osnovne šole od 16. maja 1947-št. 555, ki pravi v svojem 2. členu: Pripadnost učencev k eni ali drugi jezikovni skupini izhaja iz izjave očeta ali njegovega namestnika. (L'appartenenza degli alunni ali uno o ali altro gruppo linguistico e quale risulta dalla dichiarazione del padre o di clii ne fa le veci). — Samo slovenski očetje naj ne bi smeli kljub določbam ustave o enakopravnosti vseh državljanov svobodno in za šolsko upravo obvezno izjavljati, da so njihovi otroci Slovenci in da želijo obiskovati slovensko šolo! Katera 'komisija pa pregleduje in dovoljuje vpis slovenskih otrok v italijansko šolo? Isti člen omenjenega zakona za nemške šole na Tirolskem res govori o neki mešani komisiji, toda ta komisija se bavi s primeri prestopa iz nemške šole v italijansko ali iz italijanske v nemško. S to strogo reci-prociteto so zaščiteni Nemci in Italijani. Ni pa govora o kontroli vpisa v nemške ali italijanske osnovne šole, kajti o tem odločajo očetje otrok. Zakaj bi moralo veljati samo za Slovence drugačno merilo? c) Tretjo določbo, ki je v očitnem nasprotju z londonskim memorandumom, pa vsebuje prvi člen zakonskega osnutka. V njem je rečeno, da so »slovenske šole ustanovljene za italijanske državljane slovenskega jezika.« Pripominjamo, da je v 8. členu londonskega memoranduma rečeno, da se smejo v roku enega leta po podpisu memoranduma vrniti na tržaško področje vse osebe, ki so bile prej na njem pristojne. Tem osebam kakor tudi tistim, ki so se že vrnile, so zajamčene enake pravice kot vsem ostalim prebivalcem. Če bi obveljalo določilo, da smejo takšni povratniki nedržavljani pošiljati svoje otroke samo v italijanske šole, potem bi bilo to načelo očitno in grobo kršeno. Podpisane slovenske politične organizacije zaradi tega najostreje protestirajo proti nameravani uzakonitvi teh krivičnih in protiustavnih določb, s katerimi se hoče uničiti slovenske šole, ter pozivajo vso slovensko javnost, da nastopi proti tem pogubnim nakanam. Vemo, da so se te usodne določbe za zakonski načrt rodile v glavah nekaterih tržaških nacionalističnih prenapetežev, in zato prosimo gospoda ministra prosvete, naj postavi na odgovorna mesta v šolski upravi ljudi, ki s svojim delom in predlogi ne bodo netili mržnje in sovraštva na meji. Kot državljani, ki bi radi mirno živeli na svojih rodnih tleh in ki želimo, da narodnostni prepiri prenehajo in se strasti pomirijo, pozivamo vlado, naj iz zakonskega načrta za slovenske šole odstrani te krivične določbe, dokler je še čas in ugled italijanske demokracije ne trpi. Slovenska katoliška skupnost - Trst Trst-Goriea, 16. januarja 1956. Slovenska demokratska zveza - Trst Slovenska demokratska zveza - Gorica NENNI-JEV GOVOR V TRSTU V Italiji se bližajo administrativne volitve. Pri teh volitvah se volijo občinski župani in svetovalci. Na prvi pogled gre le za to, ali bodo bodoči upravitelji občin boljši ali slabši. Toda pri močno razgibanem političnem življenju, kot je danes pri zapadnih demokratičnih državah, so tudi pri teh volitvah politične stranke tiste, ki si hočejo zagotoviti čim večje število občinskih uprav, to posebno v velikih mestih. Saj nobeni stranki ni vseeno, kdo upravlja posebno velike občine. NENNI GOVORI Zato je razumljivo, da se že sedaj pripravljajo stranke na le volitve. Preteklo nedeljo so nastopili s svojimi predv>olilni-mi govori znani italijanski politiki: Nenni, Scelba, Tambroni in Malagodi. Nenni je govoril v tržaškem gledališču Rossetti. Govoril je o tržaškem vprašanju in o notranji politiki. A7as seveda zanima predvsem to, kar je povedal o rešitvi tržaškega vprašanja, zlasti o londonskem sporazumu. Pomniti moramo, da je imel pred seboj administrativne volitve. Zato je bil njegov glavni namen, prikazati sedanje vladajoče stranke v čim slabši luči. Naprtil jim je vso odgovornost za podpis londonskega sporazuma. Nam ni do tega, da bi opravičevali italijanske stranke, ki nosijo so-odgovornost zanj. Vendar je gotovo znano tudi Nenniju, da je italijanska vlada sprejela ta sporazum prisiljena, ker so ji A-merikanci in Angleži jasno povedali, da je to od vseh slabih rešitev za Italijo še najboljša. Saj Nenni v istem govoru sam priznava, da je Rusija med vojno obljubila Jugoslaviji celo Julijsko krajino s Trstom in Gorico vred, na kar so v Jalti leta 1945. Stalin, Churchill in Roosevelt končno sprejeli načelo, da postane Trst mednarodno mesto. Londonski sporazum pa je po Nennijevem mnenju za Italijo porazen. Tito po njegovem ne drži dogovorov ter Istro sistematično raznaroduje. Od tod množično izseljevanje Italijanov iz Istre. Po sporazumu samem se jih je izselilo 17.848, v vsej povojni dobi pa samo iz bivšega področja B 30.000 do 40.000. Ti so se pridružili beguncem iz Pulja in ostale Istre, ki je po mirovni pogok v Tiliem oeeanu. Doslej najmočnejšo vodikovo bombo so odvrgli dne 1. marca 1954, vendar menijo, da bo letošnja najmanj 15 krat močnejša od zadnje. Ta vodikova bomba je zadnja iznajdba ameriških znanstvenikov, širijo se govorice, da so podobno vodikovo bombo že razstrelili v Rusiji dne 26. novembra. TUDI EIFFELOV STOLP JE DOSEGEL OGNJENI KRST Zaradi .preobremenjenosti aparature televizijske oddaje pri oddajanju volilnih rezultatov je na Eilfelovem stolpu v Parizu, v višini galo ni st v ali je* soki so bili vidni po vsem mestu. Škod as znaiša 50 milijonov frankov. Stolp je ob /priliki pariške razstave pred IZ ŽIVLJENJA HflŠIH LJUDI SLOVENSKE PRIREDITVE V TORONTU Kat. prosv. društvo »Baraga« v Torontu je za 18. december pripravilo lepo Vom-bergarjevo igro Vrnitev; ponovitev iste je bila na praznik sv'. Treh kraljev. Za sveti večer je društvo priredilo božičnico s pestrim