PRIIViukoKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini r Abb. postale 1 gruppo I .Pila •)()() UT Leto XXXIX. Št. 65 (11.481) TRST, sobota, 19. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VLADA V ŠKRIPCIH ZARADI PREDVIDENIH VEČJIH IZDATKOV Včeraj trojni poraz vladne večine pri glasovanju o finančnem zakonu i • Opozicija trikrat preglasovala večino zaradi odsotnosti številnih poslancev - Zadovoljstvo v komunističnih vrstah RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila tri popravke, ki so Jih opozicijske skupine predlagale k finančnemu zakonu za leto 1983. Prvi amandma določa za leto 1983 povišanje sklada v korist majhnih industrij za 40 milijard lir. Vlada je namreč predlagala 60 milijard, komunisti pa 100. Komunistični popravek je bil odobren z enim glasom večine. Drugi komunistični amandma zadeva sklad za izredne posege na jugu: vlaga je namreč določila 1478 milijard za leto 1983, komunisti Pa so predlagali 2418 milijard in nji- hov predlog je bil odobren z 207 glasovi proti 203. Po kratki prekinitvi se je razprava o finančnem zakonu nadaljevala in vlada je doživela še en poraz: poslanci so namreč odobrili a-ntandma, ki ,a je predložil PDUP in ki se nanaša na posege na področju živinoreje, vrtnarstva ter go-»darstva. Amandma je bil odobren * 231 glasovi proti 229. Pri tem predlogu je PDUP zahteval, da bi nekatere vsote, ki so bile predvidene do leta 1986 izplačali že prihodnje leto. Po tem tretjem porazu je vladna Večina sklenila odložiti nadaljnjo razpravo o finančnem zakonu na ponedeljek, nakar je sledilo živahno srečanje finančnih ministrov Gorie •n Bodrata s predstavniki večine in gospodarskim izvedencem KD Emi-liom Rubbijcm. Glede današnjega dogodka je Goria dejal, da gre za Politični problem: treba se je odločiti. kako hočemo popraviti gospodarsko stanje države. Finančnemu zakonu so vložili 900 amandmajev, ki so vsi najbrž upravičeni, vendar nikakor ne v skladu s sredstvi, ki so na razpolago, če bi ne sklenili, da je treba omejiti državni primanjkljaj v okviru 71 - 72 tisoč milijard lir bi vsi ti popravki bili upravičeni. Meni pravijo, je rekel Goria, da j® treba krčiti primanjkljaj, potem Pa višajo izdatke. Na vprašanje, kako bo vlada prišla do večjih sred Stav. ki jih predvidevate novi izdatki je Goria dejal, da bodo skušali skrčiti proračun pri drugih postavkah. _ Načelnik poslanske skupine KD herardo Bianco se je pritožil nad številnimi odsotnostmi socialistov in socialdemokratov ter nad dejstvom, da se je vodstvo njegove stranke Sestalo nekje drugje in ne na sedežu poslanske zbornice, kar bi omogočilo članom vodstva, da se udeležijo glasovanja. Prav glede lega je Bianco še dodal, da je prav r četrtek predlagal, da bi se vodstvo KD sestalo na sedežu poslanske zbornice. Omenil je tudi možnost, da odsotne demokristjanske poslance tožijo častnemu razsodišču stranke. O vprašanju odsotnih poslancev bo vodstvo skupine PSI v poslanski zbornici razpravljalo prihodnji teden. OB PRISOTNOSTI MITJE RIBIČIČA Slovesnost ob 40-letnici ustanovitve KP Makedonije Ustanovitev KP Makedonije preobrat v življenju makedonskega naroda Predsednik liberalnih poslancev Aldo Bozzi je v zvezi s trojnim porazom vladne večine v poslanski zbornici izrazil mnenje, da je bilo tildi nekaj prostih strelcev. Položaj, ki je zelo zaskrbljujoč, je menil Bozzi, ker je treba za finančni zakon sedaj najti novo kritje. Z druge strani pa ni pojmljivo, da bi paralizirali dejavnost države s tem da ne bi odobrili proračuna v rokih, ki jih predvideva ustava. Predsedstvo poslanske zbornice je objavilo nekatere številke glede odsotnosti poslancev med glasovan;em. Tako je pri KD po prvem glasovanju bilo prisotnih 90 poslancev na 263. pri komunistih 13 na 193, pri PLI 5 na 9, pri radikalcih 3 na 13, pri republikancih 14 na 15, pri PSDI 15 na 19, pri PSI pa 37 na 61. Pri drugem glasovanju je bilo tudi zelo veliko odsotnih: pri KD 75 na 263, pri KPI vedno 13 na 193, pri PLI 5 na 9, pri radikalcih 2 na 13, pri PRI 14 na 15, pri PSDI 15 na 19. pri socialistih pa 30 na 61. Pri tretjem glasovanju je število prisotnih poslancev v zbornici bilo nekoliko večje. Odsotnih je bilo 56 demokristjanov, 11 komunistov, 4 liberalci. 2 radikalca, 13 republikancev, 8 socialdemokratov in 29 socialistov. Po odobritvi opozicijskih predlogov je komunist Giorgio Napolitano dejal, da imajo popravki, ki jih je skupščina odobrila navkljub vladni večini, zelo jasen pomen: komunisti so hoteli dati na razpolago majhnim in srednjim podjetjem. Jugu in kmetijstvu več sredstev, da bi okrepili naložbe in produktivno dejavnost. Poslanska zbornica je tako dala svoj prispevek za spremembo gospodarskih smernic vlade. NA VČERAJŠNJI SEJI Vlada sprejela ukrep za preustroj pristanišč Predčasno bodo upokojili 5.000 delavcev - Za 20 od sto znižani «zajamčeni prejemki* - Investicije za 135 milijard lir RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela osnutek zakona o predčasnih upokojitvah pristaniških delavcev in o finančnih posegih v korist pristanišč. Gre za pobudo, s katero nameravajo premostiti težko stanje, ki je v zadnjem času prizadelo vsa italijanska pristanišča zaradi zmanjšanja tovornega prometa in zaradi novih tehnologij. Tako se je dogajalo, da je bilo čedalje večje število pristaniških delavcev brez dela, plačo pa je na osnovi obstoječih pogodb prejemalo skoraj v celoti. Pristanišča so se tako znašla v težki finančni krizi. Ukrep, ki ga je vlada sprejela včeraj in ga bo poslala v pretres parlamentu predvideva predčasno upokojitev številnih pristaniških delavcev. Skupno naj bi šlo v pokoj 5 tisoč delavcev, od teh 3500 pri-staniščnikov in 1500 uslužbencev pristaniških ustanov. Vsem bodo zagotovili plačilo dodatnih prispevkov za predčasno upokojitev, delodajalcem, to je pristaniškim družbam o-ziroma ustanovam pa bo vlada s ZA KULISAMI POLITIČNI IN VOJAŠKI PRITISK PROJRANSKIH KROGOV V Bejrutu narašča napetost Napad na francoske vojake Nepotrjene vesti o napadu na izraelske oddelke ■ Džemajel za• skrbljen • Minister Lagorio poročni vladi, v sredo razprava v senatu BEJRUT, RIM — Stanje v libanonski prestolnici postaja iz dneva v dan bolj napeto. Tudi včeraj je prišlo do napada na pripadnike mednarodnih sil; tokrat je šlo za napad na francoske vojake. Prav tako je prišlo v bližini Bejruta do atentata na izraelske vojake, libanonski radio pa je objavil vest, da je skupina 500 Iranskih (čuvajev revolucije« ter njihovi libanonski zavezniki proglasila v mestu Baaibek v dolini Bekaa (neodvisno islamsko državo«. K temu je treba dodati, da je libanonski predsednik Džemajel izrazil veliko zaskrbljenost zaradi dogodkov zadnjih dni in posredno obtožil Izrael, da hoče dokazati, da je obstoj izraelskih čet v Libanonu ne-obhodno potreben, češ, da libanonska vojska ne mora sama vzdrževati reda. To zaskrbljenost predsednika Dže-majela je libanonski vojaški poveljnik general Ibrahim Tannous sporočil veleposlanikom Italije. Francije. ZDA in Velike Britanije, torej držav, ki sodelujejo pri mirovnih silah. SKOPJE — Danes, ob 40. obletnici KP Makedonije, lahko samo Potrdimo Titove besede, ki je ustanovitev KP Makedonije označil kot Preobrat v življenju makedonskega naroda in kot zgodovinski datum jugoslovanskega revolucionarnega frtbanja v celoti, je na včerajšnji s'ovesni seji UK ZK Makedonije Poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Ustanovitev KP Makedonije, najnaprednejše avantgarde ne le delavskega razreda, temveč vseh narodnoosvobodilnih sil Makedonije, je Pomenila tudi obračun z vsemi no silci tuje nadvlade, ki so za časa »raljevine Jugoslavije in bolgarskega cesarstva z odrekanjem pravic Makedonskega naroda prikrivali s''oje imperialistične in hegemonizme težnje, da bi ta narod podjarmili. KP Makedonije je postala Vodilna sila makedonskih delavskih M ljudskih množic in se je postaja na čelo njihovega osvobodilnega boja. Klitja Ribičič je poudaril, da je NP Makedonije pripeljala do zmage v revoluciji in do uveljavitve in enakopravnosti makedonskega naroda in dejal, da ima Socialistična r*Publika Makedonija kot del in s*upaj z vsemi v SFRJ pravico in dolžnost, da skrbi za položaj in u-??do tistjR delov svojega naroda, 1(1 živijo v drugih sosednjih državah in katerih tudi danes pogosto odrekajo narodnost in kulturno iden-uteto in temeljne narodnostne pralce. (dd) Dolar spet močnejši rekordna rast marke RIM — Dolar se je spet okrepil, **hodnonemška marka pa je v od-do lire dosegla rekordno vrednost (599,71) ob koncu tega tedna, ki je potekal v znamenju dokajšnje negotovosti evropskega denarnega tržišča. Vrednost dolarja je v Italiji dosegla 1433,50 lire, kar je najvišja kvota po lanskem 30. novembru. TEHERAN - Ilashemi Rafsano-džani, predsednik iranskega parlamenta in «številka tri» Homeinijeve vladavine je izjavil, da je bila pocenitev nafte na svetovnem tržišču (zločinsko dejanje«, ki so ga pripravile arabske države Zaliva proti islamskemu svetu. Pred reformo CGIL-CISL-UIL RIM — Pred junijem bo sindikalna zveza CGIL - CISL -UlL spremenila svojo (zunanjost«. Razprava o tem je že dalj časa v teku, a ni obrodila konkretnih sadov razen polemik in napadov. Včerajšnja seja e-notnega tajništva pa je kot kaže povzročila pravi preokret v dosedanji praksi. V kratkem lahko torej pričakujemo odločilno preverjanje, ki bo dovedlo do prave reforme sindikalne zveze. Za posebni medzvezni odbor, ki proučuje reformo zveze, je podal poročilo namestnik generalnega tajnika CGIL Marianet-ti. V njem so številni predlogi, o katerih bodo v prihodnjih dneh izčrpno razpravljali. Gibalo reforme pa je po vsem sodeč iskanje večje uspešnosti in premagovanje dosedanjih razhajanj in polemik. Tannous je dejal, da je za napadi zadnjih dni želja, da bi diskreditirali prisotnost mednarodnih mirovnih sil v Libanonu in dokazali, da si libanonska vojska ne more prevzeti svojih odgovornosti. Libanonski general je še dodal, da je za temi napadi težnja, da bi dokazali, da je stanje v Libanonu preveč (eksplozivno«, da bi ga vojska lahko nadzorovala. Ta trditev je nedvomno povezana z zadnjo izjavo izraelskega zunanjega ministra Ša-mira, ki je dejal, da umik izraelskih čet iz Libanona še ni mogoč, Po drugi strani pa je treba povedati, da trditve o moči libanonske vojske niso iz trte izvite. Iz notranjosti države prihajajo namreč nadvse zaskrbljujoče vesti, med katerimi je največ razburjanja povzročila informacija libanonskega radia, da so iranski čuvaji revolucije in njihovi libanonski zavezniki proglasili v mestu Baaibek (neodvisno islamsko državo«. Baje naj bi bili Iranci prišli v Libanon v četrtek iz Sirije. V mestu Baaibek so delili letake s pozivom vsem (islamskim bratom«, naj se jim pridružijo, muslimane, ki služijo vojaški rok, pa so vabili, naj dezertirajo. Baje se je celo iraški ministrski predsednik Šafik Vazan v četrtek sestal z libanonskim predsednikom Memaje-lom, da bi skupno proučila stanje v Baaloeku. Vsekakor to ni prvi poseg šiitskih skrajnežev. V tem mesecu so že enkrat napadli obhod-nico libanonske vojske in ubili 6 vojakov ter iih ranili trinajst. To je torej okolje, v katerem morajo delovati pripadniki mednarodnih mirovnih sil. Slika je torej precej zaskrbljujoča in jasno je, da je delo vojakov štirih evropskih dižav v libanonskem glavnem mestu zelo težko. Po vrsti napadov na italijanske in ameriške vojake je prišlo včeraj, kot že rečeno do napada na francosko obhodnico, proti kateri je neznanec zagnal dve ročni bombi. Nihče ni bil ranjen. Do napada je prišlo okoli 2. ure v šiitskem predelu Bejruta, ki ga Francozi nadzorujejo s približno 30 vojaki. Kaže. da je bil atentator sam in je zagnal bombi proti vojakom, ki pa so jih varno krile s peskom napolnjene vreče. Vojaki so seveda odgovorili z ognjem, vendar brezuspešno. Prav tako brezuspešna je preiskava o napadih na italijanske vojake. Peterico, ki so jo priprli v četrtek, bodo verjetno izpustili. Šlo je za ljudi, ki so se po vsej verjetnosti u-kvarjali s kakim nedovoljenim poslom, saj bi sicer ne imel kaj is kati v nočnih urah v bližini italijanskega taborišča, vendar pa vse kaže, da ta skupina nim nobenega stika z atentati, Pač pa je v zaporu 27 pripadnikov raznili proiranskih gibanj in voditelj šiitske organizacije v Bejrutu Nabih Berri je za radi tega protestiral. Vendar je po licija preiskala sedež te organizacije, ki je prav v bližini predsinočnjih napadov na italijanske vojake, in na tem sedežu našla precej orožja. Kar zadeva ranjence je treba povedati, da so včeraj prepeljali Filip- pa Montesija, vojaka, ki je bil ranjen v prvem napadu in čigar stanje je zelo resno, s posebnim letalom v Italijo in ga bodo verjetno danes operirali v Rimu. Zdravstveno stanje ostalih ranjencev pa se izboljšuje in včeraj so jih prišli obiskat sorodniki. O libanonskih dogodkih je včeraj razpravljala tudi italijanska vlada, kateri je poročal obrambni minister Lagorio. Vlada se je pohvalno izrekla o dejavnosti italijanskih vojakov v Libanonu ter povabila obrambnega in zunanjega ministra, naj sprejmeta vse ukrepe, ki bi bili v tem trenutku potrebni. O bejrutskih dogodkih pa bo še enkrat tekla razprava v parlamentu, to krat v senatu, kjer se bosta v sredo sestali obrambna in zunanja komisija na skupni seji. prispevkom krila izdatke za obresti na posojila, ki jih bodo morali na-, jeti za izplačilo vseh odpravnin. Gre za velik poseg, saj bodo u-pckojili več kot 17 odstotkov vseh delavcev v pristaniščih. Upokojitve seveda ne bodo istočasne, ampak bo šlo za postopne ukrepe, ki pa še bodo morali dokončati do konca leta 1985. Ves ta čas so v pristaniščih prepovedana najemanja novih uslužbencev, kar bo verjetno povečalo število nezaposlenih v pristaniških mestih, vendar pa po mnenju vlade ni drugačne rešitve za premostitev težkega stanja v pristaniščih. Drugo določilo, ki ga predvideva vladni predlog je 20-odstotno zmanjšanje «zajamčenih prejemkov« to je plače, ki jo dobi pristaniški delavec za dan, ko se, zaradi pomanjkanja dela iz službe vrne domov, ne da bi delal. To bo pomenilo za vsakega uslužbenca povprečno 50 do 60 tisoč lir mesečno nižjo plačo. Ukrep tudi vsebuje določila o novih investicijah za modernizacijo pristanišč. Gre za 90 milijard lir za leto 1983 in po 15 milijard lir letno za naslednja tri leta. Tem vsotam je treba dodati obresti na posojila za izplačilo odpravnin, ki v treh letih znašajo 95 milijard lir. Ta sredstva so že predvidena v finančnem zakonu. Minister za delo Di Gesi, ki je predlagatelj tega osnutka, je poudaril. da je prišlo do novih določil po dolgem pogajanju s sindikalnimi organizacijami, ki so izkazale vso razpoložljivost za premostitev sedanje krize. Dodal je tudi, da ta določila ne rešujejo v celoti krize v pristaniščih, predstavljajo pa začetek preustroja dela v pristaniščih, ki mora biti seveda postopen, (kot vse resnične reforme«. Kar zadeva sindikate so se o novem ukrepu včeraj izrekli samo predstavniki CISL, ki so (delno pozitivno ocenili vladni ukrep ip poudarili, da gre končno za znak pripravljenosti, da se težko stanje v pristaniščih začne reševati. Predstavniki sindikata pa seveda izražajo željo, da bi bi) ukrep čimprej sprelet v parlamentu in bi torej