božičnim programom v pesmi, besedi in sliki. Slovenci v' Torontu so na ta način v najlepšem razpoloženju pričakali polnočnico. Za 31. december pa je isto društvo priredilo Silvestrovanje. STATISTIKA PREBIVALCEV Po zadnji cenitvi Zveznega zavoda za statistiko ima Jugoslavija sedaj 17,705.000 prebivalcev, od teh 9,073.000 žensk in 8.632.000 moških. Ženske prevladujejo nad moškimi za preko 400.000. Prirastek v letu 195S znaša 293.000 oseb. Računajo, da ho v letu 1964 število prebivalcev Jugoslavije doseglo 20 milijonov, če bo naraščalo tako kot sedaj. VOLKOVI V JUGOSLAVIJI Hud mraz je tudi letos prisilil volkove, da se približujejo ljudem in ogrožajo njihovo življenje in življenje živine. Oblasti so zato zvišale nagrado za ubitega volka od lanskih 8.000 din. na 15.000 din. Vendar se le malo komu posreči ubiti volka, ker je silno pretkan in ga je težko prevariti. NOVI PREDPISI O IZVOZU IN UVOZU Odbor za gospodarstvo je prepovedal izvoz premoga, jamsikega lesa, kuriva, modre galice, umetnih gnojil, žveplene kisline, železne rude, surovih kož, moke, masti, surovega masla, jedilnega olja in živalske krme. Izvoz tega blaga je namreč škodil domačemu trgu in povzročal pomanjkanje teh predmetov. Sedaj upajo, da bo obilnejši domači trg vplival na znižanje cen tega blaga, ki je v primeri z zaslužkom predrago. To blago je doma nujno potrebno, a predrago. GRADBENA DELA USTAVLJENA »Ljudska pravica« poroča, da so v Sloveniji ustavili dela na 80 gradnjah, ker graditelji niso vplačali potrebnih depozitov in so se vseeno lotili gradenj in delali na dolg, ki je sedaj previsoko narastel. Kakšen bo odslej pogreb z „ŽAL“ v Ljubljani »Kakšen je bil doslej pogreb z ljubljanskih »žal«, nam je vsem več ali manj znano. Nekako zapuščeni in siromašni so bili ti pogrebi, kot da gre za neko vsakdanjost, ki nima nobene zveze z našo čustveno prizadetostjo, seveda ne mislim tu na žalujoče. Vse premalo smo občutili, da se je za večno poslovil od nas Človek. Danes živimo v novi družbi, ki je opustila mistiko ter nehala verovati v posmrtno življenje. Zavedamo se, da teče naše življenje po naravnih zakonih minevanja vsega živega. Človek, ni Te več med nami, ostal pa bo tvoj spomin, ki ho toliko bolj topel in resničen, ker ga ne bodo kalile nobene utvare. Prav to pa je imel v mislih kolektiv »Zal«, ko je razmišljal, kako bi posvetil temu tragičnemu trenutku več potrebne pozornosti. Pogrebci so dobili nove, preproste črne uniforme in črne kape, ki so zamenjale nekdanja »napoleonska« pokrivala. Pri vsakem pogrebu bodo odslej pevci zapeli žalostinko. član uprave »Žal« bo skrbel tudi za godbo, ki 'bo z žalno koračnico spremljala pogreb. Prav talko bodo odslej nosili pred pogrelmim sprevodom slovensko zastavo, oziroma zastavo pokojnikove narodnosti, zavito v črnino. Če je bil pokojnik član Partije, se ji bo pridružila še rdeča zastava proletariata. Pri pogrebih naših javnih delavcev se bo pokojniku poklonila tudi državna zastava. S tem sta delovni kolektiv in uprava »Žal« uvedla pomembno novost v pogrebne svečanosti, ki zasluži vso pozornost in pohvalo.« K temu poročilu »Ljubljanskega dnevnika« z dne 27. oktobra 1955 ni potreba 'komentarja. Širite »Katoliški glas" 66 leti zgradil inž. Gustave Eiffel. Zidali so ga dve leti. Njegova teža znašai 7 tisoč ton in je sestavljen iz 12.000 kovinsikih kosov. Postavljen je na štirih velikih blo- šino 26 kvadratnah metrom. Njegovi te» melji segajo 14 metrov globofko v zemljo. Eiffel o v stolp je prvič v svoji zgodovini doživel požar. EM VENI (L AMEM Dušan Jakomin: Enciklika o cerkveni glasbi in petju papeža Pija XII. PO SVETU NAOI(ROG~\ 274 metrov nastal požar. Ker dvi-dchivalo, so morali gasilci po le-do kraja požara, in posrečilo se jim da so po dveh urah požar ukrotili. Vi- kih cementa, od katerih ima vsak povir- plameni, ki jih je še poživljal veter, Zadnja pot primorskega rojaka v tujini K,r Pred več kot enim mesecem (14. dec. 1955) je odšel k večnemu počitku tukajšnji primorski rojak Simonič Franc, doma iz Dola pri Idriji. Imel je komaj 55 let, ko se je upehan od dela in bolezni poslovil od nas, ki za njim globciko žalujemo. K večnemu počitku ga je spremil ne* izseljenski duhovnik msgr. Zupančič Valentin, prišli pa so tudi zelo številni izseljenci od blizu in daleč; pevski zbor mu je zapel pred domom »Vigred«, na pokopališču pa »Usliši nas, Gospod!« Ob grobu se je od pokojnega poslovil zvezni predsednik Zupančič Blaž, v imenu domačega društva pa predsednik Kralj Franc. Pet društvenih zastav se je pokojnemu poklonilo v poslednji pozdrav. Pokojni Franc Simonič se je leta 1921 izselil iz domovine in se ustanovil skupaj 1928 dalje vsdko leto njegovo delo, prav tako božičnice; za materinske proslave, mladinske dneve, razne proslave in jubileje je zložil nešteto deklamacij za mladino in odrasle. »Vinske trgatve« so bile prav tako njegov trud. Lani je zadnjič sel z ženo v resnično trgatev v okolico Reimsa. ČLOVEK IN DELAVEC Naše društvo je včlanjeno v zvezi katoliških društev v severni Franciji; tej zvezi je pokojni Simonič bil tajnik. Po njegovi zaslugi smo bili včlanjeni tudi v Rafaelovi družbi in Izseljenski zbornici v Ljubljani ter pri Ljudskem odru. Vnet bralec domačih in tujih časopisov in knjig je bil naročen na številne časopise iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, kar priča, da ni pozabil na domovino in da je visoko či- KRIŽEC NA SLIKI NAM PRIKAZUJE ZASLUŽNEGA IZSELJENCA FRANCA SIMONIČA, KI JE UMKU V FRANCIJI z drugimi v industrijskem mestu Bruay en Artois v Severni Franciji (Pas de Calais). Koj po prihodu v tujo deželo so ustanovili društvo »Jugoslovanskih rudarjev sv. Barbare«. Vsa leta je nato ostal zvest član društva in vršil v vodstvu različne funkcije; zadnja leta je bil zve zini tajnik. Kot deber in požrtvovalen pevec je bil član pevskega zbora od ustanovitve in se udejstvoval tudi pri cerkvenem petju. REŽISER IN IGRALEC Vsestransko delaven se je rajni Simonič rad žrtvoval tudi v dramskem odseku. Neutruden režci?!1.