končno stopil v veljavo. RIM — Sinoči so dosegli načelni sporazum za obnovo delovne pogodbe trgovskega in trgovinskega sektorja, ki zanima približno 800 tisoč zaposlenih. Z včerajšnjim sporazumom med delodajalci in sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL so tako že obnovili 17 različnih delovnih pogodb za skoraj 4 milijone delavcev. VČERAJ ODPRLI DEŽELNO KRIZO V PIEMONTU Stranke začele oblikovati stališča pred sestavo novih uprav v Turinu KPI bo za župana znova kandidirala Novellija - PSDI pripravljena stopiti v levičarski občinski odbor - Opozicija zahteva korenite spremembe koalicij Predsednik deželnega odbora Piemont, Ezio Enrietti, naznanja svetovalcem uradni odstop svoje uprave (AP) uiiiiiiiniiiMiiiiiiiittiiiiMHiiiiiitHiitiiitiitiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiitftmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitimiuiitiiiiiiiiit DA BI POSTOPEK ODVZELI RIMSKEMU SODSTVU Odložili preiskavo proti višjemu sodnemu svetu Večina v poslanski zbornici podprla Pertinijev sklep Leva opozicija dolži rimsko državno pravdništvo RIM — Kasacijsko sodišče je vče- ( slanski zbornici razprava o tej naj-raj ukazalo prekiniti preiskavo o i hujši aferi v zgodovini italijanske domnevnem «zapravljanju» javnega denarja v višjem sodnem svetu. S tim je praktično osvojilo pivo od obeh zahtev državnega pravdnika ki je poleg prekinitve preiskave predlagal instanco o tako imenovanem (legalnem sumu«, v bistvu je Tam-burrino oporekal rimskemu državnemu pravdništvu objektivnost pri vodenju preiskave, saj je pred postopkom prav višji sodni svet sprožil proti rimskemu državnemu pravdništvu disciplinski postopek. Sedanja prekinitev bo torej služila kasacijskemu sodišču, da vso zadevo razčisti s pravnega vidika in da nadaljnjo preiskavo skoraj gotovo poveri državnemu pravdništvu iz Perugie. Medtem pa je bila včeraj v po- •iiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiHMiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmiiiiii Nova razkritja o neredih v Severni Irski Britanski padalski kapetan Tony Clarke jc napisal zanimivo knjigo, z naslovom «Contact» o hudih neredih v Severni Irski, ki je na (krvavo nedeljo«, 30. januarja 1972 (nasllkl) terjala v Londonderryju 13 smrtnih žrtev (Telefoto AP) ga sodstva. Z izjemo misovcev, ki so zahtevali odstop višjega sodnega sveta, so vsi poslanci zagovarjali in podprli sklep predsednika republike Pertinija, ki je pozval višji sodni svet, naj ne odstopi. Poslanec neodvisne levice Rodota pa je v svojem posegu med drugim poudaril, kako je vsa zadeva butnila na dan prav po disciplinskih ukrepih višjega sodnega sveta na račun rimskega državnega pravdništva in zaradi različnega ocenjevanja nevarnosti tajne prostozidarske lože

a Colli, Cecilia Assanti. Monfalcon (za probleme države), Ester Pacor (za probleme skrbstva), Minutillo (za zdravstvo). Za probleme rajonskih svetov so odgovornost poverili predsedstvu svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu. Ugo Poli bo vodil departma za gospodarstvo in delo, v katerem so še G. De Rosa (za stanovanjsko politiko in urbanistiko). Morgutti (za turizem in okolje). Millo (za načrtovanje) ter Dolfi Wilhelm, Brecelj in Širca. Na seji vodstvenih organov KPI sc tudi sklenili čimprej začeti posvetovanja s sekcijami glede kan didatur na prihodnjih deželnih volitvah na osnovi kriterijev, ki jih bo v prihodnjih dneh določil partij ski deželni komite. ve, saj je celotna grupa v zadnjem času zašla v resne težave tudi kar zadeva vprašanje likvidnosti. Sindikalisti so sklenili sprožiti široko zasnovano akcijo v obrambo delovnih mest v papirnici ter so zaenkrat postavili zahtevo po nujnem srečanju z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu ter z vodstvom tržaške industrijske zveze. stranko, ker so mnenja, da bi v primeru odstopa odborov bilo mogoče preveriti možnost konvergence med KPI, PSI in drugimi manjšimi strankami. KPI si bo prizadevala za dosego tega cilja, kot si bo tudi prizadevala, da bi preprečila sporazum med LpT in KD. Svetovalska skupina KD na pokrajini pa s predloženo resolucijo zahteva odstop Claricijevega odbora. ki bi omogočil oblikovanje trdne večine, ki bi zagotovila odobritev proračuna za letošnje leto in se i-zognila možnosti nove komisarske uprave. ------------ Tudi v štivanski papirnici se položaj zaostruje V štivanski papirnici so se člani tovarniškega sveta včeraj sestali s predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Na seji so pregledali položaj v tovarni in na ravni grupe Burgo, kateri pripada papirnica ter ugotovili, da se splošen položaj postopoma slabša. Perspektive glede nadaljnjega obratovanja štivanske tovarne so namreč močno zaskrblji- .............................................mm....i.imm...........mmm.im.mm......................mmmmmmmm.......mimum.um....imm.minfl« Funkcije novega odbora Godbenega društva Prosek Novoizvoljeni odbor Godbeneg* društva Prosek je na svoji prvi seji porazdelil funkcije. Za predsednik* je bil potrjen Drago Ukmar, Brun0 Verša je bil imenovan za podpre®" sednika, Milan Čuk je še nadalje tajnik, Marino Ukmar blagajnik. Miran Furlan arhivar, Aleksander Gruden gospodar, nadzorni odbor pa sestavljajo Dino Daneu, Cveto Ukmar in Alojz Husu. Kanada ponuja Trstu večje količine lesa Včeraj se je mudil v Trstu novo imenovani trgovinski konzul Kanade v Milanu mr. C. E. Butterworth. V našem mestu se je sestal s skupino lesnih trgovcev, nakar si je v spremstvu predsednika Združenja lesnih trgovcev Antoninija ogledal lesno skladišče pod Skednjem. Popoldne se je diplomat sestal z vodstvom tržaškega pristanišča, zvečer pa je obiskal še sejmišče pri Mon-tebelu. V razgovorih, ki jih je imel s tržaškimi gospodarstveniki, je But-terworth poglobil predvsem vprašanja, ki zadevajo možnosti večjih dobav lesa Evropi čez Trst, NOVA POBUDA DOLINSKI OBČINSKI UPRAVt DANES IN JUTRI ZOPET ODPRT PREHOD ČEZ MEJO PRI BOTAČU Ob 9. uri v gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu predstavitev gradiva mednarodnega seminarja o dolini Glinščice, kije bil pred dvema letoma V gledališču France Prešeren v Boljuncu bo danes predstavitev gradiva o mednarodnem seminarju o dolini Glinščice, ki je bii 21. in 22. marca, leta 1981. Prireditelj, to je dolinska občinska uprava, bo predstavil zajetno dvojezično publikacijo, ki vsebuje posege vseh predavateljev na tem mednarodnem seminarju, ki je gotovo v veliki meri vplival na izbire občinske uprave glede valorizacije tega naravnega bogastva. Na seminarju, ki se je odvijal pod geslom: »Ovrednotenje, odprta meja, objekti in službe*, so predavali vidni politični predstavniki z obeh strani meje, krajevni družbeno -politični delavci in priznani strokovnjaki, ki so iz različnih kotov obravnavali vprašanje zaščite narave in okolja. Poleg mnogih drugih sta na današnji predstavitvi publikacije, ki se bo začela ob 9. uri, svojo prisotnost zagotovila tu- di deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine za proračun in načrtovanje Sergio Co-Ioni in predsednik komiteja za varstvo okolja SR Slovenije Jože Kavčič. Predstavitvi bo sledila razprava. Končala se bo ob 11. uri, ko bo iz boljunškega gledališča krenil sprevod v dolino Glinščice do Botača, kjer bo dovoljen prost prehod čez državno mejo. Uro pozneje, to je okrog poldne, je v Botaču predviden kratek kulturni spored šoloobveznih otrok z obeh strani meje; v tem sklopu je predvidena tudi zdravica prijateljstvu ob meji, ki je gotovo eden glavnih ciljev, ki jih prireditelj zasleduje v prizadevanjih za valorizacijo tega naravnega bogastva. Prost prehod čez mejo bo dovoljen tudi jutri; v obeh dneh bo mejni prehod odprt od 9. do 17. ure. RAZPRAVA OB IZIDU ŠTUDIJE «TtHA ASIMILACIJA> Obravnava nacionalnega odtujevanja iz psihološkega in socialnega vidika 0 svojem delu sta sinoči spregovorila v Kulturnem domu avtorja Emidij Susič in Danilo Sedmak - Živahno debato uvedli Marko Kravos, Darko Bratina, Sergij Pahor in Boris Race Upiranje asimilaciji je primarna nujnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj je prav od u-spešnosti tega boja odvisen naš obstoj na tej zemlji. Nič čudnega torej, da je sinočnja predstavitev študije »Tiha asimilacija*, delo sociologa Emidija Susiča in psihologa Danila Sedmaka, privabila v malo dvorano Kulturnega doma veliko število poslušalcev, med katerimi pa smo žal videli premalo mladih. Izdaja študije, ki prva obravnava nacionalno odtujevanje iz psihosocialnega vidika, je nudila priložnost. da so pri njeni predstavitvi, v priredbi Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in Založništva tržaškega tiska, skupno sodelovala tudi Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu. Po uvodnih besedah Marka Kravosa in Darka Bratine, ki sta v imenu ZTT in SLORI podčrtala pomembnost študije, s katero stopa naša manjšina na pot strokovnega in znanstvenega spoznavanja sebi najbolj nevarnih procesov, sta Susič in Sedmak predstavila v grobih obrisih značilnosti svoje raziskave. Emidij Susič je spregovoril o teoretičnih in metodoloških oprijemih in pri tem poudaril, da sta s Sedmakom obravnavala asimilacijo kot posledico socializacije, to je postopnega vraščanja posameznika v svojo nacionalno skupino. Pri tem »grajenju* posameznikove osebnosti, v kateri nas še posebno zanima njegova nacionalna zavest in identifikacija. p-1 imajo temeljni pomen določeni socializacijski dejavniki, kot so družina, šola, ožji in širši krog prijateljev, organizacija prostega časa. iavna občila, stranke, cerkev, itd. Njuna študija zato skuša prodreti v mehanizme, ki znotraj teh kulturnih stebrov odtuiuie-jo slovenskega človeka od lastne identitete, tako da se s časom. «na tiho*, odloči za večinsko narodnostno identiteto. Danilo Sedmhk je v svojem posegu opozoril predvsem na nekatere izsledke raziskave, H potrjuiejo razdiralno mn' tihe asimdacrie. Tako se na primer dogaja, da otroci. ki obiskujejo vrtec, vedno bolj pogosto uporabljajo italijanski jezik. čeprav živijo v izključno slovenskem okolju. Psiholog se je pri tem vprašal, v kolikšni meri učinkuje na otroke tudi skrajno pomanjkanje primarnih in sekundarnih simbolov slovenskih narodnih prvin, kot sta namreč odkrila ob pregledovanju slovenskih učbenikov za osnovne šole. Posebno pomemben dejavnik za ohranjanje nacionalne identitete je tudi zemlja. Pri tem je Sedmak opozoril na različno reagiranje sicilskih ali južnotirolskih kmetov, ko so branili svojo zemljo pred razlastitvami. Debata, ki naj bi ob predstavitvi prikazala stališča slovenskih družbenopolitičnih delavcev, je bila včeraj nekoliko okrnjena, kajti tako senatorko Jelko Gerbec kot deželnega poslanca Draga Štoko so nujne delovne obveznosti prisilile k odsotnosti. V imenu svetovalca SSk je spregovoril Sergij Pahor, ki je priporočal, da bi knjigo čimbolj popularizirali in jo obenem prevedli v italijanščino. Ob tem je tudi izrazil potrebo, da bi nekatere pojave poglobili in kvantificirali. Predsednik SKGZ Boris Race je v izčrpnem poročilu podrobno analiziral študijo in obenem dodal vr- sto pripomb na posamezna vprašanja. Poudaril je, da ni asimilacije brez pritiska, pa naj bo odkrit, prikrit ali tih. Posebno vlogo ima pri tem večina, ki naj ne le pasivno z z zakoni zagotovi enakopravnost manjšine, ampak, ki naj postane aktivna izvrševalka pravic manjšine. Primerjava z Južno Tirolsko ali s preteklostjo je zelo težavna, kajti razmerja in razmere so zelo različni. Race je poudaril tudi dejstvo, da je gospodarska moč manjšine eden temeljnih dejavnikov za uspešen boj proti asimilaciji. O povezovalnem »vmesnem členu*, ki naj bi po mnenju avtorjev manjkal pri združevanju vseh Slovencev v Italiji, pa je bil predsednik SKGZ mnenja, da ga vidi v enotni slovenski delegaciji, ki jo je treba gojiti. V razpravi, ki je nato sledila med občinstvom, so številni govorniki pretresli probleme v zvezi s šolo jezikom, razlaščanjem, mešanimi zakoni, športom, slovenskimi priimki in kulturno politiko, (nf) imUllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllHIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIHIflllHIIIIIlmllllMIIIimilHIlIMMMIIIIIIMIIIIII ŠE 0 SPORNEM VPRAŠANJU UDELEŽBE NA PREIZKUŠNJI Enakovrednost diplom in habilitacijski izpiti POD VODSTVOM PREDSEDNIKA COLLUA Delegacija deželnega sveta obiskala poslansko zbornico Delegacija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je zaključila obisk pri poslanski zbornici, mea katerim se je sestala s predsednico Nilde Jotti, s predsednikom parlamentarne komisije za deželna vprašanja sen. Modico in z odgovornimi nekaterih uradov rimskega parlamenta Odposlanstvo naše de žele so sestavljali predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednika De’ Gobbo in Dal Mas. tajnika Persello in Iskra ter številni funk cionarji. Ob zaključku obiska je predsed nik Colli izjavil, da je študijski obisk omogočil delegaciji, da je na brala zanimiva izkustva, kj bodo koristna za okrepitev vloge dežel nega sveta, da pa je tudi pomenil priložnost za obnovitev sodelovanja med poslansko zbornico in deželnim svetom, ki se je začelo že ob usta novitvi naše dežele. Srečanje z Jot tijevo pa je po izjavi Collija potr dilo odprtost poslanske zbornice v odnosu z deželami ter željo po naj- širšem sodelovanju tudi na področju struktur in storitev, ki jih je treba nenehno obnavljati. V odnosih med deželo in osrednjo oblastjo pa obstajajo tudi pro blemi, kot je poudaril podpredsed nik Del Gobbo, ki je obžaloval tež njo nekaterih sektorjev državne ad ministracije, da kratijo del dežel nih pristojnosti, to pa v trenutku, ko tudi naša dežela bolj odločno stopa na pot decentralizacije. K te mu je treba dodati tudi čedalje bolj pogosto »cenzuro* osrednje oblasti nad zakoni, ki jih sprejema dežela Podpredsednik Dal Mas pa je opozoril na nujnost reform, ki naj omogočijo tako parlamentu kot de želnemu svetu, da čim bolj učinko vito delujeta in izdajata zakone. O Zaradi odprtja delovišča v Ul. Docce bodo tam uvedli prepoved parkiranja za vsa vozila na strani lihih številk v 30-metrskem odseku, ki gre od vogala s Trgom Giober ti proti Ul. S. Pelagio. Prikolico avtocisterne zaneslo v obcestno platano 20 TISOČ LITROV GORIVA POPLAVILO UL. VALMAURA Prikolica izrula drevo in se prevrnila na cesto V začetku Ul. Valmaura se je včeraj popoldne prevrnila prikolica avtocisterne, potem ko je silovito treščila in dobesedno izrula ob cestno platano. V slikoviti nesreči se je v cisterni odprla velika luk nja. iz katere je izteklo na cestišče približno 20 tisoč litrov plinskega olja. Ulico, preplavljeno z gosto spolzko črno tekočino, so morali za dalj časa zapreti prometu, da so jo lahko gasilci in občinski u-službenci izprali in posuli s peskom. Nesreča se je pripetila ob 14.15. Takrat je iz Ul. Flavia zavila v levo v Ul Valmaura avtocistema s prikolico, ki jo je upravljal 61-letni Tullio Tauceri iz Drevoreda Sanzio 4. Tauceri, uslužbenec podjetja La nafta, ki ga vodi Germa no Furlan, je pravkar v žaveljski čistilnici Aquila napolnil oba rezervoarja z gorivom in se je vračal proti sedežu podjetja v Ul. Rio pri- mario 2. Po mnenju karabinjerjev škedenjske postaje, ki so uvedli preiskavo, je najbrž zavozil iz Ul. Flavia v Ul. Valmaura s preveliko hitrostjo, tako da je prikolico avtocisterne v ovinku zaneslo v desno, kjer je sunkovito treščila s prednjim desnim bokom v obcestno platano tik pred poslovalnico tržaške hranilnice in jo izrula. Zatem se je prikolica prevrnila na levi bok in zdrsela še za nekaj metrov naprej. V cisterni se je med nesrečo odprla velika odprtina, iz katere je začelo iztekati plinsko olje na cestišče. Kljub hitremu posegu gasilcev (prišli so na kraj nesreče z avtomobilskim žerjavom in drugimi petimi vozili) je iztekel U cisterne skoraj ves tovor, približno 20 tisoč litrov. Šele po dolgotrajnem posi panju s peskom so lahko ulico spet odprli prometu. Izredni habilitacijski izpiti, ki nudijo profesorjem nižjih in višjih srednjih šol možnost, da dosežejo stalno mesto na šoli, so izzvali v preteklih dneh ogorčen protest dela naših šolnikov. Prizadete je predvsem zbodlo dejstvo, da so se lahko udeležili izpitov kandidati z diplomo doseženo po dveletnem študiju v Sloveniji (diploma prve stopnje), medtem ko se oni niso mogli udeležiti izpitov, pa čeprav so uspešno dokončali univerzitetni študij. Prizadeti šolniki so začeli po šolah zbirati podpise, da bi podkrepili svoje zahteve o ponovnem pregledu zakona št. 270 o staležu šolnikov predvsem kar se tiče sodelovanja na habilitacijskih izpitih. O zakonu št. 270, oziroma o nekaterih njegovih »spornih* členih smo se včeraj pogovorili s predstavnikom Sindikata slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Samom Pahorjem. »V zakonu ni 'spornih' členov,* pravi prof. Pahor, »sporne so le interpretacije le-teh. Tako na primer člen št. 35 pravi, da lahko opravljajo poseben izpit, ki jim služi za vstop v stalež, tisti profesorji, ki so bili poverjeni v šolskem letu 1980/ 1981. Člen št. 70 nadalje dopušča sodelovanje na izpitih tudi tistim profesorjem slovenskih sol, ki so dosegli diplomo v tujini in jim je minister za šolstvo, potem ko je zaprosil za mnenje Vsedržavnega šolskega sveta, priznal enakovrednost diplome z italijanskimi diplomami. Nadalje lahko minister na podlagi tega člena prizna za enakovredne tudi specializacije, dosežene v tujini na tečajih v slovenskem jeziku.