^ je pripravi! nad' sto iger, nekatere je tudi sam spisal ali priredil iz drugih jezikov, ki jih je več govoril. Miklavževi večeri so bili od leta slal njene kulturne vrednote. Vsakdanji kruh si je služil približno tisoč metrov globoko pod zemljo. Ker so plasti premoga v tukajšnjih rudnikih precej plitve, ni mogoče v rovih delati stoje. Po kolenih, mnogokrat plazeč sc, morajo delavci kopati črni diamant. Na dan sv. Barbare, 4. dec. 1954, je bil odlikovan za 30-letno težavno in nevarno delo v rudniku. Od svojega zaslužka je malo uporabil zase in družino. Ostalo je razdelil med revnejše od sebe, za društvene in kulturne namene. »Delu slava,-delu čast!« Za vse požrtvovalno opravljeno delo Francu Simoniču naša najlepša hvaležnost. Njegovi žalujoči ženi in sorodnikom naše sožalje. P. F. POLITIČNE NOVICE Strele na Dullesa Ameriški zunanji minister Dulles je nekoliko neprevidno povedal, da komunistov ni mogoče odvrniti od vojne pustolovščine drugače, kakor da jim zagroziš s silo. Edino to še' razumejo. In v zvezi s tem je Dulles povedal, da je ameriška diplomacija v zadnjih letih trikrat odvrnila nevarnost vojne, ki je bila prav pred vrati. Amerikanci so komuniste opozorili, da morajo računati na protiudarec, če bi skušali s silo zasesti nekatere otoke v Formoški ožini ali južni Vietnam. Ta Dulle-sova izjava je razburila razne levičarje in Angleže, ker jim je Dulles posredno očital, da niso držali besede. Podpredsednik Nixon pa je Dullesa branil in rekel, da bi morda prišlo do večje vojne, če bi Združene države zapustile ogrožena področja v Aziji. V Dullesovo korist govori tudi dejstvo, da tisti, ki njegovo politiko odločne roke kritizirajo, ne vedo povedati, po kaki drugi poti bi lahko preprečili komunistično napadalnost. Dulles ima v bistvu prav, toda večkrat naredi kak.o nepotrebno psihološko napako, kar škoduje tako ameriški politiki, kakor vsemu svobodnemu svetu, ki mora računati na Ameriko kot na glavni steber svoje obrambe. In hrumela je Drava Pomembno leposlovno delo katoliškega duhovnika Za Božič odnosno za Novo leto smo dobili na knjižni trg novo leposlovno delo nam že poznanega pisatelja dr. Metoda Turnška, roman z naslovom ln hrumela je Drava, ki ga je natisnila tiskarna Budin v Gorici, opremil pa akademski slikar Tone Mihelič. Lična knjižica (212 str.) z opremo ptujskega gradu in Drave pod njim da takoj slutiti, da gre za zgodbo na Štajerskem. Zaris je pisatelj zajel snov iz svoje domovine, iz prvih tednov nemške okupacije, vendar je usodo štajerskih Slovencev povezal tudi z Gorenjsko in V New Yorku je bilo zborovanje Mednarodne kmečke zveze, ki so se ga udeležili bolgarski prvak Dimitrov, Poljak Mikolajčik, Madžar Nagy in Hrvat dr. Maček. Ugotovili so, da hoče sovjetski kolonializem podložniške države popolnoma v-ključiti v svoj sistem. Zato bi jih po pravici ne smeli več imenovati »podložnike« ali »priprežnike države«, temveč »sovjetske kolonije«. Tako bi še bolj poudarili njihovo zasužnjen ost. Proti razvrednotenju denarja S sprejemom zakona o pooblastilih, ki dovoljuje povišanje plač italijanskih državnih uslužbencev, ki so res nizke, nastaja novo vprašanje v zvezi z vrednostjo lire. Nevarnost je tem večja, ker bo plače profesorjev in poštnih ter železničarskih uslužbencev parlament verjetno še zvišal. Nekateri se bojijo, da bo država zaradi tega skratka prisiljena tiskati nove bankovce, kar pomeni razvrednotenje denarja ali inflacijo. Ta bi prizadela zlasti tiste, ki imajo kaj prihrankov, pa seveda tudi splošno državno gospodarstvo. Zato je treba urediti oboje. Državni uslužbenci naj dobijo dostojne plače, in zavaruje naj se trdnost lire.' Vlada ima za to dve možnosti: ali da še strožje izterjuje že veljavne davke, ali če to res ne bi zadoščalo, da najame posojilo. Upamo, da bodo vse dobro uredili, ker italijansko gospodarstvo ni tako slabo, da teh žrtev ne bi moglo prenesti. »Novi list« je objavil pohvalno oceno o letošnjih knjigah Mohorjeve družbe v Gorici. Ta ocena ni ugajala g. A.R. in zato je napisal za isti list nekaj vrstic, v katerih zavrača za koledar omenjeno oceno. Po njegovem mnenju je koledar zelo reven, če ne celo otročje delo. O tej zadnji oceni koledarja G.M.D naj sodijo večji umetniki in strokovnjaki, kakor sem jaz. Je pa med vrsticami nvisel, ki mi je zelo ugajala. Če se ne motim, jo je treba takole razumeti: krščanstvo je v nevarnosti, mi pa v knjige, ki gredo med naše ljudi, tiskamo pripovedke in podobno, mesto da bi se bavili s perečimi problemi sedanjega časa. Je tako? A čigava je krivda? Ali ni krivda prav slovenskih izobražencev in kulturnih delavcev, ki ne vidijo v krščanstvu vrednot, ki jih je treba ohraniti in poživeti? Ali se res vsi slovenski izobraženci zavedamo svoje dolžnosti, da bi morali lu pri nas — posebno mi domačini — z zavednim verskim udejstvovanjem in v svojem poklicu z apostolskim delom graditi življenje, ki naj bi slonelo na moralni podlagi krščanske pravičnosti in božje ljubezni ? Malo je takih, a veliko bi jili potrebovali. Slovenski duhovniki, na katere prežijo iz juga in iz vzhoda, ne zmorejo vsega. Včasih tudi ne morejo, ker ni to njihovo področje. Krščansko misel je treba zanesli v politično, družabno, šolsko, stanovsko, kulturno življenje. In še dalje. Le pogumno torej na delo! Za vse je dovolj dela! Dr. lMham steed umri \iBeneške Slovenije V Londonu je umrl v starosti 84 let slavni angleški časnikar Wick-hani Steed. Dolgo let je bil glavni urednik londonskega dnevnika »Times«. Ko je razpadla avstroogrska monarhija, je močno podpiral Jugoslavijo. Zelo dobro je poznal jugoslovanske narode in njihovo zgodovino. Tudi o Slovencih je precej pisal. Oglasil se je celo še pred nekaj leti, ko je bila po časopisih debata o tržaškem vprašanju. Sovjeti in Libija Mala libijska kraljevina živi le še nekaj let. Njena lega pa je zelo važna zaradi bližine močnih zahodnih obrambnih postojank v Maroku, Alžiru in sami Libiji. Amerikanci imajo v Libiji v najemu veliko vojaško oporišče in prav tako Angleži. Od te najemnine Libija v glavnem živi. Njen pomen so dobro razumeli Sovjeti, ki so malo državico tako dolgo nagovarjali, da je pristala na sklenitev diplomatskih od-nošajev. Kot sovjetski veleposlanik sedi v Tripolisu znani sovjetski diplomat Generalov, ki je specialist za vohunsko delovanje in je bil glavni junak v znani aferi Petrov v Avstraliji. Ta mož sedi torej zdaj v severni Afriki, od koder lahko nagaja Francozom v Alžiru, Tunisu in Maroku, neti nemire, pošilja u-pornikom orožje in tako dalje. Lahko tudi pregovori vlado kralja Hi-drisa, da grozi zahodnim velesilam z odpovedjo vojaških oporišč, češ da ji bodo dali Sovjeti več kot znaša zahodna najemnina. Kosco in se preselil v Furlanijo. V Kosco je prišel iz Trčmuna g. Jožef Kjaeič; na njegovo mesto bo šel g. Franc Čičigoj, dosedanji izseljeniški duhovnik v Švici. Vikanje Kravar, Srednje, Platišča, Laze, Brišea, so postale župnije in pravijo, da bo v kratkem dosegla ta sreča še drugih 16 vitarij v Benečiji. ŠE TRI SMRTI V BELGIJI Težko nam je, ko pišemo, da seznam umrlih emigrantov še ni končan. V mesecu decembru smo morali zabeležiti še tri smrtne žrtve, ki jih je terjala tujina. 27-letni Peter Dornjak iz Dolenjega Trbilja pri Srednjem se je ponesrečil na cesti in je pozneje v bolnici podlegel ranam. Delal je v rudniku v Liegeju. V belgijskih rudnikih dela tudi njegov brat, ki ga jc malo pred smrtjo obiskal in skupaj sta delala načrte za pozneje, ko se povrneta domov. Bukovec Viktor iz Topolovega (Grmek) je umrl v Belgiji na posledicah bolezni, ki jo je dobil v rudniku. Čeravno bolan, je še vedno delal v upanju, da bi dobil zadostno pokojnino. A bolezen se je poslabšala in ga priklenila na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Tudi 37-letni Romuald Brochiana iz špjetarske občine se ne bo več vrnil domov. V Belgiji, kjer je delal v rudniku Yvoir, je pred kratkim podlegel rudarski bolezni. Seznam naših umrlih mladih emigrantov se nadaljuje kot veriga, ki nima konca, ker tudi naša emigracija nima konca. Vsako leto nam tujina ugrabi veliko mladih ljudi, izmed katerih se mnogi ne vrnejo več. DUHOVNIŠKE NOVICE: Po spremembah med duhovniki, ki smo jih priobčili v prvi novembrski številki K.G, lansko leto, moramo sporočiti tudi sledeče: g. Artur Blasuito je moral zapustiti viikarijo Lesa, kot žrtev »Comitata«, in se je preselil na rojstni dom v Viš-koirso; na Leso je prišel g. Giovanni Ni-mis, ki ne zna niti besedice slovensko. G. Remigij Boldarino je končno zapustil Ljubljano, tako da zremo pred sabo vso nekdanjo Slovenijo, po dveh okupatorjih razrezano in raztrgano. Tudi različen nastop obeh okupatorjev jc v romanu dobro zarisan. Osrednja zgodba se suče ob osmo-šoliki Alenki in njenem fantu akademiku Štefanu, ki se iz Ljubljane poda preko meje, kajpak brez potnega dovoljenja, da bi še videl in pozdravil mater, ki jo nacisti nameravajo izselili, ter si rešil svoje dekle, ki naj z njim pobegne v Ljubljano. Zgodba je kratka, izvrši se v treh ali štirih dneh, toda napeta. Pisatelj je znal vanjo vplesti tudi druge zgodbe, ki karakte-rizirajo razmere, vendar tako, da osrednja zgodba ni motena ali odrivana. Dogajanje se stopnjuje v napetosti, tako da te pred koncem popade strah in žalost zaradi, glavnega junaka, ki je tik pred smrtjo, kakor tudi za dekle, ki jo ujamejo kara-binerji. Vendar se oba junaka rešita, ne s kakim čudežnim ali herojskim dejanjem, marveč s psihološko motiviranim ravnanjem. Tako se ti rešitev zazdi docela naravna, dasi je ne pričakuješ: V romanu je vso tako pogojeno, privlačno, da od knjige ne moreš v stran, dokler jc v enem dušku do kraja ne prebereš. Značilno za roman je tudi to, da pisatelj ne slika zgolj črno in belo, marveč zna celo v nasprotnih in propalih ljudeh najti človeške poteze, ki jih moraš odobravati, čeprav ti oseba ni všeč. To bi skoraj smeli imenovati neko novost v slovenskem povojnem slovstvu. Dalje je treba poudariti tudi to, da je v malokate-rem slovenskem leposlovnem delu tako poudarjena narodna čast kot je prav v novem Tumškovem romanu. Saj te navda s ponosom, ko vidiš, kako esesovski podčastnik ne uspe ne s prilizovanjem ne z nameravanim obdarovanjem, ko izusti, da je Slovence kljub »zaostalosti« sam narodni ponos! Tako je pisatelj v materi Hani in hčerki Alenki ustvaril dva klasična tipa zavednega slovenstva. V romanu srečujemo izobražence in preproste ljudi, domače in tuje. Na obeh straneh najdemo slabiče, ki klonijo nacističnemu duhu in oblasti, in trdne, neomajne značaje, ki kljubujejo, znajo jezno udariti z nogo po tleh, n. pr. Nemika Hilda Geiger — Zaplotnik, Slovenke: mati Hana, Veronika. Med ljudi je pisatelj vpletel tudi duhovnike, internirane v škofovih zavodih v OBVESTILA Pod okriljem Slov. kat. prosvetnega društva iz Gorice bo gostoval v nedeljo 22. januarja 1936 v Marijini dvorani na Pla-euti »Bazoviški oder« s pretresljivo dramo iz prve svetovne vojne VEST ALI ČLOVEK, KI JE UMORIL Pričetek ob 16.30. Vstop samo z