* »O enakovrednosti diplom je začela že lani razpravljati posebna komisija, ki so jo bili i stanovih pri ministrstvu za šolstvo,* je nadaljeval prof. Pahor. »Komisija je zasedala nazadnje 1. in 2. februarja, ko je tudi pregledala posamezne prošnje za priznanje enakovrednosti diplom. Izdelala je svoje mnenje, v katerem je rečeno, naj se prizna vsem, ki so končali univerzitetni študij ali pa tudi samo prvo stopnjo enakovrednost njihovih diplom z i-talijanskimi univerzitetnimi diplomami. Pri tem je treba poudariti, da je komisija pregledala tudi prošnje profesorjev iz drugih krajev (približno 600 iz vse Italije, od katerih je bilo 20 prošenj slovenskih profesorjev) in na podlagi vseh teh primerov izdelala svoje mnenje. Vsedržavni šolski svet je to mnenje sprejel na sejah 10. in 11. februarja in ga posredoval ministru. Isti organ je bil še mnenja, da se dopusti udeležba na izrednih habilitacijskih izpitih tudi tistim profesorjem, ki so poučevali predvsem na tehničnih in poklicnih zavodih tuje jezike, ne da bi imeli za to ustrezne diplome (konverzatorji za tuje jezike). Vsedržavni šolski svet je bil mnenja, da se le-tem prizna diploma v tistem jeziku in slovstvu, v katerem so študirali.* »Pozitivna plat tega zakona je predvsem v tem. da je prvič omogočil priznanje enakovrednosti diplom doseženih v Sloveniji z italijanskimi diplomami,* meni nazadnje prof. Pahor. Kljub protestu glede udeležbe na habilitacijskih izpitih so podobnega mnenja tudi prizadeti profesorji, ki v samem začetku svojega protestnega pisma o-dobravajo in obenem pozdravljajo duh mednarodnega jugoslovansko -italijanskega sporazuma o medsebojnem priznavanju diplom doseženih v obeh državah. Drevi kulturni večer v Repnu V dvorani občinske telovadnic* “ Repnu bo drevi ob 20.30 zaninuV kulturni večer, ki ga prireja KD Kraški dom v počastitev dneva slovenske kulture. Poleg domačih U" stvarjalcev bodo nastopili tudi f?°" stje iz pobratenega Logatca in * sosednjega Repentabra, ki leži ®°-stran državne meje. Prometne spremembe Zaradi popravitvenih oz. vzdrževalnih del na poslopju, v katero® ima sedež operno gledališče Verdi, so uvedli prepoved prometa 1» P1' Arsenale in prepoved ustavljanj* ter parkiranja vozil v Ul. San Car-lo na strani parnih hišnih števil* pa še na Trgu Verdi pred poslopjem s hišno številko 1. Na ta način bo mogoč prost prestop vam®" stnih izhodov gledališča, obenem P* nemoten dovoz rešilcev za primer potrebe. Nov sobotni urnik brivcev Tržaška občina javlja, da smejo brivski saloni v smislu uredbe * dne 17. t.m. ob sobotah izkoristit* neprekinjeni obratni umik od 8. do 17. ure. V ta namen pa morajo kartonček z urnikom ožigosati na poveljstvu mestnih redarjev v Ul. M*-donna del Mare 13. Izleti Sekcija KPI J. Verginella iz Križa prireja v septembru krožni telet po Sovjetski zvezi. Informacij® in vpisovanje vsako soboto med w-in 19. uro v kriškem Ljudskem domu. Starejši planinci priredijo jute*. 20. marca, izlet v Botač in sicer čez mejni prehod na Beko. Zbirališče ob 8.15 na Trgu Liberta. Odhod z avtobusom št. 40 ob 8.30. Šolske vesti Osnovna sola Karel Siiok vabi na prireditev ob peti obletnici poimenovanja šole, ki bo danes, 19. marca, ob 9.30 v šolski telovadnici. Dežela porazdelila IS milijard izrednih sredstev javnim upravam Deželna uprava je te dni poraz delila med štiri pokrajine in 219 občin v naši deželi osemnajst milijard lir izrednega finančnega nakazila, kot predvideva člen 54 deželnega statuta. Izredni prispevek je bil predviden že po deželnem finančnem načrtu iz leta 1981, a so ga v primerjavi z lanskim fi nančnim letom zvišali za tri milijarde lir Pri porazdelitvi sredstev je deželna uprava upoštevala normativ, ki določa razne parametre. Tako je šla štirim pokrajinam ena šestina razpoložljivih sredstev, kar pomeni tri milijarde lir. Od tega upošteva ena tretjina ozemeljske razsežnosti posameznih pokrajin, dve tretjini pa upoštevata število prebivalstva, ki živi v posameznih po krajinah. Podobni kriteriji, čeprav nekoliko drugačni parametri, vel-ajo za občine. Eno četrtino porazdelijo nam reč upoštevajoč ozemeljsko razsež nost, ostale tri četrtine pa upoštevajoč število prebivalstva. Skup**0 so med 219 občin porazdelili na te način petnajst milijard lir. Kar zadeva uporabo porazdeli®' lih sredstev, so pokrajine in občin? dolžne upoštevati določena navodn la.‘ Nakazana sredstva so narnre® namenjena za investicije. Dovoljen® pa je uporabiti največ 25 od sto finančnih sredstev za bremena, ki ji** posameznim pokrajinam, ozirom* občinam, prinašajo nekatere službe, kot so šolski prevozi ali oskrb* ostarelih, vendar le v primerih, o* ohčinam ne zadoščajo za te namene državne finančne podpore. KD S. Škamperle izreka svojce® Iskreno sožalje ob izgubi dolgole*' nega člana MIRKA ŠVABA GORIŠKI DNEVNIK Gledališča SSG »Smrtni ples» A. Strindberga — v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v Kočevju; v torek, 22. marca, ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem; v sredo, 23. marca, ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem; v petek, 25. marca, ob 19.30 v Kamniku. ROSSETT1 Od 24. t.m bo na sporedu »Tra-monto* Renata Simonija. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Jutri ob 11. uri se bo v mali dvorani gledališča Verdi začel novi ciklus «nedeljskih koncertov*, in sicer z nastopom Komornega orkestra gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncert. Gledališče Verdi pripravlja novo operno premiero Verdijeve opere «Turandot». PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 19. t.m., ob 20. uri Peter Turrini; »Jožef in Marija*. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča v Kanalu. Predstava »Volk in kozlički* odpade zaradi preloženega termina izvedbe. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 19. t.m., ob 19.30: Mešani pevski :bor «Obala» - Koper, zborovski abonma. Jutri. 20. t.m., ob 17. in 20. uri: Bo Diddley. Mala dvorana Danes, 19. t.m., ob 10. uri: Otroška matinejo - Zvezdica zaspanka. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom nredstave. Belluschi. Kino Cappella Underground 18.00 — 21.00 «Alabama, 2000 light years» in kratkometražni film »Summer in the city», režiser Wim Wenders. Arlston 15.45—22.15 »La signora e di passaggio*. R. Schneider. Eden 17.00 »Sapore di mare*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15.30 vCane e gatto*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 »Ufficiale e gen-tiluomo*. Penice 15.30 dlambo*. Barvni film za vsakogar. Mlgnon 15.00 »Saranno famosi*. 'Barvni film za vsakogar. Ptlodrammatico 15.00 »Babilonia, le dolcezze del peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «ET l’extraterrestre». Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «ET l’extraterrestre». ' Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.00 «11 conte Tacchia*. Moderno 16.00—22.00 »Sturmtruppen n.*. Radio 15.30 »Pomo agenzia irivesti gativa*. Prepovedan mladini pod 4' 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 »La rasazza di Trieste*. O. Muti. B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.30 »Bilits*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri. 20. marca 1983, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu — Ul. Brandesia 27/2 KONCERT SKUPINE GALLUS CONSORT oddelek za staro glasbo Glasbene matice iz Trst. Na sporedu vokalne in instrumentalne skladbe iz renesanse in baroka. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. marca JOŽEF nce vzide ob 6.11 in zatone ob .15 — Dolžina dneva 12.04 — Lu-i vzide ob 8.39 in zatone ob 23.33. Jutri, NEDELJA, 20. marca FELIKS 'eme včeraj: najvišja temperatu-19 stopinj, najnižja 8,7, ob 18. i 13,8 s-opinje, zračni tlak 1020,4 b ustaljen, vettr 8 km na uro juž-k, vlaga 55-odstotna, nebo malo oblačeno, morje skoraj mirno, mperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Sirabella. an Pavat. Pier Paola Pagliari, an Viezzoli, Raffaella Tius, Mat-o Sola, Luigi Napolano. UMRLI SO: 68 letni Nicolč Ros-- Cicogna, 68-letna Angela Mon-lvo por. Donaggio, 30-letna Maria >ncetta Privitera por. De Nardi. letni Antonio Modugno, 55-letni bino Mfrzi, 59-letna Onorina Cor-62-letni Mario Razzi. 72-letni Pie-o Vazmina, 75 letni Agostino Ster-. 91 letna Eleonora Krapes vd. Bar-ani, 71 letna Adelia Nardini vd. ?1 Piero, 94 letni Nazario Tample- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) rg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Montorsin" 9, Trg Valmaura 11, mik. Boljunec, Žavlje. 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) 1. Rossetti 33. Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 1. Rossetti 22. Ul. Roma 16, Zgo-, Boljunec, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI loljunec: tel. 228-124: Bazovica: 226 165: Opčine: tel. 211-001: >sek: tel. 225 141: Božje polje, mik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 121: Sesljan: tel. 209 197. 'GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Danes, 19. marca, ob 20.30 ABONMA RED F jutri, 20. marca, ob 16. uri ABONMA RED G SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST SPDT prireja v okviru delovanja Športne šole - Trst izlet za osnovnošolce na Sv. Lenart. Izlet bo jutri. 20. marca, zbirališče otrok in vodičev pa ob ’9. uri na Trgu Oberdan. Povratek na isti trg ob 18. uri. Med izletom bodo otroci tekmovali za osnovnošolsko olimpiado. Na izlet so vabljeni tudi predšolski otroci s starši. Zbirališče v Sa-ležu ob 10. uri. DRUŠTVO ^Br7 ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV vabi svoje člane, da se udeležijo natečaja za izdelavo osnutka spomenika padlim od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolon-kovca. Rok predaje elaboratov: 26. aprila 1983. Elaborate z obrazložitvijo, geslom in imenom v zaprti ovojnici oddajte do roka v Tržaški knjigami. SKD Igo Gruden Nabrežina priredi danes, 19. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih BISTRIŠKI KULTURNI VEČER Vabljeni! zdravstvena dežurna služba Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 2l. ure in praznična od 8. do 20. 2. RICMANJSKI TEDEN KULTURNI DOM KD SLAVEC RICMANJE Spored: Danes, 19. marca, ob 14. uri (vaški trg) — promenadni koncert godbe na pihala Prosek - Kontovel — Ob 20. uri nastopajo učenci osnovne šole in vrtca Ricmanje -Domjo, mešani pevski zbor ter dramska skupina KD Slavec iz Ricmanj. • • • Jutri, 20. marca, ob 14. uri (vaški trg) — promenadni koncert godbe na pihala iz Ricmanj — Ob 20. uri nastopa vokalno . instrumentalni ansambel New swing kvartet iz Ljubljane. Vabljeni! Predavanja KD KRAŠKI DOM priredi danes, 19. marca, ob 20.30 v občinski telovadnici KULTURNO PRIREDITEV Sodelujejo dekliški pevski zbor in plesna skupina iz Logatca. domači recitatorji, in-štrumentalni solisti, ženski pevski zbor Repentabor ter otro- ' ški pevski zbor Zvonček. Vabljeni SPDT vabi v četrtek, 24. t.m., v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2), kjer bo znani slovenski planine Angelo Carli predvajal film, ki ga je pred kratkim posnel na Islandiji. Predavanje se bo začelo ob 20. uri. Vabljeni! mo HANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE-TR2AŠKA KREDITNA BANKA A S. P. A. tMst - Bfu.A r. PIL2MO - ^3? E*1-AA0 18. 3. 1983 Ameriški dolar 1.425.— Kanadski dolar 1.155.— Švicarski frank 694.— Danska krona 160.— Norveška krona 195.— Švedska krona 189.— Holandski florint 536.— Francoski frank 204.— Belgijski frank 27.— Funt šterling 2.130.- Irski šterling 1.970.— Nemška marka 598.— Avstrijski šiling 84 — Portugalski escudo 12,- Pezeta 10.50 Jen 5,- Avstralski dolar 1.150.— Drahma 13.— Debeli dinar 17.— Srednji dinar 18.- MENJALNICA vseh tujih valut Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, še jutri, 20. marca, razstava »Lutke Agate Freyer». Razstava bo odprta danes od 17. do 19. ure, jutri pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Tomaž Kržišnik grafike in risbe iz ciklusa »Potovanje okoli sveta*. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je odprta slikarska razstava B. Zu-liana in D. Švare. Umik: danes od 19. do 22. in jutri od 10. do 22. ure. f Čestitke Danes praznuje naša teta VIKTORIJA rojstni dan. Vse najboljše ji voščijo vsi domači. Dragemu PEPIJU želita vse najboljše za god žena Dora in sin Mitja. Danes praznuje IRENA KRALJ 14. rojstni dan. Vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji želijo mama, očka, bratec in nona. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD »Jože Rapotec* - Prebeneg, vabi v četrtek, 24. t.m., ob 20. uri na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji ter predstavitev njegove knjige »Trst v črnobelem*, o kateri bo spregovoril časnikar Franc Udovič. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 20. marca, ob 17.30 gostuje mladinska gledališka skupina KD Vesna iz Križa. R. Queneau »Vaje v slogu*. Režija Marko Sosič. Vabljeni! SKD Tabor - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. V torek, 22. marca 1983, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo »Manjšina med asimilacijo in narodno bitnostjo*. Diskusijo bosta uvedla avtorja knjige «Tiha asimilacija* Danilo Sedmak in Emidij Susič. Šola Glasbene matice - Trst. Ciklus koncertov MLADI MLADIM. V četrtek, 24. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29 Igor Starc — kitara. Na sporedu: Gorzanis, Paganini, Villa - Lobos, Sor, De Falla, Brouvver. Vabljeni. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ZAZIDLJIVO zemljišče 900 kv. m v Nabrežini-center prodam. Telefon 040/200173. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in čmo vino. KNJIGARNA IL CARSO - Sesljan 48, tel. 040/299717 (ob ponedeljkih zjutraj odprta) nudi nu mladinskih knjigah od 20% do 40% popusta. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči irrto in belo vino. KUPIM stare knjige — tudi cele knjižne zbirke. Pisati na »Poštno ležeče - casella postale št. 48/C SPI Videm (Italija). HIŠNO pomočnico iščemo za dve uri trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 040/411567. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda pando 30 - doba šest mesecev. Telefonirati od 1Q. do 18. ure na št. 040/220406 ali 220363. POROČNE PONUDBE? Ste sami, ločeni, vdovci? Na razpolago vam je pomembna organizacija Iščemo se — Trst — Cerchiamoci! Telefon 040/64894. VSI TISTI, ki želijo postati igral-ke/ci, manekenke/i, naj pošljejo svoje fotografije na «Aladino film* Via Cesare Beccaria 24. Roma. VODOVODNI INŠTALATER opravlja vse vrste popravil. Telefon 040/53032. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina - Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250.000 lir. Telefon 040/220519. DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250. OSMICO je odprl Josip Milič . Zagradec št. 2. OSMICO je i-O 50 letih zopet odprl Stanko Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno vino. ORKESTER «Liscio 2000» za ples, zabavo in prijetne večere. Telefonirati v popoldanskih urah na štev. (0481) 86-571 ali 33-193. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251. PRODAM pet mesecev starega psa braka. Telefon 040/200760. OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-364. DELAVEC tvrdke Fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxoro Za informacije tel. 211043. PD GROZOVITI NESREČI V TUR INSKEM KINU Treba je spoštovati varnostne predpise v vseh prostorih, namenjenih prireditvam Varnostna merila veljajo tako na plesiščih kot v športnih halah - Pogovor s podprefektom dr. Barillarijem o sedanjem delu posebne komisije - V več krajih prepovedana ali omejena dejavnost Po požaru v torinskem kinematografu, zaradi česar je izgubilo življenje več desetin ljudi, so varnostni organi v vsej državi poostrili nadzorstvo nad javnimi lokali. Mislimo na diskoklube, predavalnice, kinodvorane, telovadnice, na vse tiste prostore, kjer se ljudje zbirajo ob najrazličnejših prilikah. V zadnjem času smo brali veliko vesti o zaprtju te ali druge dvorane. Tudi na Goriškem. Tudi mi smo o tem pisali. Hoteli pa smo izvedeti kaj podrobnejšega o tem vprašanju in smo zaradi tega zaprosili goriškega podprefekta dr. Abrama Barillarija, ki predseduje komisiji funkcionarjev in strokovnjakov, ki imajo nalogo izdajati uporabna dovoljenja za javna dvorane, da nam kaj pove o tem. Dr. Barillari nas je rade volje sprejel v svojem uradu v palači goriške prefekture na Travniku. V teku pogovora sta v pisarno prišla še načelnik goriških gasilcev inž. Onofrio Lovero in načelnik goriških karabinjerjev podpolkovnik Giuseppe Mangano, ki sta potem sodelovala v pogovoru. Naš sogovornik nam je dejal, da komisija, v kateri so predstavniki prefekture, kvesture, gasilcev, deželnega urada za javna dela, krajevne zdravstvene enote ter elektrotehnični strokovnjak, pravzaprav nadaljuje z običajnimi pregledi. V zadnjem času so te preglede le poostrili in si tudi zadali dodatno na logo, da pregledajo vse dvorane. V marsikateri teh so namreč lastniki, potem ko je bilo izdano uporabno dovoljenje, v kasnejšem času kaj dozidali ali izvršili spremembe, ne da bi o tem obvestili to komisijo, ki bi morala, po zakonu odobriti vsako spremembo prvotno dovoljenega stanja. Predsednik komisije nam je omenil najbolj eklatantni primer, tistega diskokluba Xanadu v Ronkah, za katerega je komisija, po pregledu, takoj odredila zaprtje. «K sreči se ni v tem lokalu nikdar zgodilo nič,* nam je dejal dr. Barillari, «sicer bi bili beležili pravo katastrofo.* Lokal je bil zgrajen leta 1961. Najprej je bilo izdano uporabno dovoljenje za 1.200 oseb. Kasneje, z menjavo lastništva, je prišlo do notranjih sprememb. Od velike plesne dvorane je bil lokal spremenjen v .diskoklub z za tak lokal primerno opremo, in dovoljen je bil vstop le 400 osebam. Pri pregledu, zahteval ga je sam lastnik, so ugotovili celo vrsto nepravilnosti, ki so v čistem nasprotju z varnostnimi predpisi. Zavese, stolice, strop, da omenimo le nekaj predmetov. so bili vsi močno vnetljivi. Kar je še hujše so varnostni izhodi dajali na minimalno dvorišče, če ga je sploh moč tako imenovati: od vrat do zida in mreže z lastni kom sosednega dvorišča je le 50 centimetrov. Kam bi bili zbežali ljudje, če bi se v dvorani kaj pripetilo? Tudi pred dvorano, kjer je majhen parkirni prostor, so pred kratkim tega še omejili sosedje z gradnjo garaže. Kdo je dal tako dovoljenje? Ta diskoklub so torej zaprli in če ne bodo napravili v njem in okrog njega vseh del. ki so nujno potrebna iz varnostnih razlogov, ne bo izdano novo uporabno dovoljenje. «Pri vsem tem ne zahtevamo spoštovanja kakih novih predpisov,* nam je dejal dr. Barillari, «marveč le spoštovanje starih, ki so bili zbrani v zakonu iz leta 1951, za katerega bi morale vedeti tudi občine. Večkrat pa se zgodi, da občinske gradbene komisije, ki dajo dovoljenja za gradnjo takih objektov, sploh ne prosijo za mnenje komisije na prefekturi, ki je za to pristojna.* Naš sogovornik nam je omenil tudi nekatere druge primere. Mala dvorana UGG je v sedanjem stanju neuporabna za vsako prireditev. Prav tako je neuporabna za javne prireditve Sala del caminetto v stavbi UGG. V veliki dvorani, telovadnici, je treba napraviti nekaj del. Isto velja za športno palačo v Ronkah. Tamkajšnja občinska uprava se je že lotila del. ki so potrebna, vendar bo najbrž težko dobila dovoljenje za uporabo tribun za publiko. Isto velja za ob- kjer je bil prepovedan ples na predpustno soboto. Treba bo zamenjati stekla in še marsikaj drugega, da bo dvorana uporabna. Prav tako niso karabinjerji dali dovoljenja za predpustni ples v Sedejevem domu v Števerjanu. To pa zato ker so organizatorji zaprosili za dovoljenje šele nekaj ur pred začetkom plesa. Primerov bi lahko našteli še več. Komisija seveda lahko dela le upoštevajoč tudi drugačne zaposlitve njenih članov. V prihodnjih tednih in mesecih imajo v načrtu pregled vseh kinodvoran in plesnih dvoran. Sledili bodo tudi drugi lokali javnega pomena. Pri tem nam je načelnik gasilcev inž. Lovero dejal, da ne bo več moč ločevati med lokali, ki so odprti širši javnosti in tistimi, v katere je vstop dovoljen le članom. Za vse velja, tako določa tudi zakon, pravilo da je to lokal javnega značaja. V vseh primerih bo torej treba spoštovati zakonske predpise o varnosti. (mw) HLAVATYJEYI AKVARELI V KULTURNEM DOMU V Kulturnem domu v Gorici je te dni na ogled retrospektivna razstava del Roberta Hlavatgja. Gre za potujočo razstavo, ki so jo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku in ob prvi obletnici umetnikove smrti, pripravili v tržaškem Kulturnem domu in ki jo bodo po Gorici prenesli še v Sežano. Tamkajšnja galerija je namreč, poleg ZSKD, SKD Tabor z Opčin, Slovenskega kluba in Društva zamejskih likovnikov, glavni organizator razstave. činsko telovadnico v Koprivnem, ■litiiititiiiiiiiiiiuftiiiiuiiiiliiiliiiniiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiMiititiiiiiiiHmiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinHiiiiiin PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR SDGZ Skupščine po posameznih sekcijah V ospredju organizacijske zadeve Občni zbor bo v Kulturnem domu v Gorici 27. marca ■ V tem tednu so se na občnih zborih zbrali člani obrtniške sekcije ter sekcij za zunanjo trgovino in malo trgovino V okviru priprav na občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo 27. t.m. v Kulturnem domu v Gorici, potekajo te dni skupščine po posameznih sekcijah. V tem tednu so se na skupščini zbrali člani sekcije za zunanjo trgovino, sekcije za obrtništvo, sinoči pa člani sekcije za malo trgovino. Gostinci so imeli svoj občni zbor že oktobra lani, v predvidevanju, da se bo občni zbor združenja vršil že novembra. Čeprav so bili občni zbori po sekcijah pretežno organizacijskega značaja pa so se udeleženci . kljub temu dotaknili tudi nekaterih vprašanj in težav splošnega in specifičnega značaja, o čemer-bo--sicer potekala poglobljena razprava na skorajšnjem glavnem občnem zboru. Tako so na torkovem občnem zboru članov sekcije za zunanjo trgovino razpravljali o vlogi in možnostih blagovne menjave v okviru maloobmejnega sporazuma, dotaknili pa so se tudi nekaterih zelo pomembnih vprašanj s področja same organiziranosti in delovanja združenja. Tako je bil postavljen predlog za dosego večje strokovnosti, zlasti kar zadeva zunanjetrgovinsko dejavnost, če je taka usmeritev slejkoprej nujna, je pa po drugi strani pogojena z višjimi finančnimi izdatki. Člani obrtniške sekcije so imeli svoj občni zbor v sredo zvečer. O-bravnavali so številna vprašanja in hibe na organizacijskem področju ter imenovali člane odbora sekcije. Načelnik obrtniške sekcije bo NIIIMI lllllllll I tlll||lllltU| SKUPI ODBORA ZA LOV Lov na stekle lisice tudi po zaključku sezone Lovska sezona na srne se prične 15. maja Goriški lovci bodo lahko streljali na lisice tudi potem ko bo lovska sezona zaključena. To so sklenili na seji pokrajinskega odbora za lov, ki je bil prejšnji dan pod predsedstvom odv. Marina De Grassija. Steklih lisic je namreč najbrž še veliko, še vedno beležimo primere obolelosti. Za nadaljevanje lova na lisice se zavzema tudi zdravstvena služba. Lovci bodo lahko ustrelili tudi druge živali, ki se jim bodo zdele sumljive. Tudi v teku leta 1983 bodo lovci dobili ustrezne nagrade za ustreljeno divjad, ki jo bodo izročili zooprofilaktičnemu zavodu. 15. maja bodo odprli sezono za lov na srne. To v sporazumu z Lovsko zvezo v Novi Gorici, na kar pristaja tudi tukajšnja lovska organizacija. Letošnji proračun pokrajinskega odbora za lov znaša 62.100.000 lir, v obračunu za leto 1981 pa so zabeležili devet milijonov lir viška. Vsi lovci bodo morali v tem letu prispevati po 10.000 lir v pokrajinski sklad za povračilo škode na kmečkih posestvih. V Gradišču ob Soči bodo priredili didaktično razstavo o srnah. Razstavili bodo tudi lovske trofeje. Ob tej priložnosti bo znani naturalist dr. Franco Perco opisal življenje srn. Nov rešilec v dotacijo Zelenemu križu Včeraj zjutraj je goriški Zeleni križ dobil novega rešilca. Darovala mu ga je Banca del Friuli. Na slovesnosti so bili prisotni, poleg predstavnikov tega prostovoljnega združenja, tudi zastopniki oblasti, goriški nadškof pa je vozilo blagoslovil. Tudi to bančno podjetje se je torej pridružilo Kmečki banki in Goriški hranilnici, ki sta darovali rešilce Zelenemu križu že veliko časa prej. Odsotne pa so s podobnimi darovi tej dobrodelni ustanovi druge goriške banke. (rurica VERDI 17.30—22.00 »Victor Victo-ria*. J. Andrevvs in J. Carner. Prepovedan mladini pod 14. letom, CORSO 18.00-22 00 «Rambo». S. Stallone. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Professione porno attrice*. Prepovedan mladini pod ’8. letom. Tržič EXCELSIOR 18 00-22.00 «11 conte Tacchia*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Scomparso (missing)*. /Voni (iorica in okoli en SOČA 18.00—20.00 «Telo in duša*. A-meriški film. 22.00 »Svet seksa*. Ameriški erotični film. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE '9 30 «New York 1997». A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi, Raštel 52, telefon 83-349. POGREBI: Danes v Gorici ob 9.30 Alojz Makuc iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Franco Moretti iz splošne bolnišnice. Iz umetnostnih galerij Etiopija je ena tistih afriških dežel, Id čedalje pogosteje podlega lakoti. Tudi letos je precejšnje predele Etiopije zajela suša, ki je povzročila hudo lakoto. Na sliki etiopska mati s svojim otrokom, ki mu verjetno niti nedavna pomoč FAO ne bo veliko pomagala Deželna grafična v palači Costanzi V sredo. 16. t.m., so v tržaški umetnostni galeriji v palači Costami odprli veliko tradicionalno deželno razstavo grafike, ki se tokrat ponavlja že šestnaj-stič. Na vabilo organizatorja razstave in sicer Deželnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov se je tokrat odzvalo manj likovnikov kot sicer in sicer 89, vendar je treba tu dodati, da je bila splošna raven predloženih del na razmeroma visoki ravni in je zato izvoljena petčlanska izbirna in ocenjevalna komisija izločila le 14 del in bo zato do 7. aprila, dokler bo razstava trajala, viselo na stenah galerije v palači Costanzi kar 75 del. Tudi za to veliko razstavo, ki jo organizira že omenjeni sindikat, smemo reči, da izpričuje sorazmerno visoko umetniško raven grafične tehnike in tudi oziroma predvsem grafičnega izraznega likovnega načina v naši deželi. Pri tem velja dodati še to, da se predstavljajo vedno novi in novi likovniki, med katerimi je tudi nekaj mlajših sil, ki obetajo velik nadaljnji razvoj. Hkrati pa opažamo, da se ob nekaterih starejših in že dolgo uveljavljenih mojstrih abstraktne smeri pojavljajo v novejših časih in tudi na sedanji deželni razstavi bolj redki -mlajši grafiki, ki u-birajo isto pot, ker se večina u-smerja v različne tokove, vendar pa le v bolj figurativne smeri. Izbirna in ocenjevalna komisija je razdelila tri priznanja in sicer kolajno tržaške občine, ki jo je dodelila Giancarlu Staculu, kupo zavoda Assicurazioni generali, ki jo je dobil Enrico Rizzardi, vtem, ko je Giovanni Bacchetti dobil priznanje Trgovinske zbornice. Na koncu bomo dodali, da je ustrezna komisija poskrbela, da na razstavi visi tudi grafično črno . beli list s podpisom pred nedavnim preminulega tržaškega mojstra kiparja Marcella Masche-rinija. Te dni je v Ljubljarti in na področju velike Ljubljane cela vrsta razstav. V ljubljanski Narodni galeriji so priredili razstavo del Hinka Smrekarja, v razstavišču Riharda Jakopiča pa imajo razstavo z naslovom Sodobna umetnost na Kosovu, v ljubljanski Mali galeriji razstavljajo člani društva Egurna, torej društva, ki združuje najnovejše likovne smeri. V prostorih Društva slovenskih likovnih umetnikov so priredili posthumno razstavo del slovenskega slikarja Dušana Petriča, v Kemijskem inštitutu razstavlja znani kipar Drago Tršar, v Inštitutu Jožef Štefan razstavlja svoja dela Boris Jesih, v Kulturnem domu Španski borci so na ogled dela Sonje Tavčar - škobernetove, v razstavnem salonu Lesonita razstavlja Stane Kolman. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiNiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiifiiiiiiuiniiiiiiiiniittmMiiinniiiiitiiniiiiiiituiiininiNmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiie RAZGOVOR 5 PREDSEDNIKOM DRUŠTVA, V KATEREM SE ZBIRAM REŠKI SLOVENCI Kulturno-umetniško društvo «Bazovica» je doslej opravilo že pomembno nalogo Že 35 let naporov pa tudi rezultatov • Močan pevski zbor z bogatim sporedom in programom Folklorna sekcija s tremi skupinami ■ Diletantski oder, ki veliko nastopa tudi drugod REKA — V glavnem mestu Kvar-nera. Reki, je več kot trideset kulturnih društev in klubov in med temi je tudi kulturno umetniško društvo »Bazovica*. ki že več tednov. celo mesecev slavi svoj lep jubilej. 35-letnieo nepretrganega dela. Društvo «Bazovica» sestavljajo Slovenci, ki jih je na Reki kakih 14 tisoč in ki so se zelo dobro vključili v družbenopolitično tkivo največjega jugoslovanskega pristanišča in velikega industrijskega centra. Delež Slovencev je v tem zelo živem pristam-ško-industrijskem središču zelo velik in pomemben, veliko je namreč med njimi razumnikov inženirjev. zdravnikov, tehnikov, profesorjev. pa tudi strokovnih delavcev. ki so zaposleni v najrazličnejših službah in ustanovah. In veliko teh Slovencev se o prostem času zbira v prostorih svojega društva, ki je našlo svoj sedež v eni izmed zgradb starega dela mesta. Sedanji predsednik društva ing. Vinko Zibe rt kaj rad spregovori o »svojem* društvu, o (»Bazovici* in pravi: »Kuiturno-umetniško društvo 'Bazovica' je bilo ustanovljeno leta 1947. Njegova ustanoviteljica ali pobudnica za njegovo ustanovitev je bila Zora Avsec, ki je sedaj častna predsednica društva. Zora Avsec ima iz-edno velike zasluge za vse. kar je društvo napravilo in uresničilo v svojem 35-letnem obstoju.* Ing. Vinko Žibort tako nekako ra zri ja svoje misli: »Že pred drugo svetovno vojno je na Reki živelo nekaj Slaven cev. Po končani vojni, po maju ,1945. leta se je slovenska skupnost na Reki močno povečala. Iz mnogih predelov Slovenije je pri šlo na Reko veliko ljudi. Mnogi Slovenci so prišli sem tudi iz dru gib predelov Jugoslavije. Sem so jih privabile velike možnosti za poslitve, kajti tu so se odpirala vedno nova in nova delovna mesta. Tu je namreč poleg pristanišča in ladjedelnice tudi več drugih podjetij in ustanov, ki so v začetku potrebovale novih sposobnih delovnih moči. Ker se je sem zgrnilo razmeroma veliko Slovencev. se je čutila potreba, da se najde tudi možnost njihovega kulturnega. športnega in drugega di užbenega udejstvovanja oziroma izživljanja. In 35 let delova-na društva 'Bazovica’ dokazuje, kako nujno potrebno je bilo to združenje, ki je doslej opravilo ne verjetno veliko nalogo. O tem go vore številne prireditve doma in drugod po Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu.* Ko je nato predsednik društva povrdal. zakaj so slovenskemu društvu na Reki, dali ime po kra ju, ki je svet vsem Sloveneerri. ker so v Bazovici leta 1930 'faši sti pobi') štiri slovenske antifa šiste. je nadaljeval z razlago društvene dejavnosti in rekel: »•■Društvo 'Bazovica' ima mešan pevski zbor. ki je nekakšno jedro društva. Zbor šteje kakih petdeset članov, med katerimi je nekaj starih pevcev, še iz dobe ustanovitve društva, veliko pa jih je tudi mladih, kar jamči, da bo društvo nadaljevalo s svojim poslanstvom. Pevski zbor vodi sedaj Peter Škerjanc. Poleg zbora je zelo močna tudi folklorna sekcija. Pravzaprav niti ne gre /a nekakšno sekcijo, pač pa za tri skupi ne. ki gojijo folkloro in narodno bogastvo nasploh. V prvo skupino spadajo malčki, pionirčki, v drugo spada prava pravcata mladina, končno je tu še tretja skupina, ki jo sestavljajo starejši ali bolje rečeno odrasli člani. Sicer pa štejejo vse tri skupine kakih osemdeset članov.* »Kot tretja komponenta društva je dramska skupina ali bi lahko rekli tudi diletantski oder, ki,šteje v svojih vrstah več tudi ‘zelo veljavnih odrskih umetnikov, seveda vedno diletantov, vendar'ljU-' di, ki so na odru tako rekoč doma. In ta skupina je pripravila doslej dokaj bogat repertoar. Trenutno uprizarja delo Andreja Jelačina z naslovom 'Piknik s tvojo ženo' in žanje izredne uspehe.* «Sicer pa je društveni program za letošnje leto izredno bogat, saj se pevski zbor pripravlja za koncert doma. na Reki. v Gorskem Kotaru in za turnejo po Istri. Verjetno bo zbor pel tudi kje v Sloveniji. Folklorne skupine pa imajo v prog.amu kakih trideset nastopov in sicer deloma doma, na Reki. deloma pa drugod po Istri, po Sloveniji, pa tudi v Furlaniji in Julijski krajini.* In ko je bil na koncu govor o smotrih kulturno-umetniškega društva »Bazovica*, je inženir Vinko Zibert rekel: »Namen našega društva je dvigati kulturno raven Slovencev, ki živijo na Reki in sicer v njihovem materinem jeziku, hkrati pa društvo teži za tem. da spoznava in poglabl ja umetniške posebnosti in značilnosti drugih narodov in narodnosti. Tako imamo že desetletja dolge plodne stike z {irugimi društvi in kulturnim organizacijami na primer tudi s kultumo-umetniškim društvom 'Fratellan-za\ v katerem se združujejo re-ški Italijani To posrečeno prepletanje odnosov z drugimi društvi in skupnostmi je imelo doslej zelo pozitivne rezultate in pobratilo ljudi v iskrenem in odkritosrčnem sodelovanju, celo z društvi in organizacijami z onstran meje, to- rej na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Potemtakem je društvo 'Bazovica' doslej odigralo pozitivno vlogo mostu med nacionalnimi skupnostmi na tej in oni strani meje. Jn ker se v društvu čedalje bolj množijo tudi vrste mladih ljudi, je upati ali bolje smo prepričani, da ima naše društvo še dolgo .življenje.* u‘" E. O. RIFLESSI IN UNO SPECCHIO SCURO - 1973. Režija: Sidney Lu-met. Igrajo: S. Connery, V. Mer-chaud, T. Houard. C anale, 5, v nedeljo, 20. marca, ob 22.15. Prvi del «newyorške trilogije* Sidneya Lumeta, kateremu so sledili «Serpico» in «Quel pomeriggio di un giomo da cani», prikazuje tragično stanje varnosti v velemestu. Kronična nemoč organov javne varnosti pred zločini in srd zaradi grozljivega nasilja nad deklicami privedejo do blaznosti policaja, ki med zasliševanjem do smrti pretepe osumljenca. Tema nasilja je najbolj priljubljena v opusu ameriškega režiserja, kot dokazuje tudi njegov zadnji film «The prince of the city»; je pa tudi prilika za kritično razmišljanje v obliki razgibanega spektakla o težavah človeških odnosov zaradi utesnjenosti urbanizacije. LA CITTA’ DEI MOSTRI - »The haunted palače* (1963). Režija: Ro-ger Corraan. Igrajo: Vincent Priče, Debra Paget, Lon Chaney in drugi. RAI 3, v četrtek, 24. marca oh 22.15. Tretja mreža italijanske televizije nudi v svojem »močnem kinu* ciklus grozljivk, povzetih po delih E. A. Poeja. V teh filmih nastopa ameriški igralec Vincent Priče, ki mojstrsko in ironično upodablja karikaturo zla, v nastopih izven polja in v mračnih komentarjih med sekvencami. Pojevo domišljijo razumsko dojame režiser Corman (po literarni predlogi istega pisatelja je snemal osem filmov) in filmsko »uresniči mentalno sceno, ki jo pisatelj stalno obravnava*. Zgodba pripoveduje o dediščini plemiča, o gradu, v katerega se po sto letih zapuščenosti vseli: dedič z ženo in o prekletstvu. ki ga je plemič izrekel po smrtni obsodbi. Dedič se polagoma vživi v osebnost prednika, SPLAV MEDUZE - 1980. Režija, fotografija in montaža: Karpo A. Godina. Igrajo: Olga K. Srdič, Vladislava Milosavljevič, Boris Ko-mnenič, Erol Kadič, Frano Lasič, Miloš Battelino. TV Koper, v petek, 25. marca, ob 20.30. S celovečernim prvencem režiserja Karpa Godine se iztekajo »Srečanja s slovenskim filmom*, katerim je koprska televizija posvetila sedem večerov. Odličen u-speh njegovega prvega avtorskega filma je treba pripisati dolgemu »vajenskemu* obdobju, ko je sodeloval pri pomembnih delih Vojka Duletiča. Lordana Zafrano-riča in zlasti mojstra «črnega filma* Bate čengiča v svojstvu direktorja fotografije. Intenzivno dejavnost pa je začel kot avtor krat-kometražnih in televizijskih fil- Del mešanega pevskega zbora reškega kulturno-umetniškega društva »Bazovica* med vajami •iiiMiiiiiiiiiilNiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiniMiiitiiiiiniiiiMifiiiiiiiiiniiiiMiifiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiio KAKO SO RICMANJCI PRAZNOVALI SVOJEGA PATRONA PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Vas je italijanska vojska najprej obkolila nato je pobrala ia odpeljala prav vse moške Bilo jc to v času vojn« prvo nasilje, ki pa se jc nato ponovilo, saj je vojna prizadejala veliko zla Vojni dogodki niso bistveno vplivali na kmečka opravila. Občutilo se je le, da manjka pomoč onih, ki so bili v vojski. Kmetje so že zgodaj pripravljali vse potrebno za vinograde, ker je bilo navadno v pi vi polovici rnarea delo pri trtah končano. Vsi smo pohiteli s temi opravili, da bi se nato primerno pripravili na praznovanje vaškega patrona. Našo vas niso meščani med letom tako pogostoma obiskovali, kot ostale vasi v Bregu, mogoče zaradi odročnosti in strme lege. Zato smo se toliko bolj potrudili ob tej priliki. Poleg ostalega je bilo treba popraviti in počistiti ceste. Od nekdaj je bil praznik sv. Jožefa priložnost za prvi izlet meščanov v naravo. Če je vreme dopuščalo, je prišlo tega dne v vas do 20 tisoč ljudi, ki so seveda potrošili veliko denarja. Za to priložnost so v vasi odprli več osmič, ki so poleg gostiln nudile gosto ljublje številnim obiskovalcem, ki so trumoma prihajali kar peš. Ob glavni vaški cesti so ženske pred svojimi hišami prodajale doma pe čene kolače, kornete in domač pršut. Najbolj se je vaška otročad veselila prihoda vrtiljaka in »barak*, ki so nudile zabavo. Njiho- vi lastniki, ki so leto za letom prihajali k nam, so nam postali kar domači. Vaška »mulerija* jim je cele dneve pomagala pri delu, le da so jim kdaj med tednom, ko niso imeli veliko gostov, dovolil' brezplačno vožnjo. Vse skrbi smo tudi leta 1943 posvečali tem pripravam. Kot običajno so kramarji že prej najemali in zaznamovali mesta, kjer so nato postavljali stojnice. Na predvečer je bila vsa vas v velikem pričakovanju, posebno ker se je obetalo lepo vreme, ki je bilo za uspeh vedno odločilno. Pri nas doma smo imeli gostilno. Dobro se še spominjam, kako me je mati večkrat pošiljala gledat, če je ne bo jasno. Zaradi vseh teh priprav sem šel pozno spat. Od utrujenosti sem tako trdno zaspal, da nisem slišal, kaj se je dogajalo v tej noči v vasi. Zgodaj zjutraj me je nekdo stre sal za ramo. Še na misel mi ni prišlo, da bi to ne bila materina roka, pa čeravno je bil način ze lo grob. Ko sem odpri oči, sem pred sabo zagledal okovane čevlje, nato spoznal ob postelji obo roženega italijanskega vojaka, ki me je začel s puško priganjati, naj se oblečem in naj grem z njim. Po hiši se je sukalo vse polno vojakov, ki so odpirali omare in jih pregledovali ter stikali po vseh kotih. Podobno se je dogajalo to jutro po drugih hišah v vasi. Kmalu so nas vse, kar nas je bilo moških, prignali na vaški trg. Tu sem se približal nekemu oficirju in mu povedal, da sem star 14 let in da moram naslednjega dne v šolo. Obiskoval sem namreč tretji razred nižje srednje šole v Trstu. Dovolil mi je, da sem odšel. Pomislil sem, da bo najbolje, če smuknem v bližnjo cerkev, ker da bom tam še najbolj varen. V cerkvi je bilo nekaj ženic, ki so prišle na romanje v vas že prejšnji dan, kot je bila takrat navada. Toda zmotil sem se. V trenutku so se prikazali na vratih oboroženi vojaki in na moje veliko začudenje začeli kar med cerkvenim obredom brskati po vseh kotih cerkve ter legitimirati prisotne. Celo spovednice so odpirali, ker so bili prepričani, da bodo tam koga presenetili. Zopet sem se moral izgovarjati s šolo in posrečilo se mi je izmazatise. Vse to je trajalo več ur in nih» če v vasi ni bil izvzet. Ta dan smo spoznali, da smo za tujce vsi enako sumljivi, ne glede na pre- pričanje, vero ali barvo. Vse moške, brez izjeme, so na kamionih prepeljali v mestne zapore. Tedaj sem zvedel, da so že ponoči obkolili vas in vso noč ustrahovali s streljanjem in metanjem ročnih bomb, da bi odvrnili ljudi, ki so bili namenjeni v vas. Na praznik sv. Jožefa je bila vas vse dopoldne obkoljena tako. de ni mogel nihče v vas. V tem času so vojaki pregledali vse vaške hiše in gospodarska poslopja. Šele popoldne so se umaknili. V vas je prišel le še kak pogumnej-ši obiskovalec iz bližnje okolice. Proti večeru so se nekateri naši moški že vračali iz mesta, ostali pa naslednji dan, kot je pač kdo prišel na vrsto pri zasliševanju. Zadnji so se vrnili šele po osmih dneh. Ivana Žuljana - Mecončnega in Antona Tomažiča čevljarja pa so vklenjena odpeljali v internacijo. Tako smo namesto pričakovanega vaškega praznovanja bili prisiljeni prestati prvo čistko (rastrel-lamento). Okusili smo tako nove nasilje, ki je bilo v času vojne prvo od neštetih, ki so nas še čakala in do konca vojne terjala od nas vseh še veliko žrtev. MIRAN KURET mov. »Splav meduze* se časovno uokvirja v začetek tridesetih let in se nanaša na jugoslovansko u-metnostno avantgardo tistega časa, na katero je odmevno vplival dadaizem in futurizem skozi filter sovjetske avantgarde. Skupina izobražencev skuša z vrsto izzivajočih posegov prebuditi iz zaležanosti in provindalizma ljudi na kmetih in industrijski proletariat. Gre za kompleksno delo, polno namigov in nakazovanj tudi z uporabo kinematografskega materiala in glasbe tistega časa. Tematsko jedro je podobno tudi v zadnjem filmu režiserja: »Rdeči boogie ali kaj ti je deklica*. Umetniški izraz (skupina jazzovskih glasbenikov) je sredstvo za uresničevanje družbenih sprememb, kar izziva gledalca k sodobnemu kulturnemu dialogu. Filmi v kinodvoranah AD OVEST DI PAPERINO - »Za-padno od Racmana* (1982). Režija in scenarij: Alessandro Benve-nuti. Glasba: Benvenuti, Head, Pa-risini. Igrajo: Athina Cenci, A. Benvenuti, Francesco Nuti. Kulturni dom v Gorici, v sredo, 23. marca, ob 18.00 in 21.00 uri. V družbici, ki si je nadela ime »Giancattivi* so Marta, mlada u-metnica, ki ljubi golobe, AugU-sto, zaverovan »radijski ustvarjalec* in Antonio, ki težavno išče delo. Povod za enodnevno avanturo po ulicah Firenc je pripoved dekleta, ki skupinico zapelje v paradoksne situacije mimo spoznavanja neobičajnih florentinskih o-seb. Debitant Alessandro Benvenuti. ki običajno nastopa v kabaretnih spektaklih, se nam predstavi neobičajno kot avtor, režiser in scenarist, glasbenik in igralec. Igralska zasedba se cdlično izkaže v karakteristični nadrealistični igri. ki pa ne preide v klovnske ekscese. BOJ NA POŽIRALNIKU: Janez Drozg. Scenarij: Vladimir Vran-tar. Glasba: Bojan Adamič. Igrajo: Bert Sotlar, Jerica Mrzel, Polde Bibič, Anton Petje. Kulturni dom v Gorici, v petek, 25. marca ob 18.00 in 21.00 uri. »Boj na Požiralniku* po svoji mogočnosti, pretresljiv06ti in u-metniški dognanosti ne predstavlja samo najmočnejšega Prežihovega teksta, marveč hkrati eno najpopolnejših epskih del sploh in eno izmed del svetovnega formata*. Najbrž ta že stara ocena Vo-rančeve novele dovolj zgovorno nakazuje pomembnost tega dela. Zbirka »Samorastniki* je doslej tisti literarni tekst, 'ki je dobil v slovenski kinematografiji največ-je število ekranizacij. In sicer štiri: »Koplji pod bre7o» (F. Kosmač). »Samorastniki* (I. Pretnar), »Ljubezen