osebnim vabilom, ki ga lahko dvignete v trgovini Kosič v Raštelu in v kavami Bratuž. RODITELJSKI SESTANEK. Ravnateljstvo slov. učiteljišča v Gorici napoveduje svoj običajni roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri v šolskih prostorih v ul. Croce in na katerega vljudno vabi vse starše dijakov. ŠPORT CORTINA JE PRIPRAVLJENA ZA ZIMSKI ŠPORT V Gortini je, že vse pripravljeno za VII. zimske olimpijske igre, ki se bodo pričele v četrtek 26. januarja in se zaključile v nedeljo 5. februarja. Zastonj bi kdo iskal sobo v Gortini ali v njeni okolici. Vse je že oddano tudi po zasebnih stanovanjih. Med tekmovalci so predvsem najavljeni športniki iz severnih držav, Švedske, Norveške, Nemčije, Poljske, pa tudi Francozi, Italijani in drugi. Za časa tekem bodo vse poti v Gortino zastražene in brez posebnega .dovoljenja ne bo smel nihče na kraj tekem. Najavljeno je tudi zastopstvo novinarjev 100 oseb. To je zelo visoko število, če pomislimo, da bo na svetovnih olimpijskih igrah v Melbournu prisotnih 1000 novinarjev iz vsega sveta. Imeli bodo na razpolago dva velika hotela v sredi Cortine, kjer so že postavljene vse potrebne priprave, ki bodo služile novinarjem za takojšnjo oddajo poročil. Vodstvo in organizacijo olimpiade imata v rokah Organizacijski itn Izvršni odbor, kateremu so podrejeni še razni tehnični odbori. Otvoritvena in zaključna svečanost bosta na novem lednem stadionu. DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠCE: Za Novo leto so nas obdarili: Leo Gorjup 1000; preč. g. Slavko Bavdaž, Rim 2500; K. P. 300; N. N. iz Trsta 6300; družbenica iz Gorice 1000; ga. T.T. 2000; družina D. 25.000 lir. Za vse darove se iskreno zahvaljujemo in želimo vsem dobrotnikom sreče in blagoslova. DAROVI ZA MARIJ ANISČE: Po Božiču so darovali za naš zavod: trgovina Fortunato 5000; N. N. iz Trsta 10.000; Mar. družba v Rojanu ob smrti ge. Viktorije Pavlič 3.000; sestri Sosič, Opčine, ob smrti pok, Antona Sosiča 2.000; družina Tominec ob smrti ge. Frančiške Švab 3.500; N. N. - Sv. Ivan 10.000 lir. ZA SLOVENSKO SIROTIŠCE: Namesto cvetja na grob 'j" gospe Roze Bisain družina Černigoj 1000; msgr. dr. Ukmar 1000; Virgilij Bratina 3000; Perko 1000; g. učitelj Toroš 1000; N. N. iz Trsta 6500 lir. telj Toroš 1000; N.N., Trsta 6500; družina D. 25.000; družina Simčič 1 q repe in 30 kg krompirja; T. T., Gorica 2.000 lir. Vsem iskren Bog povrni! Št. Vidu in na svobodi, kol prof. dr. Lam-berta Ehrlicha. Vsem je pri srcu usoda trpečega naroda, njih lastno trpljenje se odmika v ozadje. Profesor dr. Ehrlich je postavljen v sredo drage mu akademske mladine, s katero moli in debatira, snuje za bodočnost načrte, čeprav je narod padel na stopnjo, ko ni niti več narodna manjšina. V Bogu zakoreninjen duhovnik in laik nikoli ne obupa. Profesor Ehrlich se nc straši sodbe in obsodbe okupatorja, tudi v njegovih »pesteh« zahteva slovensko zgodovinsko pravico. Sicer je pa božji mož predvsem duhovnik, ki živi svojemu duhovniškemu zvanju. Ganljiva je njegova duhovniška molitev pri oltarju Brezijanske Marije, prošnja za slov. ideale, za katere je božji mož pripravljen dati tudi življenje. Če še pomislimo na usodo slovenske primorske družine, ki jo nacistični bes požene v izgnanstvo, iz katerega se vrne le mati s tremi fantički, moramo reči. da je roman trpki spev o slovenski usodi. Slog Turnškovega romana je naglim, včasi skoraj filmsko bežnim dejanjem u-strezno kratek, krepek, udaren. Včasi pritegne tudi s simboliko, da z njo ironizira kake neljube osebe, n. pr. s simboliko o krokodilu na zelenem travniku, ki pomeni Hitlerja na zelenem Štajerskem. Ljiubavna zgodba je. z ozirom na razburkano okolje, v katerem se roman dogaja, kajpak bolj bežna, vendar dovolj nakazana, da junak in junakinja moreta sprostiti svoje srce. Njuno zorenje gre skoz trpljenje. Zato je pa tudi spričo trpljenja njuna ljubezen ne toliko plameneča, marveč bolj žrtvujoča se in globoka, Vse osebe v Turnško vem romanu so kakor kamenčki v mozaiku, vse dopolnjujejo podobo, ki jo pisatelj hoče prikazati, namreč razmere v maju 1941. Ni jih premalo, preveč pa tudi ne. Morda so tu pa tam preveč karikirane. V' splošnem pa roman zelo poživljajo. Epilog je kar na mestu! Brez njega bi zgodba bila preveč odrezana. V epilogu vsaj zvemo o usodi glavnih junakov. E-pilog nam tudi pove, da je narod še vso vojno krvavel iz same velike rane in da tudi po vojni še ni posvetilo radostno sonce na Dravo in njeno nabrežje. S Turnskovim romanom smo vsekakor dobili pomembno leposlovno delo, narodno in katoliško, umetnino, ki bo govorila še poznim rodovom. Z. K. Stran 4 KATOLIŠKI GLA." Leto VIII . 1956 . St CV. 3- Statistika slov. šol v Gorici Po zadnjih statističnih publikacijah je v Gorici 7875 učencev. Od teh obiskuje slovenske šole 669 otrok in sicer: osnovne šole 279 otrok, srednje šole 345 dijakov in dijakinj, otroške vrtce 45 o L rok. Slovesnosti ob dvestoletnici skladatelja Mozarta Goriško mesto se pripravlja, da dostojno počasti dvestoletnico rojstva velikega skladatelja Mozarta. V otkviru slovesnosti so predvsem na programu predavanje Julija V iozza iz Trsta in pa Mozartova maša Requiem, ki jo bodo predvajali v četrtek dne 26. januarja zvečer v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Mašo bo pel cerkveni pevski zbor z Dunaja » Wienerkarnmerchor« pod vodstvom Hansa Gillesbergerja. Sodeloval bo tud i orkester »Angelicum« iz Milana pod vodstvom Aladarja Janesa. »Wienenkammerohor« je že znan v našem mestu po koncertu, ki ,ga je imel v cenkvi Srca Jezusovega v olktobru leta 1954. Prav taiko je zman tudi milanski orkester »Angelicum«. Brez dvoma bo ta cerkveni koncert zanimal tudi naše