na odru* (V. Du-letič). »Požiralnik* je nastal kot TV film, slovenski producent Viba - film pa ga je predelal na velik filmski format. Film je posnet v televizijskem slogu, »brez sledov modernega oblikovanja*, je pa zato razumljiv in dostopen čim širšemu občinstvu. Posebna zanimivost in obenem atrakcija filma je raba koroškega dialekta. »Požiralnik* je prvenec režiserja J. Drozga, ki je tudi predavatelj na akademiji za TV režijo v Ljubljani. O svojem filmu govori takole: »Najbolj so me zanimali ekzi-steneialni problemi slovenskega človeka: poleg tega še socialni aspekt — odnosi med krajam ... Struktura Vorančevega dela dopušča veliko možnosti za filmsko oblikovanje . . . Kot Cankar, odsli-kuje črne plati življenja, vendar v bolj optimistični perpektivi, ki je mogoča z borbo in vztrajno**'o». Retrospektiva slovenskega filma. ki je bila v Gorici predlanskega decembra, je dokazala, da je * sedma umetnost* tudi pri Slovencih na zadovoljivi kvalitetni ravni še več, pestrost prikazanih tematik (gledali smo nad dvesto filmov) in bogatost jezikovnih obdelav v interpretaciji raznovrstnih avtorjev je dokazala enakovrednost slovenske kinematografije v evropskem merilu. Poseben posluh za namene organizatorjev je takrat izkazal deželni sedež tretje mreže RAI, ki je poveril nalogo dvema izvedencema (Darko Bratina in Sandro Scavdolara), da izpeljeta ntz šti Hh oddaj o slovenskem filmu. Oddajo, ki jo je režiral G. De ganutti, bogati:o odlomki iz po membnejš ih slovenskih filmov, od prvega *Na svoji zemlji* (1948), do zadnjega »Rdeči boo gie» (1982), in intervjuji z zgodovinarji — Radossi in Sala — kritiki — Fur'an in Codelli — z režiserjem. Klopčičem in direktorjem slovenskega filmskega podjetja Štibom. Filmski materiali so tudi prilika za razmišljanje o družbe nih problemih sodobne slovenske zgodovine. Vprašanje narodne identitete, preokreti in protislovja v razvoju socializma, preverjanje sedanjosti na osnovi preteklosti; so teme, ki so jih avto rji obravnavali v dosedanjih oddajah. Zanimivo spajanje različnih materialov v skicirani obliki, saj polurna oddaja ne dopušča zelo natančnega in poglobljenega obravnavanja, uspešno provocira gledalca k naknadnemu razmišljanju in preverjanju. Posrečena izbira uvodnega glasbenega motiva, jazz verzija narodne pesmi »Kaj ti je deklicam — iz filma Kgrpa Gorine, vsebinsko pomembno uokvirja oddaje in jim daje poseben originalen pečat. ekono- parla- ITALIJANŠKA TV Prvi kanal 10.00 »La traccda verde* . zadnja epizoda 11.15 Apokalipsa živali 12.05 človek iz 14. stoletja 12.30 Oddaja o zdravstvu 13.30 TV dnevnik 14.00 Prizma 14.30 - 17.30 športna sobota Kolesarstvo Rugby: Irska . Anglija 16.45 TV dnevnik - Flash 17.30 Tedenska oddaja o miji 18.25 Posebna ' oddaja iz menta 18.50 TV film iz serie »Jessica Novak* 19.45 Almanah 20.00 TV dnevnik 20.30 Al Paradise - oddajo vodijo Milva, Ileather Parisi in Oreste Lionello 21.50 TV dnevnik 22.00 Neverjetna zgodovina Italije - 3. del Čudovita ali neverjetna zgodovina je naslov oddaje, ki nam prikazuje zgodovino ali če hočemo dogajanja na področju, ki ga danes zavzema Italija. Danes bo na primer govor o Etruščanih, torej o narodu ali tudi le ljudstvu, ki je na delu Apeninskega polotoka živelo pred Rimljani. Še posebej pa bo govor o njihovih ženskah, za katere se trdi. da so bile hudo e-mancipirane, celo bolj kot stare Grkinje, za katere je znano, da so bile razmeroma veliko bolj emancipirane kot ženske sosednih dežel. Sicer pa prepustimo besedo o tem Giovanniju Colonni, ki se na to spozna 23.05 Programi, ki jih bomo videli v prihodnjih 7 dneh 23.20 Ujetniki časa 00.05 TV dnevnik Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Bis 12.00 Opoldanski program 12.30 T-V dnevnik 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Motorne dirke - Kayalami 14.30 «Occhio alla palla* - Film igra Jerry Levvis 16.10 čarobna kocka 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi za sedem dni 18.00 Lepa Italija 18.30 športni večer 18.40 Blitz Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 TV film iz serije «Saranno famosi* 21.30 Boks: Oliva - Leon 22.30 TV dnevnik 22.40 »II capello sule ventitre* TV dnevnik Zadnje vesti. Tretji kanal 12.30 Papež med delavci tovarne SIV in Magnetti Marelli v San Salvu di Vasto »La tenda rossa* - »Rdeči šetor* - TV film V maju 1928. leta se je na pcOprr.em področju dogajala velika tragedija, ki so jo pred kakimi petnajstimi le ti prenesli na filmski trak. General Nobile je namreč z balonom «Italia» odletel na Severni tečaj, ga baje tudi preletel, toda pri vračanju je prišlo do katastrofe in je ba’cn z vsem osebjem treščil na tla. na led. Tu so si člani posadke in ostali člani odrrave postavili šotor iz rdečega šotomega kri- 23.45 11.00 :6.10 la. Začelo se je mučno življenje, tudi umiranje in nekateri so zatrjevali, da je prišlo celo do kanibalstva. Končno pa jih je vendarle rešila neka sovjetska reševalna odprava 18.25 Programi, ki smo jih že videli in ki jih bomo videli na trjetjem kanalu 19.00 TV dnevnik 19.35 Praznični dnevi 20.15 Programi za prihodnje dni 20.30 Pet potovanj za zabavo 21.30 TV dnevnik 22.00 »H commissionario* 23.05 Jazz club - Koncert Jazz Lines Orchestra JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zverinice iz Rezije 8.25 Pedenjžep 8.45 Mladi virtuozi 9.05 Mali odred 9.35 Arabela - nadaljevanka 10.05 MaH svet 10.35 Vesolje: Vztrajnost spomina 11.35 Bistre vode: Sana 12.00 Naši olimpijci 12.40 Pariške kulturne diagonale 13.25 Poročila 14.55 P J v nogometu: Radnički - Zeljezničar 16.55 Poročila 17.00 PJ v košarki 18.30 Galaktika - nadaljevanka 19.15 Risanka 19.2) Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik . 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 La Gammick - kanadski film 21.30 TV teka — leto 1958 — 2. > del. Leta 1958 je v Bruslju 117 zgodovinarjev in kritikov izbralo 12 filmov vseh časov. Te manifestacije se je kot predstavnik Jugoslavije udeležil filmski zgodovinar France Brenk. Ob vrnitvi v domovino so z nji® na ljubljanski televiziji pripravili razgovor in predvajali Eisensteinov film «Oklep-niča Potemkin*, ki je bila izbrana za najboljši film na svetu. V okviru TV . teke so ta intervju, ki ga je vo dila takratna urednica filmskega programa Marja Cerkovnik, tokrat tudi obnovili-Ker pa so izbrani filmi P° 25 letih še prav tako zanimivi kot leta 1958. bodo vseh dvanajst filmov predstavili s takratnimi odlomki. Slovenski filmski delavci pa so v tistih letih razmišljali tudi o domači komediji, tako da tudi tokrat ne bo manjkalo Ježka 22.45 Poročila Koper 14.55 Nogomet: Radnički Željezničar 16.45 TVD novice 17.00 Smučarski poleti - svetovni pokal 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Mladi policah - serijski film 21.15 1. 2, 3 - Rock 21.45 TVD danes 22.00 Navihanka - celovečerni fil® Zagreb 15.30 SP v smučarskih poletih 16.45 Sedem dni TV 16.50 Košarka: Partizan - Olimpija 18 30 Živeti z naravo 19.30 TV dnevnik 20.00 Valentina - sovjetski fil® 22.00 Po vašem izboru TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 14.00. 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;' 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja: Imena naših vasi; 9.00 Sobotni trim; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Trio Lorenz: 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Beležka; 12.00 »Glas od Rezije*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Sanja*; 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojca >; 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: sopranistka Ksenija Vidah in tenorist Rudolf Franci; 18.00 Pozabljeni smeh: »Poštena deklica* Veseloigra; 18.40 Priljubljeni motivi. »Pozabljeni smeh* je naslov niža. ki je na sporedu nocoj ob 18. uri. Člani Slovenskega stalnega gledališča, ki jih v tej avanturi odkrivanja starožitnih slovenskih gledaliških besedil vodi Adrijan Rustja. bodo predstavili igro Miroslava Vilharja »Poštena deklica*. Preprosta zgodba o lepi in spretni šivilji, tridesetletni Tonini, ki vzbuja s svojo lepoto zanimanje dveh starejših moških in ki se naposled odloči za nekega tretjega. Vilharjevo igro je za tržaški radio predelal Miroslav Košuta, ki je tudi napisal nekaj songov v uglasbitvi Aleksaindra Vodopivca. KOPER (Siove ish’ program) 6.00. 6.30. 7.00. 13.00. 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program: 7.15 Val 202: 13.00 Na valu Radia Koper: 13.30 Zamejska reportaža: 14.10 Glasba in zanimivosti: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Mladim poslušalcem. KOPER dtollltinski umorom) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30. 9.30, 10.30, 11.30. 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji programi; 9.32 Lucianovi dopisi: 10.00 Glasbena oddaja; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Pesem tedna; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 15.15 Counlry glasba; 15.32 Glas- beni vveek-end; 16.15 Orkester Ca-sadei: 16.45 Glasbeni premor; 16.55 Pisma iz...; 17.00 Pozor na tiste tri; 17.32 Lestvica plošč; 18.00 Glasbeni vveek-end 2. del; 18.45 Slišimo se zopet jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00. 13.00, 15.00. 17.00. 19.00. 21.00 in 23.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji programi; 9.02 VVeek-end: 10.15 B'ack-out: 10.55 Glasbena oddaja; 11.44 Cinecitta; 12.30 Cristina di Belgioioso - 7. epizoda; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.30 Rock VU-lage; 14.03 Življenjepis Marie Cal las: 14.46 Glasbeni premor; 15.03 Glasba; 16.25 Stičišče; 17.03 Auto-radio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni premor; 18.40 šport - od bojka; 19.15 Start nedelj, šport: 19.30 Radiouno jazz ’83; 20.00 Black-out; 20.40 Na odortem odru; 21.03 Zdravstvena oddaja; Večer na kriminalka; 22.00 Danes zve čer v Pub Cab v Milanu; 22.28 Ra dijsko gledališče; 23.10 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek progi a mov. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00 11.00. 12.00, 14.00. 19.00. 22.00. 23.00 in 24.00 Poročila; 6.10, 6.45. 7.35 Prometne informacije; 6 20 Re kreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.43 Iz naših sporedov; 805 Pio nirski tednik; 9.05 Matinejski kon_ cei-t; 9 15 Zapojmo pesem; 10 05 Po republikah in pokrajinah; 10.23 Panorama lahke glasbe; 11 05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin: 12.10 Goda la v ritmu: 12.30 Kmetijski nas ve ti: 12 40 Naši poslušalci čestitajo: 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Glas beua panorama: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabav na glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladini: 19.23 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabav ni večer: 21.00 Za Slovence P° svetu; 22.20 lz naših simredov; 23 00 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program - glasba. SMUČANJE PO VELESLALOMU V FURANU NA JAPONSKEM Tudi ženski svetovni pokal v ZDA McKinneyeva nedosegljiva na vrhu Zaradi včerajšnje slabe uvrstitve je Švicarka Hessova ne more več dohiteti - Danes zadnji moški veleslalom FURAN O (Japonska) — Tudi žen-svetovni pokal je letos šel v ®A. Po zmagi Phila Mahra med boškimi je prav tako predčasno med tenskami zmagala dvajsetletna Tamara McKinney, ki je tako prekinite štirinajstletno premoč evropskih tekmovalk in sploh prvič ponesla Prestižni pokal v ZDA. V ženski vrste je sicer Severna Amerika že zabeležila dva uspeha, vendar s Kanadčanko Nancy Greenovo. ki je bite najboljša na prvih dveh izvedbah svetovnega pokala v letih 1976 in 1968. Končna odločitev je padla na včerajšnjem veleslalomu v Furanu na "aponskem. Edina, ki bi namreč se lahko ogrozila McKinneyevo, je “da Švicarka Hessova. vendar bi Jborala zmagati tako včeraj kot tubi v jutrišnjem slalomu. Včeraj pa le Hessova pristala šele na 10. mestu in tako je vsako upanje splavalo P° vodi. Na predzadnji preizkušnji svetovnega pokala se je uveljavila Wen- zlova, ki je bila odlična v prvi vožnji, ko je kar za 1"63 prehitela Mc Kinneyevo in 1 ”64 Walliserjevo. V drugem spustu je McKinneyeva i-mela precej težav, tako da je zasedla šele dvanajsto mesto, na končno drugo mesto pa se je povzpela Serratova pred VValliserjevo. Danes bo na vrsti zadnji moški veleslalom, kjer se obeta zagrizen boj med Stenmarkom, Philom Ma-hrom in Julenom. VRSTNI RED 1. Wenzel (Liecht.) 2'31”23 2. Serrat (Fr.) 2’33”18 3. Walliser (švi.) 2’33”40 4. Kirchler (Av.) 2'33”71 5. Merle (Fr.) 2’33''89 6. Nelson (ZDA) 2’33”90; 7. Char- vatova (ČSSR) 2’34’ 06; 8. M. Epple (ZRN) 2’34”39; 9. Pelen (Fr.) 2’34”86; 10. Hess (Švi.) 2'34”87; KONČNA LESTVICA VELESLALOMA 1. McKinney (ZDA) 120 točk; 2. Nelson (ZDA) 83; 3. M. Epple (ZRN) 81; 4. Hess (Švi.) 78; 5. VVenzel (Liecht.) 77; 6. Serrat (Fr.) 68; 7. I. Epple (ZRN) 65; 8. Rey (Fr.) 64; ZAČASNA LESTVICA SP 1. McKinney (ZDA) 210 točk; 2. Wenzel (Liecht.) 193; 3. Hess (švi.) 192; 4. Kirchler (Av.) 163; 5. Waili-ser (Švi.) 135; 6. I. Epple (ZRN) 115; 7. Nelson (ZDA) 114; 8. Char-vatova (ČSSR) 110; 9. M. Epple (ZRN) 109; 10. De Agostini (Švi.) 96. Zavadlavova na drugem mestu BOLOGNA — Na včerajšnjem ženskem slalomu, predzadnji preizkušnji za evropski pokal, je zmagala Švicarka Gadientova, na drugo mesto pa se je uvrstila Jugoslovanka Anja Zavadlal. ki je zaostala z,a 65 stotink sekunde. Najboljša Italijanka je bila Righettije-va (10.), ostale Jugoslovanke pa so se tako uvrstile: 11. Tome, 17. Koprol, 36. Bergant in 52 Dežman. NOGOMET SPET UGODEN ŽREB ZA TURINČANE V polfinalu Juventus - Widzew Lodž Za poljsko enajsterico je še lani igral Boniek - Komentar tiskovne agencije PAP ŽENEVA — Ženevski žreb polfinalnih parov v pokalu prvakov je bil spet zelo ugoden za Juventus, edino italijansko moštvo, ki je uspešno prestalo četrtfinalno kolo evropskih nogometnih pokalov. Turin-čani se bodo namreč spoprijeli s poljsko enajsterico Widzewa iz Lo dža, se • pravi z bivšim moštvom Zbignievva Bonieka, Juventusovega tujega asa. V drugem polfinalu se bosta srečala španski Real Sociedad in za-hodnonemški Hamburger, ki sta prav gotovo nevarnejša od Polja kov, čeprav Trapattonijevi varovan ci morajo upoštevati, da je Widzew v četrtfinalu dokaj zanesljivo od pravil angleški Liverpool, se pravi moštvo, ki je več let »gospodova lo» v Evropi. Poljaki so doma zmagali s čistim 2:0, na Otoku pa so izgubili samo z golom razlike (2:3). Kljub temu so v Turinu z včerajšnjim žrebom nadvse zadovoljni in tega pravzaprav niti ne prikrivajo, čeprav velja, da v polfinalu ni več lahkih nasprotnikov, ki bi jih lahko premagali s polovičnim naporom. Po odlični igri v dvojnem spopadu z Aston Villo je Juventus prvi fa vorit pokala prvakov. DVOJNI CIU JflDRflNOVCEV V NOCOJŠNJI TEKMI Z BflSKET TEflMOM Imaga in oddolžitev za krivični poraz v Teramu V prvi tekmi so sodniki in zapisnikarji oškodovali našo ekipo Pričetek ob 20.30 v tržaški športni palači Košarkarji Jadrana verjetno še ni-*° pozabili krivice, ki so jo v pr-yom delu prvenstva doživeli v Te-r*mu in prav gotovo se v njih še Jteta docela polegla jeza in razo-b^ranje za tako pristransko ravnajte sodnikov in zapisnikarjev. Mar-s'teaj je seveda že šlo v pozabo, yerjetno pa vsak ,'adranovec od ta-*rat pričakuje drevišnje srečanje, “a bi se v domačem okolju oddol-nasprotnikom za najbolj pekoč ln krivičen poraz letošnjega prvenska. »Plavi* so letos zaigrali pre-bbj spremenljivo, tako da so se tenogj opazovalci že zbali, da se [te bodo uvrstili v <-play off*. Vse [aže. da so Splichalovi varovanci y°hčno le prebrodili vse krize ter ba so v zadnjem mesecu ponovno Pokazali prepričljivo igro tudi na rijem. Za letošnjo ligo je značilna predvsem ravnovesje med vodečimi, ta-da se na vrhu razpredelnice na Robert Daneu (Jadran) haja kar pet moštev, vsako od ka terih ima vsaj na papirju iste mož nosti za uvrstitev v «play off* Verjetno je prav zaradi tega letoš nje prvenstvo bolj zanimivo od lan skega, saj taka izenačenost v močeh bolj priteguje kot pa prvenstvo, SINOČI V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Tesen poraz Bora Radenske Stella Azzurra Radenska «:69 (39:33) BOR RADENSKA: Trevisan, Ma-yer 20 (6:6), L. Koren 4, Krečič 2, Klobas 4, Race 10, Čok 2 (2:2), Jtoeipp 13 (5:9), F. Koren, Zobec (4:5). Člani Bora Radenske so na doječem igrišču po dokaj napeti in tebnačeni tekmi v zadnjih sekundah Klonili Stellj Azzurri. Tekma ni bila b°Padljiva, kajti moštvi sta zagrebli vse preveč napak, tako v o-brambi kot v napadu. Naši bi lahko ? Prisebnejšo igro v končnih minu rib srečanja obdržali točki doma, bTpak jim to ni uspelo predvsem *aradi velike raztresenosti v napa-b|J in neangažirane igre v obrambi. je ^ v zadnjih . trenutkih izko-[tetilj nezbranost Borove peterke j Povedli z vrsto protinapadov in Sl tako zagotovili končno zmago. V Borovih vrstah je tokrat dobro );aigral Henrik Maver, predvsem v baPadu, medtem ko se v obrambi te nihče posebno izkazal, če izvza [berno Zobca, ki je bil v prvem de-;u tekme povsem zanesljiv pod ko-s*bia. (Cancia) 24:22 MINIBASKET Poraz, a dobra igra domovcev Ardita A — Dom 02:3) DOM: Ambrosi, Hvalič 10, Mauro, Klemše, Pahor 4, Sošol, Sturma 8, Pavšič. V finalni tekmi mini turnirja, ki ga je organizirala goriška Ardita, so se Domovi minikošarkarji pomerili z domačini. Zaradi gripe, ki razsaja, je Domovo moštvo nastopilo v okrnjeni postavi, zato tudi ni moglo računati na zmago. V prvih dveh i -Minah so bili naši fantje proti fizično močnejšim nasprotnikom popolnoma brez moči. V nadaljevanju pa so se razigrali in zelo malo je manjkalo, da niso v razburljivem finišu presenetili domačinov. Kljub porazu in odsotnosti nekaterih dobrih igralcev pa moramo pohvaliti vse nastopajoče, saj so zares dali vse od sebe, kar smo sicer od njih že navajeni. (V. P.) v katerem je prvo mesto že vnaprej oddano. Danes se torej obeta lepa košarkarska predstava vsem obiskovalcem Jadranovih tekem, ki bodo verjetno sledili s posebno pozornostjo večernemu dvoboju med našo združeno ekipo in moštvom iz Terama. Opozorili bi še na dejstvo, da so jadranovci v prvi tekmi v Teramu igrali z okrnjeno postavo in brez trenerja, ki je bil takrat zadržan, drevi pa se bodo svojim gledalcem predstavili s popolno postavo in verjetno tudi z zvrhano mero zaverovanosti v zmago. DANES NA «1. MAJU* Srečanje v športni ritmični gimnastiki V Borovem športnem centru v Trstu bo danes, ob 15. uri srečanje v športni ritmični gimnastiki, na katerem bodo nastopile mlade telovadke ljubljanskega Partizana iz Most, goriškega Doma in domačega Bora. To prvo tovrstno prireditev pri nas je pripravil gimnastični odsek Bora in bo gotovo na kakovostni ravni, o čemer priča vest, da bo med Ljubljančankami nastopila tudi jugoslovanska državna prvakinja v tej telovadni zvrsti. Pred pričetkom tekmovalnega dela pa bo na sporedu krajši nastop najmlajših Borovih telovadk. V ženski in moški C-2 in D ligi bodo danes in jutri odigrali zadnje kolo tega meseca. Po enotedenskem premoru se bodo namreč prvenstveni boji nadaljevali šele 9. aprila. V B skupini 1. moške divizije in v obeh ženskih skupinah iste lige pa bo ta teden na sporedu zadnje kolo. Pričenja se tudi moško prvenstvo «under 15*. za vse ostale lige pa je vse po starem. ŽENSKA B LIGA Tokrat igra Sokol Meblo doma proti edini ekipi, ki mu je v prvem delu prvenstva zadala poraz. Na-brežinke so namreč doslej izgubile samo v Fiume Venetu, drevi pa se jim ponuja odlična priložnost, da se nasprotnicam oddolžijo in pospravijo točki, s katerima bi si matematično zagotovile obstanek v ligi. Pred mnogo težjo nalogo je Bor Intereuropa, ki potuje na napeto gostovanje v Padovo. Viaggi Leonardi je na zadnjem mestu lestvice. Če bodo borovke zmagale, ga bodo najbrž dokočno stlačile v nižjo ligo. O tej pomembni tekmi, nam je trener Bora Intereurope Igor ,Može povedal naslednje: «Po vsej verjetnosti bomo igrali brez Vesne Klem še. ki ima spet težave s palcem """'■■Himniiiiiiii.i.iiiiiiimiiiiiiiitiiiiiimnim...................•■mil.........i....................................................•■••»•»Ul.. Srečanje med Jadranom in moštvom Basket team Teramo bo da nes zvečer ob 20.30 v tržaški športni palači. (Cancia) JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Odločilno gostovanje Olimpije v Beogradu V četrtfinalu zaključnega dela jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je edinole Crvena zvezda zmagala v obeh prvih dveh tekmah (na račun zagrebške Cibone) in si tako zagotovila mesto v polfinalu. Ostalih šest četrtfinalistov pa bo danes moralo še tretjič na igrišče. Ljubljanska Olimpija bo gostovala pri Partizanu, s katerim je v prvi tekmi zgubila s 95:81, doma pa tesno zmagala s 77:76. Šibenka bo igrala desna proti Jugoplastiki (prva tekma 104:102 za Šibenko, druga 98:85 za Spličane), Bosna pa se bo prav tako doma spoprijela z Zadrom (v Sarajevu je zmagal Za yamaha; 5. Haslam (VB) honda; 6. 89:87). Tekmo med Partizanom in Olimpijo bo prenašala tudi ljubljanska televizija s pričetkom ob 17. uri. KOLESARSTVO Danes Milan - Sanremo MILAN — Na startu današnje dirke od Milana do Sanrema, klasične uvodne preizkušnje svetovnega kolesarstva, bodo vsi najboljši, od Sa-ronnija do Raasa, De Wolfa, Kelly-ja, Hinaulta, Cavazzi ja, Argentina, Knetemanna, Bontempija. Na uspeh računa zlasti Saronni. Včerajšnji žreb v Ženevi je ko mentirala tudi poljska tiskovna a gencija PAP, ki piše, da je Wi dzew «najbrž naletel na najtežjega nasprotnika, saj Juventus uspešno igra tako v pokalu, kot tudi v do mačem prvenstvu.* Žreb je bil v ostalih dveh poka lih dokaj «pravičen». V pokalu po kalnih prvakov bosta obe polfinalni tekmi nadvse zanimivi. Tradicija je na strani Real Madrida in belgijskega Waterscheia, a dunajska Au-stria in britanski Aberdeen sta v četrtfinalnem kolu poskrbela za pravcata «podviga*. Avstrijci so namreč odpravili Barcelono (Realu se torej ponuja priložnost, da maščuje rojake), Škoti pa celo slav ni Bayern. Tako 6. aprila POKAL PRVAKOV • Juventus (It.) - Widzew Lodž (Polj.) • Real Sociedad (Šp.) - Hamburger (ZRN) POKAL POKALNIH PRVAKOV • Aberdeen (Škotska) - Waterschei (Bel.) • Austria Dunaj (Av.) Real Madrid (šp.) POKAL UEFA • Bohemias (ČSSR) - Anderlecht (Bel.) • Benfica (Port.) - Universitatea (Rom.) Prve tekme bodo odigrali 6. a-prila v mestu ekipe, ki je označena kot prva. Povratne tekme bodo 20. aprila. Kar zadeva pokal UEFA, bo prva finalna tekma 4. maja na igrišču zmagovalca polfinalnega dvoboja med Bohemiasom in Anderlech-tom. Povratna finalna tekma bo 18. maja. Finalna tekma pokala pokalnih prvakov bo 11. maja v Goteborgu. Finalna tekma pokala prvakov bo 25. maja v Atenah. V pokalu UEFA bo portugalska Benfica. ki je izločila Romo. igra la s presenetljivimi Romuni Univer-sitatee, ki so premagali zahodno-nemški Kaiserslautern, potem ko je že kazalo, da se jim obeta izločitev. V drugi tekmi je belgijski Anderlecht izraziti favorit 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija v Beogradu V anticipirani tekmi 1. jqgoslovan-ske nogometne ’’ge bo ljubljanska Olimpija danes gostovala pri OFK Beograd. V drugi današnji tekmi, ki jo bo prenašala tudi televizija (TV Ljubljana ob 13.40, TV Koper ob 14.55) pa se bosta pomerili Rad-nički in Željezničar. Jutri bodo na vrsti preostala srečanja: Sarajevo - Hajduk, Rijeka -Partizan. Galenika . Dinamo (Zagreb). Osijek - Velež. Vojvodina -Budučnost, Sloboda - Dinamo (Vin-kovci). KvoTier - Crvena zvezda. SMUČARSKI SKOKI SP V HARRACHOVU liaga včeraj peti Tepeš le mesto niže Po prvem dnevu 7. svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Harrachovu na češkoslovaškem vodi Finec Nykaenen, velik uspeh pa sta dosegla tudi jugoslovanska predstavnika Ulaga, ki je bil peti in Tepeš, ki se je uvrstil mesto nižje. VRSTNI RED: 1. Nykaenen (Fin.) dvakrat po 176 m; 2. Freitag (NDR) 170 in 169 m; 3. Findeisen (NDR) 164 in 171 m; 5. Ulaga (Jug.) 165 in 173 m ter zaostanek 20 točk; 6. Tepeš (Jug.) 167 in 172 m ter zaostanek 20,5 točke: 35. Lotrič (Jug.) 131 in 132 m. V prvenstvu kadetov (na sliki srečanje med Borom in Ferroviariom) bo danes na «1. maju* v Trstu slovenski derbi med Borom B in Konto velom HiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiittiiiiintiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiM NOGOMET V AMATERSKIH LIGAH NA TRŽAŠKEM Povsod težave s sestavo moštev Damala vse ekipe pestijo poškodbe - V ospredju tekma Primorec -Rabuiese V prvi in drugi amaterski ligi bodo jutri odigrali deveto povratno kolo, v tretji amaterski ligi pa bo na sporedu šele šesto povratno kolo. 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Costalunga Vesna bo že tretjič zaporedoma igrala na domačem igrišču. Prav pred svojim občinstvom je šlo Križanom v zadnjih nastopih vse odlično, saj so prav v zadnjih treh tekmah (San Canzian, Sangiorgina in Corno) zmagali in s tem bistveno popravili položaj na lestvici. Jutrišnji nasprotnik Križane vsekakor za-skrblja, saj moramo upoštevati, da sodi Costalunga med močnejše ekipe tega prvenstva, vrhu tega pa ima trener Vidonis precej težav s postavo. Acquavita, Ludvvig in Pic-chieri so poškodovani, Fabio Can-dotti pa je bil zaradi četrtega opomina diskvalificiran. Prav zptfi bi jutri Vesni najbrž zadostovala že točka. 2. AMATERSKA LIGA Zarja — Campanelle Tudi zarjani bodo igrali tretjo zaporedno tekmo doma. če upoštevamo, da je jutrišnji nasprotnik v zadnjih štirih nastopih poražen zapustil igrišče in da je do sedaj zbral samo 13 točk, je povsem jasno, da so Bazovci v tej tekmi favoriti. Ob tem stavo enajsterice. Ker pa si je Primorje praktično že zagotovilo obstanek v ligi. ni izključeno, da bo Mikuš že v nedeljo vključil v postavo kakšnega mladinca. Kras — Domio Čeprav tudi trenerja Krasa Vinka Hafnerja pesti vprašanje postave, je za nedeljsko srečanje z Domiom še pa je treba vsekakor pripomniti, da i kar optimistično razpoložen. Hafner dveh točk še nimajo v žepu in morajo zato igrati odločno, kajti vsako podcenjevanje bi jih lahko tudi drago stalo. Libertas — Primorje Primorje čaka vsekakor dokaj težka naloga, tudi zato, ker bo že tretjič zaporedoma igralo v gosteh. Upaštevati je treva tudi. da igra Libertas v povratnem delu prvenstva res solidno in zaostaja le točko za Primorjem. Prav gotovo bi se trčnep .Primorja .Mikuš v nedeljo zadovoljil s točko, saj ima zaradi poškodb še- vedno precej težav s se- ODBOJKA V ŽENSKEM TRETJELIGAŠKEM PRVENSTVU v v NA PROSEKU ZANIMIV TRŽAŠKI DERBI 0MA SLOGA DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI 1 DANES SOBOTA, 19. MARCA KOŠARKA C - 1 LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Ja-r*h - Teramo. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.00 v Gorici: Arte A - Dom. KADETI 15.30 v Nabrežini: Sokol - Liber-asl 15.30 v Trstu «1. maj*: Bor B -lontovel. DEČKI , 15.30 na Kontovelu: Kontovel A -^volana. , PROPAGANDA 11.00 na Opčinah: Polet - Don Bo-teo B. NOGOMET CICIBANI 15.00 v Dolini: Breg Giarizzole; 5-00 na Proseku: Primorje - Zaule. , MLAJŠI CICIBANI 15.45 v Dolini: Breg - CGS. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA .19.00 v Nabrežini: Sokol Meblo L1?* Fiume Veneto; 21.15 v Padovi, ''riggi Leonardi . Bor Intereuropa. ŽENSKA C - 1 LIGA ».00 na Proseku, športni center pristaniščnikov: Orna 01ympic - Sloga. MOŠKA C - 2 LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor JIK Banka - Rangers; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Juven-tina Belca - Ginnastica Spilimbergo; 20.30 v Torzu d’Aquileia: Vivil - O-lympia Temin. ŽENSKA C - 2 LIGA 20.45 v Dolini: Breg - Colloredo; 18.00 v Martignaccu: Libertas Mar-tignacco - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Agi Gorica. MOŠKA D LIGA 20.30 v Fossalonu: Pallavolo Gra-dež - Jamlje. ŽENSKA D LIGA 18.00 pri Banih: Sloga - Solaris; 20.30 v Tržiču: Volley Club Tržič -Sokol. 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - Nuo-va Pallavolo Greta. 1. GENSKA DIVIZIJA 18.00 v Dolini: Breg A - Nuova Pallavolo Trst: 19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Vivai Busa - Sloga. «UNDER 15» - MOŠKI 15.00 v "rstu, telovadnica Morpur-go: Nuova Pallavolo Trst - Sloga. GIMNASTIKA 15.00 v Trstu, »1. maj*: mednarodno tekmovanje v ritmični gimnastiki. Nastopata tudi Bor in Dom. JUTRI NEDELJA, 20. MARCA KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Repnu: Polet . Časa del frigo; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Radiograf Control. 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu «1. maj*: Bor A -Barcolana. MLADINCI 15.00 v Trstu, telovadnica Morpur-go: Stella Azzurra - Bor; 12.00 v Trstu, Ul. Valle: Inter 1904 - Polet. DEČKI 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Don Bosco: 9.C0 na Kontovelu: Kontovel B - Grandi motori. PROPAGANDA 9.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Ser-volana. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna Costalunga. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu. Ul. Flavia: Libertas - Primorje; 15.00 v Repnu: Kras - Domio; 15.00 v Trebčah: Gaja -Opicina: 15.00 v Bazovici: Zarja -Campanelle. 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trebčah: Primorec - Rabuiese; 15.00 v Dolini: Breg - S. Luigi; 15.00 v Tržiču: Italcantieri -Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovod-nje - Azzurra: 15 00 v Doberdobu: Mladost - Fogliano. NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 v Dolini: Breg - CGS. NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo) 9.45 na Opčinah: Roianese . Primorje. ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Soncini; 9.00 v Dolini: Breg - Giarizzole. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 9.30 v Štandrežu: 01ympia Berto-lini - Le Volpi Trst. 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, telovadnica Morpur-go: Nuova Pallavolo Trst - Sloga. KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 8.30 in 14.30 v Trstu, Ul. Giarizzole: nastopa tudi Polet. na nogi. Srečanje je zelo važno za obe ekipi. Če domačinke izgubijo, so praktično v C-l ligi, kar pomeni, da bodo igrale na vse ali nič. To zna bit. za nas še dodatna psihološka prednost. Točki sta sicer nujno potrebni tudi nam. če izgubimo smo gotovo ob tretje mesto, kar pome tii, da bi si morali obstanek v ligi kvečjemu priboriti z dodatnim srena zadnjih tekmah, nismo brez možnosti.