ljudi. Nagrajeni dijakinji Na naši slovenski šoli v Gorici sta dobili državni nagradi dve pridni dijakinji: Franka Vižintin iz gimnazije in Pintar Albina iz strokovne šole. Čestitamo! Cerkev sv. Ivana v Gorici Minili so božični prazniki. V cerkvi svetega Ivana smo jiih zaiključili s praznikom svete Družine. Ob tej priliki čutim dolžnost, (la se iz srca zahvalim vsem vernikom, iki so kaikorlkoli z delom, z darovi in s cvetjem pripomogli, da smo tako praznično in lepo preživeli te božične praznike. Posebna zahvala gre priznani in solidni tvrdki Stanka Korena (ul. Mattio-li 11) za bogato in okusno razsvetljavo, 'ki jo je brezplačno izvršila v cerkvi sv. Ivana za to priložnost. G. Stanku Korenu in vsem dobrotnikom najprisrčnejši Bog plačaj, Upravitelj cerkve Števerjan V okviru božične dobrodelnosti so razni dobrotniki obiskali naše otroike in revnejše družine: Škofijska dobrodelna ustanova i* Gorice je darovala nekaj živilskih zavojev; »Opera Maternita Infanzia« otroška oblačila; »Lega Nazionale« je obdarila šolske otroke s slaščicami; štcverjan-ski šolski patronat je obdaril vse šolske otroke s slaščicami in revnejše z obuvalom. Vsem dobrotnikom smo vsi fteverjan-ci prav hvaležni! 1 Zvedeli smo veselo novico, da je država odobrila naši občini podporo v znesku 5 milijonov lir za zgradbo šole v Jazbinah. Slišijo se že razna mnenja 3 prostoru, kjer naj bi se šola zidala. Nekatett Sii mnenja, naj bi Št ždružili šoli iz Jazbin in V ale-rišča tam nekje v spodnjem Valerišču.. V nedeljo 15. t. m. so naši občinski svetovalci zborovali. Določili so vsem občinskim uradnikom plačo, ki znaša letno 2.200.000 lir. Strašna vsota za števerjansko občino, ki šteje komaj okrog 1.100 prebivalcev. Vprašamo se, ali so zares potrebni kar štirje uradniki v tako majhni občini? Na spored je prišla tudi prošnja S.K.P. društva, ki je zaprosilo, naj bi občinska uprava dala na razpolago občinsko dvoranico vsem števerjanskim prosvetnim društvom v kulturne namene. Prošnjo so svetovalci soglasno odbili, tako je ustno sporočil občinski tajnik predsedniku S.K.P .D. Po besedah nekaterih svetovalcev, ki so bili navzoči, srno pa informirani, da so bili od začetka vsi svetovalci, tudi opo-žici j a, za ugodno rešitev, toda pozneje so, baje na spretno .prigovarjanje navzočega g. tajnika, svoje mnenje spremenili. Vprašujemo se, zakaj tako. Obmejni promet v decembru 55 Čez obmejni blok pri Rdeči hiši je odšlo v decembru s prepustnicami in dvola.-tni-škimi dovoljenji v Jugoslavijo 21.221 italijanskih državljanov, prišlo pa je 38.767 jugoslovanskih diriavljanov. S potnimi listi je odšlo v istem mesecu v Jugoslavijo 988 italijanskih d rž a v ij ;i n o v. prišlo ,pa 628 jugoslovanskih državljanov. Prav tako je bil precej živahen tudi avtomobilski promet. Odšlo je 1092 avtomobilov in kamionov, prišlo pa 370. Pripeljali so 65.866 stotov blaga, odpeljali pa 3 stote. Če pregledamo obmejni promet v letu 1955, dobimo sledeče podatke: V Italijo je prišlo 161.254 jugoslovanskih državljanov, odšlo pa 102.364 ital. državljanov. Od teh je šlo čez mejo 44.160 ital. državljanov in 60.739 Jugoslovanov z dvolastniškimi dovoljenji. Z navadnimi prepustnicami je odšlo 51.589 italijanskih državljanov in 54.178 Jugoslovanov. I -J3* ' 9- • ■*** II. kulturni večer v Trstu V ponedeljefk 30. t. m. bo v Marijinem domu, ulica Risorta 3, II. slovenski večer. Predaval bo č. g. Vinko Zaletel, ki se bo na ipovratku iz Amerike ustavil tudi v našem mestu. »Kat. glasu je svoj čas že poročal, da se je g. Zaletel mudil v Ameriki in tam po raznih krajih našim ljudem odkrival lepoto domače zemlje v svojih barvnih fotografijah. Na tem potovanju je seveda posnel spet celo vrsto slik in te nam bo .pokazal na II. slov. večeru, zato lahko pričakujemo, da bo večer iz-redno zanimiv. Vršil se bo v ponedeljek ob 19.30 in ne, kot običajno, na četrtek. Vsi iprisrčno vabljeni! Nove izjave glede proste cone Županov urad v Trstu je izdal poročilo, v katerem prayi, da je notranje ministrstvo obvestilo občinsko upravo, da skrbno prouče predloge medministrske komisije, ki proučuje vprašanje prosle cone v Trstu. Poročilo nikjer ne omenja kakega njegovega .posredovanja v korist proste cone. Zupanov urad pravi med drugim, da imajo reakcije proti Rimu in pozivi za ustanovitev enotne fronte drug prikrit namen. Spremembe v Trstu Msgr. dr. Karel Mecchia, generalni vikar tržaške škofije, se je zaradi zdravja odpovedal svojemu mestu na škofiji. Na Doberdob Božične praznike smo preživeli v prav lepem vremenu in .prijaznem razpoloženju. Šolski otroci so se razveselili ob lopi božičnici in darovih občinske podpore. Tudi drugi potrebni so prejeli razne podpore za praznike. Na sv. Tri kralje smo pri dvatkratneim srečolovu poizkusili srečo-opotečo. Ves dobiček je seveda namenjen misijonom. Pa tudi ob misijonskih slikah in filmu »Ples slonova smo preživeli lepo urico. Jazbine V soboto 14. januarja je bila pri nas spet druga poroka. Častiti gospod Martinčič je v začasni kapeli Marije Pomagaj vklenil v jarem sv. Lukeža vaščanko gospodično Bučinel Romano z gospodom Prinčič Cirilom iz Gor. Cerovega;, stanujočega v Moši. Ženin je zvesti in izvrsten cerkveni pevec, sin nekdanjega župana Karla. Čestitamo ! Vrh sv. Mihaela Malo se oglasimo, čeprav pridno beremo KG. Zdaj moramo .pa le povedati, da imamo vsako nedeljo sv. mašo in da nas k njej vabijo tudi zvonovi. Obešeni so sicer na .kotih, a zvonijo pa le. Vse lepše se nam zdi odlkar jih slišimo. Upajmo, da za zvonovi pride tudi zvonik. Žabnice Končna je le prišel sneg in prinesel pravo planinsko zimo. -— Božične praznike smo lepo preživeli. Pri polnočnici že dolgo ni bilo toliko ljudi in toliko obhajil. — Zadeva vzpenjače na Sv. Višarje je zelo živa, veliko se razpravlja o njej. tipajmo, da bo uspeh razgovorov tak, da bomo vsi žahničani z njim zadovoljni. s\e škofiji je 'delal in se za škofijo žrtvoval več kot petdeset let. Učen in pravičen je dal vsemu svojemu delu izrazit pečat svoje osebnosti. Za škofijskega delegata je bil na njego-'o mesto imenovan msgr. Fort. Pomasaro. Obema gospodoma želimo, naj jima Boa da obilo svoje pomoči. Nabirke Tržaški g. škof je odločil, naj se v mesecu januarju vrši ,po cerkvah nabirka za brezposelne. Dne 5. februarja pa bo nabirka za uboge in bolne duhovnike. Kakor pravi škofijski list, mnogo je duhovnikov, ki ne morejo več delati, a ki le težlko izhajajo s sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Spomnimo se vseh potrebnih tudi z molitvijo ! Dolina ! Po dobrih sedmih letih se je v teh dneh preselil naš otroški vrtee iz župnišča v nove krasne prostore »pri križcu«. Občina je kupila veliko primerno hišo z lepim vrtom, kjer so pred prvo svetovno vojno nameravali postaviti toplice po Kneippo-vem načinu. V tej hiši, ki je sedaj vsa lepo preurejena, bodo šolske sestre nadaljevale veliko delo za dolinsko mladino. V naši farni dvorani pa vlada smrtno spa- 1 RIZOR IZ OPERETE »POVODNI MOŽ«, KI SO JO SOLISTI TER ORKESTER S.K.P.D. IZ GORICE PRETEKLO NEDELJO IGRALI V BAZOVICI nje, ker ne smemo rabiti prejšnjega pro-vizornega odra, novega pa še nimamo. Skromne slovenske večere bomo vseeno imeli, oder po vseh predpisih pa bo tudi v kratkem .postavljen. — V cerkvi smo za božič nabavili dve novi spovednici in za to delo morali odšteti veliko denarja; z dobro voljo se vse napravi. To so zlasti pokazali tudi naši mladi cerkveni pevci, ki so zopet nastopili z novo latinsko mašo (pastoralno Mavovo); to je za moški del zbofa že tretja nova latinska maša v devetih mesecih. Prehud tempo je to, zato si bomo sedaj malo oddahnili in na željo mnogih pripravili nekaj narodnih pesmi. Hvaležni vaščani so svoje cerkvene pevce za novo leto pri običajnem darovanju tako bogato podprli kakor še nikoli v zadnjem desetletju. Tudi to je lepo znamenje. Bazovica Prejšnjo nedeljo je pri nas gostovalo SlovenSko katoliško prosvetno društvo iz Gorice z opereto »Povodni mož« in vokalno-instrumentalnim koncertom. Prijatelji »Katol. glasu« so že brali oceno tega koncerta, ki so ga priredili v Gorici nedavno od tega. Bazovci in okoličani ponovimo \so pohvalo, ki jo je dal »Kat. glas« delovnemu SKPD. Vse nam je ugajalo, a o-pereta in skupni nastop orkestra in zbora sta nas navdušila. Gospodu dirigentu prof. M. Fileju in vsem članom društva iskrena zahvala za tako kulturno doživetje. Pridite spet 'k nam, kajti naš človek potrebuje takih prireditev kot'suha zemlja dežja, da vzraste zlasti v mladih srcih ljubezen do vsega kar je našega. Udeležba je bila lepa. Lahko hi bila boljša, če bi ne bilo grdega vremena in bi se istočasno ne vršil v vasi občni zbor Zavarovalnice goveje živine. Ta se namreč mora po pravilih vršiti kmalu po sv. Treh kraljih. Zavarovalnica šteje 189 članov: 83 v Bazovici, 66 v Gropadi, 33 na Padričah in 7 na Jezeru. Zavarovanih je 581 glav živine. Izven Zavarovalnice je le pičlo število kmetov. Povprečno polovica družin ima govejo živino in sicer povprečno po 3 glave. Opaziti je narastek. V7 našem zadnjem dopisu je bilo pomotoma napisano, da šteje naša vas 1652 dr' Ta številka velja za celo faro. V Bazovici je 821 duš, v Gropadi 342, na Padričah 223, Gročana 123, Draga 81, Pesek 12, Bo-tač 17. V zadnjem času sc je pri nas precej povečala brezposelnost. Vodstvo Sel a d ^ iz Trsta nam je zagotovilo, da bo lepo število brezposelnih sprejeto na delo. Repentabor V soboto 14: jan. je bila seja občinskega sveta. Na sporedu je bilo več važnih vprašanj. Pred začetkom rednega zasedanja so svetovalci odobrili resolucijo, v kateri izjavljajo., da je ljudstvo nezadovoljno, ker kaže vlada odklonilno .stališče do proste cone. V resoluciji zahtevajo, naj se ustanovi prosta cona za celotno tržaško ozemlje. Nato so razpravljali o proračunu, ki ga je prefektura občutno zmanjšala. Zvišala je tudi nekatere dajatve, da bi se bolj približali uravnovešenju proračuna. Svetovalci so mnenja, da občani ne morejo sprejeti novih davčnih bremen. Za leta 1951-55 znaša primanjkljaj okrog 6 milijonov lir, ki jih bo krila vlada, kakor upajo. Prefektura tudi ni odobrila izdatkov za napeljavo telefona do Fernetičev, češ da to ni potrebno za 50 prebivalcev. Vasica je res majhna, a čez blok pri Fernetičih je šlo v preteklem letu nič manj kot 48.000 potnikov, kar dovolj kaže potrebo po telefonski zvezi s Trstonn. Gročana-Pesek V ponedeljek zvečer se je razširila novica, da je umrl naš nepozabni dušni pastir g. Janez Zalokar. Vsem je hudo pri srcu, kar priča, da smo ga imeli zelo radi. Bil je pri nas skoraj vse življenje, z nami živel, delal na polju kat mi. delil z nami življenjske težave. Tako do.bro nam je dela njegova preprostost. Težko nam je bilo, ko nas je meja ločila od njega, še težje ko je moral zaradi meje zapustiti župnišče in cerkev in se preseliti v Lokev. V Lokvi je opravljal svojo duhovniško službo do lanskega leta, ko je zaradi teže starosti odšel v rojstno vas v poikoj. Večni sodnik ga je odpoklical in ga za večno upokojil in mu naklonil plačilo, ki gotovo presega vsa zemska plačila. Prihodnji ponedeljek se mu bomo oddolžili s sv. mašo zadušnico. Izšel je PASTIRČEK; za mesee januari OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici J os. Spillmami: CDed in vnuk, »Kakor vidim,« je pričel Sir Rihard, »nisem nocoj posebno dobrodošel, mylady. Ampaik ja« nisem mogel slutiti., da bo moj prihod v moji lastni hiši komu neljub. Kaj pa se godi tukaj, če smem vprašati?« Stari gospod je to govoril ves razdražen, goapa pa mu je odgovorila mirno in iskreno: »Žal mi je, mylord, če sem vas z nameravano nocojšnjo malo slovesnostjo razžalila. Rada bi vas bila povabila; saj vendar vem, da pri pTveiu sv. obhajilu ne sme manjkati ded. Ampaik, da kar naravnost povem, bala sem se vašega ugovora, in zato seim vam morala to slovesnost prikriti, dasi mi je bilo hudo.« »Res. milostiva, mojega ugovora ste se bali in ste me zato, kajne, za božič proč poslali k sosedom v Bradshaw Hall ? Res, zelo ljubeznivo ste ravnali!« To je govoril starec s posmehljivim glasom; koj naito pa je stopil prav trdo pred svojo snaho in nadaljeval i groznim, tresočim se glasom : »Ali hočete res po sili mojo rodbino upropastiti ? Slovesno prvo sv. obhajilo v teh časih, in obenem to predrznost po vsej okolici raztrobile, 'kaj takega zares tudi od vaše prenapete ve.rnosti ne bi bil pričakoval.« Gospa je mirno odgovorila: »Za sveti večer povabili nekaj zanesljivih prijateljev, to vendar na Angleškem ni nič nenavadnega.« »Zanesljivih?« je zavpil Sir Rihard. »Kdo je dandanes zanesljiv? Da ste pa vse katoliške rodbine iz soseščine povabili, je gotovo nenavadno; da ste jih .pa celo kot priče hoteli imeti, iki naj bi videle, kalko se v graščini Worthington zakonom Njenega Veličanstva navkljub maša bere in še drage nespametnosti uganjajo, za katere je določena kazim veleizdaje — to je naravnost drznost, da, blaznost!« Ob tem očitku je gospo rdečiea oblila; vendar se je spet premagala: »Mylord, razburjeni ste, to opravičuje te vaše izraze. Pred prvim svetim obhajilom sc ponovi krstna obljuba; ta — sem si mislila — bi utegnila tega ali onega omahljivca znova potrditi v veri.« »Ila, tako more govoriti le sestra ustanovitelja angleških bogoslovnih semenišč tam onkraj v Belgiji,« se je posmehoval starec svoji snahi, ki je bila res sestra duhovnika dr. Allena, za katoliško vero na Angleškem velezaslužnega poznejšega kardinala. »In med ta.ke omahljivce, kajne, štejete tudi mene? In vam je bilo iz omenjenih razlogov žal, kajne, da me niste mogli povabiti.« Gospa na ta posmeh ni odgovorila; videlo pa se ji je, kalko jo to boli. S svojimi globokimi očmi je resno zrla v tasta, ki pa se je temu njenemu pogledu izogibal in je nadaljeval: »Žal mi je, niylady, da mora ta nocojšnji ganljivi prizor izostati; moji sli so že odšli, da vabilo odpovedo. Kar pomirite se, ljuba moja snaha! Morda sem s tem svojim ravnanjem nekoliko posegel v pravice hišne gospodinje; toda tole pismo, katero sem danes dopoldne dobil in sem se prav zbog tega tako nenadoma vrnil, me popolnoma opravičuje.« To reikši se je Sir Rihard usedel v naslanjač ob kaminu (.peči). Gospa je naglo preletela vrstice .pisma. Po nekaj minutah je papir mirno zganila in vrnila tastu. Ta ji je z roko dal znamenje, naj sede: »No, kaj .pravi moja bistroumna snaha k temu pismu ?« »Že davno sem kaj takega pričakovala,« je odgovorila gospa Worthington. »Sedaj na Angleškem za omahljivca ni prostora: odločiti se mora ali za katoliško vero ali pa za državno. In jaz se veselim, da boste tudi vi, gospod tast, prisiljen odločno stopiti na stran nas, katoličanov.« »Ha, gospa snaha se veseli, da stara rod- bina Wortliington propade!« je zavpil starec in jezno dregnil z železnini brskačem v žerjavico, da so kar iskre zaplesale. »Veselim se, da, ker bo naša rodbina sedaj pokazala, da više čisla zvestobo do Cerkve kakor pa minljivo bogastvo.« je mirno odgovorila gospa. »Ha, mar res mislite, naj vsako leto plačam 3250 funtov šterlingov kazni sanio zato, ker ne bi hotel iti nekajkrat v letu poslušal novoverskega pridigarja? Mar res mislite, naj v nekaj letih zbog takih kazni in glob popolnoma upropastim lepo posestvo svojih dedov ter na stara leta za beraško palico primem? In razen tega naj se dam še bičati, kajne, državnim rabljem, z razbeljenim železom žgati in slednjič iz države izgnati v tujino bogvekam? Ne, tega pa ne! Kalkšen dobiček pa bi imela katoliška stvar od tega? Prav nikakršnega! Država hoče iz .katoličanov narediti same berače, ker dobro ve, da se ji berači ne morejo ustavljati. Ampak z našo rodbino se državi ne bo posrečilo. Dokler bom jaz živ, naj država nima vzroka, rubiti nas. S tem bom obvaroval našo katoliško rodbino propada; in s tem, mislim, bom več koristil katoliški Cerkvi kakor pa pre-napeteži, ki zahtevajo, da moramo vedno in povsod svojo vero spoznavati. Poslušajte me do konca, gospa snaha! V srcu sem prav tako katoličan 'kakor vaš brat tam onkraj Rokava v Rheimsu, čeprav iz previdnosti na zunaj to le malo kažem in bom v bodoče še manj. Rajši sem trst kakor pa hrast. V viharju hrast pade. trst pa se priklanja in ostane. Ko bo ta novo-verski vihar minil, bom pa že spet glavo pokonci dvignil.« »Kaj, trstu, ki ga vsak veter maje, hoče biti podoben član slavne rodbine Wort-hington?« jc ogorčeno vprašala gospa. »Gospod tast, vi se hočete torej udeleževati protestantovske službe božje. Mar ne veste, da je to že odpad od katoliške vere?« »Vem, to mi bodo očitali! Ampak kdo pa je vzrok, da moram tako delati? Ali ne moj lastni sin Tomaž? Zoper mojo voljo je pred leti skrivaj odpotoval v Rim, kjer je postal Ikatoliški duhovnik. Pa to mu ni dosti: zdaj je prišla ovadba, da se je vrnil iz Rima in da je že stopil na anglešika tla. Morda je res to storil: kaj jaz vem! Iščejo ga. In zdaj špijoni še name pazijo, češ da sem tudi jaz sumljiv. Za veleizdajalca velja ne le vsak katoliški duhovnik, ampak tudi vsakdo, kdor ga pod streho vzame, da, še celo tisti, ki ga ne ovadi, če ve za njegovo skrivališče.« /Se nadaljuje)