* ŽENSKA C-1 LIGA Tržaški derbi med OMA in Slogo, ki bo drevi na Proseku, utegne b:ti zelo zanimiv. V preteklih treh letošnjih derbijih je vedno slavila zmago OMA. Pred tednom dni je Sloga premagala Olimpio Teodoro, varovanke trenerja Cipolle pa so nepričakovano izgubile. Možna so presenečenja, še zlasti zato, ker bodo naše igralke gotovo bolj sproščene od nasprotnic. MOŠKA C 2 LIGA Po zadnjem domačem spodrsljaju z odličnimi igralci iz Maniaga bo 01ympia Terpin tokrat imela na drugi strani mreže v Terzu d’Aquilei Vivil. ki ni nasprotnik take kakovosti. štandreška Juventina bo gostovala Ginnastico iz Spilimberga, ki je še vedno praznih rok, kot tudi borovci, ki se bodo doma srečali s še nepremaganim Rangers iz Vidma. ŽENSKA C-2 LIGA Po zadnjem spodrsljaju imajo zastopnice Brega lepo priložnost, da pospravijo tretji par točk s Collo-redom. Lepa priložnost se tokrat ponuja tudi odbojkaricam Bora. Pred težko nalogo pa bo Kontovel Electronic Shop, ki gostuje v Martignaccu. MOŠKA D LIGA Odbojkarji Jamelj so v zadnjih nastopih napravili velik napredek. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj za zmago v Gradežu. ŽENSKA D LIGA Doslej je Solaris enkrat slavil, Sloga pa še nikoli. Srečanje bo precej izenačeno. V skupini za obstanek ima goriška Oiympia Berto-lini enkratno priložnost za uspeh z Le Volpi. Tako Sokol kot tudi Vol-ley Club sta še brez točk. Prednost je tokrat na strani Nabrežink, čeprav igrajo v gosteh. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Sloge bodo slej ko prej tudi v drugem obračunu premagali Nuovo Pallavolo. Vodeči Kras bo igral z Volley 80 Duke v ponedeljek, Bor pa obljublja, da se bo poslovil od boja za točke z zmago s solidno Nuovo Pallavolo z Grete. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Brežanke imajo lepo priložnost, da se oddolžijo šesterki Nuove Palla- volo iz Trsta. Za, Slogo bo Vivai Busa premočen nasprotnik. Borovke pa bodo igrale s CUS v četrtek. «UNDER 15» moški V tej konkurenci se prvenstvo pri čenja šele to soboto. To pa zato, ker nastopajo samo tri šesterke: Nuova Pallavolo Trst, Inter 1904 in Sloga. Tako imamo tudi mi edinega zastopnika, kar je še en dokaz, da še za moški odbojkarski naraščaj ne skrbi tako, kot bi bilo potrebno. Prvo tekmo bodo mladi slovenski odbojkarji Sloge odigrali z Nuovo Pallavolo, ki ne bi smela biti nepremagljiva. G. F. ŽENSKA ODBOJKA Zois — Carducci 2:0 (15:5, 15:0) Stefan — Oberdan 0:2 (1:15, 6:15) Stefan — Petrarca 0:2 (7:15, 4:15) ZOIS: V. Klemše, čač, Ban, Daneu. Starc, Menegatti, Kokorovec, Fer-luga. STEFAN: Gorkič, Ferfolja, Pizziga, Zonta, Fabjan, Klabjan. V skupini B ženskega odbojkarskega turnirja mladinskih iger za višje srednje šole nastopajo tudi dijakinje trgovskega zavoda Zois in poklicnega inštituta Stefan. Za Zois nastopajo v glavnem aktivne odbojkarice, ki so v drugem kolu (v prvem kolu so počivale) brez težav odpravile vrstnice šole Car ducci, dijakinje inštituta Stefan, ki so povečini rekreativke, pa so v obeh dosedanjih srečanjih izgubile. Kosovel — Prosecco 2:0 (15:4, 15:1) KOSOVEL: K. in M. Milkovič, Vidali, A. in N. Sosič, Bratoš. Rebula, Kokoravec, Morpurgo, Colja, Bizjak, Purič. Kosovel je startal v ženskem odbojkarskem prvenstvu nadvse pozitivno. Resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da je bila prose-ška šola zelo šibka. (INKA) De Tomasini — Levstik 2:0 (15:7, 15:8) MOŠKA KOŠARKA Ciril in Metod — Nazario Sauro 58:47 ( 25:20) IIIIMIIIMtfItllllllMIMIIIIIIIIIIIIMItllltMItItllllllllltllllllllllllUMinilllMIIItllllimilllllllllMIIIIIIIIIflllinilllllll OBVESTILA SK Devin vabi vse svoje člane jutri, 20. marca, v Lokve na srečanje s prijateljskim klubom SK Lokve. Ob tej priliki bodo izvedli klubsko tekmovanje v nordijski in alpski disciplini. Odhod z osebnimi avto-mohili ob 7.30 iz Sesljana. Interesenti naj se prijavijo še danes, 19. t.m., pri Brunotu Škerku, telefonirati v popoldanskih arah. • • • ŠZ Bor sklicuje dne 28. t.m. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na stadionu «1. maj* v Trstu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razno. • * * ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 27. marca, oh priliki tekmovanja za »Trofejo ZSŠDI*, izlet v Cimo Sappado. Vpisovanje v ponedeljek, 21. t.m., in v torek, 22. t.m., od 20. do 21. ure v občinski telovadnici v Dolini. * • • ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 na sedežu bali- narskega kluba Kraški dom v Repnu seja balinarske komisije. Dnevni red: 3. zamejsko balinarsko prvenstvo za trofejo ZSŠDI. * • * ŠD Primorec Trebče sklicuje 17. redni občni zbor v petek, 25. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: I. pozdravi; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo predsednika; 4. razno. • • • Smučarski odsek ŠD Mladina organizira 27. marca izlet v Cimo Sappado ob priliki tekmovanja pokala za ZSŠDI. Vpisovanje kot običajno do četrtka, 24. marca. Odhod z Opčin točno ob 6. uri (legalna ura) in iz Križa ob 6.15. BOKS Danes Oliva * Leon NEAPELJ — Evropski prvak v superlahki kategoriji, Patrizio Oliva, se bo drevi pomeril s Špancem Franciscom Leonom. Srečanje bo veljalo za evropski naslov. vedno pravi, da je treba na domačih tleh zmagati, ne glede na moč nasprotnika. če pa pogledamo dosedanje rezultate Domia, je moč ugotoviti, da je ekipa letos precej razočarala, čeprav razpolaga za amatersko prvenstvo z nekaterimi res odličnimi igralci. Zato ima Kras možnost, da osvoji obe točki. Gaja — Opicina Težka naloga čaka tudi Gajo, čeprav Opicina ni več tako zagnana kot pred dvema tednoma, ko se je že potegovala za prestop v višjo ligo. S porazom, ki so ga Openci doživeli proti Giarizzolam in nedeljskim porazom s Čampi Elisi, pa je vsako njihovo upanje spiavalo po vodi. Zato mislimo, da lahko Gaja preseneti nasprotnika, če bo znala izkoristiti njegov težek psihološki položaj. » * * 3. AMATERSKA LIGA Na Tržaškem Primorec — Rabuiese Trebenci so v zadnjih nastopih jasno pokazali, da ne nameravajo popustiti, posebej sedaj, k > so zaostanek za vodilno Aurisino znižali le na sami dve točki (seveda s tekmo manj). Tudi jutri morajo Trebenci torej zmagati za vsako ceno. Igrati pa bodo morali zelo zbrano, saj je Rabuiese pred tednom dni prisilila prav Aurisino k delitvi točk in je zato zelo neugoden nasprotnik. Breg — San Luigi Sodeč po zadnjih nastopih, bodo Brežani jutri spet pred težko nalogo. Breg letos dobesedno zapravlja točke proti šibkejšim ekipam in se izkazuje samo proti močnejšim (s 3:0 je na primer premagal Aurisino). O tem, ali bo jutri zmagal bo pač odločalo igrišče, čeprav ima trener Ghersinich zaradi poškodb Rodelle, Ježa in Zonte in zaradi izključitve Perosse precej objektivnih težav. (B. R.) * * * Na Goriškem Italcantieri — Juventina Za jutrišnjo srečanje je vsekakor težko napovedati, kako sc bo obnašala Juventina, ki je prav v zadnjem delu prvenstva igrala precej slabo, saj si ni nihče pričakoval, da bodo Štandrežci v zadnjih 6. kolih zbrali le eno točko. To se je seveda tudi o-dražalo na lestvici, saj so Vižinti-novi varovanci povsem izgubili vsako upanje, da bi se lahko borili za napredovanje. Za jutrišnje srečanje proti tržiški ekipi pa lahko rečemo, da bo Juventina lako zabeležila pozitiven rezultat le v slučaju, da bo zaigrala, kot v prvem delu prvenstva. Sovodnje — Azzurra Sovodenjcem se tokrat ponuja priložnost, da po več mesecih beležijo ponovno zmago. V goste bodo namreč sprejeli skromno Azzurro, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Vsekakor pa srečanja ne gre jemati na lahko, saj so goriški igralci že prekrižali račune marsikateri ekipi. Mladost — Fogliano Po srečanju Medea - Capriva bo tekma v Doberdobu ena najzanimivejših tega kola. Doberdobci bodo igrali proti ekipi, ki ima točko zaostanka in je v skupini šestih enajsteric, ki se še potegujejo za napredovanje. Srečanje bo za Kraševce izredno važno, če želijo dohiteti najboljše, jim remi ne zadostuje. Morali bodo igrati na zmago, kar pa bo proti Foglianu vsekakor zahtevna naloga. RIO DE JANEIRO - Novi tre-nei brazilske državne nogometne reprezentance je Carlos Alberto Parreira, medmstvo. uprava. oglasni oddalak TRSI Ul Momacchi 6. PP 559 Tal, (040) 79 46 72 (4 linija) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 moggio 1 Tel, (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9 000 Mr — celoletno 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizaciie in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Postni tekoči rocun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK i Stran 6 19. marca 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubila"" Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mfflt 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlani^ - JuM|Ske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tisk« f ^ ZTT Trst £ l m italijanske zvez« časopisnih založnikov FJEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Ni pričakovati naraščanja proizvodnega ritma Napovedi jugoslovanskih gospo darstcenikov so za letošnje leto čedalje manj optimistične: napovedujejo namreč, da se bo proizvodni ritem začel polagoma zmanjševati in da je pričakovati izboljšanje šele v začetku drugega olletja. To te napovedujejo tudi vrvi statistični podatki o slovenski 'ndustriji, ki je januarja in fe bruarja sicer izdelala za 3,1 od stotica več kol lani v teh dveh me setih, vendar je treba upoštevati, da je prav v teh dveh mesecih lani prišlo do občutnega zastoja v proizvodnji. Takšne napovedi je možno razbrati tudi iz konjunktur nih gibanj, torej iz tega. kakšno e povpraševanje. Jugoslovanska 'ndustrija namreč opaža, da so se začela domača naručda zmanjševati in da so dokaj visoka samo ari tistih, ki izdelujejo surovine n reprochtkcijske materiale, najmanjša pa so pri gradbeništvu, kjer so dosedaj sklenili pogodbe za komaj šest desetin gradbeni Ilcih zmogljivosti. Nič boljše pa ni s tujimi naročili. Gospodarstvo o-paža, da so naročila iz tujine manjša, kot so bila t> povprečni 'oni in manjša kot v zadnjih lan ■kih mesecih še največ naročil ie za izdelke široke potrošnje ter -a surovine in reprodukcijske ma terjale. Iz vsega tega je razbrali, da bo industrija v prvem polletju iz redno težko dosegla načrtovano proizvodnjo (slovenska bi se morala dvigniti za poldrugi odstotek, jugoslovanska pa še bolj), še te žje pa je pričakovati, da bi lahko jugoslovanska industrija dosegla zastavljene izvozne načrte, po ka terih bi morali Itios izvoziti kar za oetino več kot lani. Ob lem je opaziti izredno hud pritisk na cene. Skoraj polovica industrije pričakuje, da jim bodo v kratkem dovolili dvigniti cene, čeprav so cene že zdaj dosegle visoko raven, saj je letos stopnja inflacije dosegla ie skoraj 20 od stoikov. Tak pritisk je bil sicer pričakovan, kajti pred nedavnim se je podražila energija (zlasti elektrika in premog), pa tudi ne kateri drugi izdelki, vlada pa po tihem napoveduje, da bo podra žila tudi tekoča goriva, če bo podražitev tekočih goriv občutna, potem se bodo zahteve za po dražitve še povečale iti ne bodo Izredno močne, tako kot zdaj. sa mo v tistem delu industrije, ki izdeluje surovine in reprodukcij ske materiale, pač pa se bodo prenesle na celotno gospodarstvo, pred čemer pa se bo gospodarska politika težko ubranila. Poti za obrambo pred podražitvami pa mora na iti, sicer se bo inflacija preveč skokovito povečala, kar na lahko ogrozi večino gospodar skih ciljev. V takšnih okoliščinah se mora torej gospodarska politika boriti nredvsem za dvoje: mara ukrepa 1i. da bi zmanjšala pritiske na rn fiacijo, hkrati pa mara doseči, da bo gospodarstvo motivirala za pečjo proizvodnjo in za večji iz voz. Prav pri slednjem pa je v velikih škripcih. Gospodarstvo tarna, da nima dovolj surovin in re produkcijskega materiala m da zaradi tega ne more povečali pro izvodnje. Hkrati pa tudi nima dovolj deviz za nakup teh izdelkov, brez katerih ne more normalno de lati. Deviz pa seveda nima niti vlada oziroma narodna banka, kajti izvoz ni tolikšen, kot so načrtovali, Zato skuša pomanjkanje deviz obložiti tako. da bi si v 'ujini sposodila denar Kljub te mu, da so zlasti v tujini razbobna li. kako so tuje banke in vlade radodarne in da bodo posodile denar, je teh posojil sila malo. kar seveda ne omogoča normal nega proizvodnega ciklusa v ju goslovanskem gospodarstvu. če hoče kolikor toliko izravna vati trgovinsko menjavo s tujino, mora zavirati uvoz. Pri tem pa prihaja do nelogičnosti, ki jih je težko razložiti. Čeprav jugoslo vanske tovarne nujno rabijo su rovine in reprodukcijske materia le iz uvoza, je uvoz investicijske opreme še vedno izjemno velik (v začetnih dveh mesecih so za te nakupe porabili 230 milijonov do larjev. Kalu) pojasniti, da tovar na. ki nujno rabi posamezne iz-’ delke iz uvoza za normalno proizvodnjo, raje uvaža opremo? Mnogi v Jugoslaviji zaradi tega oblo i ujejo tovarne, da ravnajo izra žito nespretno in negospodarno. Najbrž pa je drugih vzrokov za tako ravnanje vec. Najprej, zna no je, da je bila v preteklosti m ložbena vnema izredno velika in da so jo morali zaradi tega upravno omejiti. Zaradi teh omejitev so ostale posamezne naložbe nezao krozene in jih očitno skušajo v posameznih tovarnah zaokrožili zdaj tako, da še dokupujejo o premo. Drugič, za nakup surovin in reprodukcijskega materiala sko rajda tii mogoče dobiti posojil, za nakup opreme pa tujina še ponuja posojila in zato podjetja spre je majo takšne aranžmaje. Res pa je seveda, da bi se lahko podjetja obrnila tudi drugače in bolj po slavno ukrepala, kar pomeni, da bi uvažala predvsem tisto, kar nujno rabijo za proizvodnjo. Vendar uvoz (in z njim pomori] kanje surovin in polizdelkov) m manjši samo zaradi pomanjkanja deviz. Dokaj nespretni smo tudi pri reševanju tekočih težav. Na primer: letos so spet spremenili devizni režim. Ali bolje rečeno, opustili so lanski način, ko je država pobrala izvoznikom prete žen del deviz, zasluženih s proda io na tujem, zato da je lahko od plačevala dolgove. Pokazalo se je. da je zaradi tega, ker so imela podjetja premalo deviz, začel iz voz upadati, devize pa po državi niso krožile po normalnih poteh, zaradi česar so se v marsikateri tovarni ustavili stroji, ker pač niso imeli morda samo nekaj sto dolarjev za nakup rezervnega de la Zato so se dogovorili za dru gačen sistem Podjetja bi morala določen del deviz odrinili državi, o ostalem znesku pa naj bi se dogovarjali po posameznih branžah Toda izvozniki niso pristali, da bi svoje devize kar dajali dru g im. zato pravih dogovorov tudi niso uspeli skleniti. Določeno je bilo. da bo v takšnem primeru posegla zvezna vlada in določila kriterije za delitev deviz, toda čeprav bi morala to storiti že do konca januarja, svoje obveznosti še ni izpolnila. Izvozniki tako ne vedo, koliko deviz jim bo od iz voza sploh ostalo. Ker tega ne vedo, tudi ne morejo načrtovati, koliko bodo lahko uvoziti,' KOHItO bodo lahko proizvedli in koliko iznosih zato tudi ne sklepajo pogodb s tujci. Prve posledice tega so že tukaj: v prvih dveh mesecih letošnjega leta ie izvoz realno nižji kot v povprečju lani (zneskovno v dinarjih pa precej1 večji, ker ie dinar do tujih valut zgubil pre cej vrednosti). Negotovost se zna seveda hudo maščevati. Ker je izvoz manjši, ie tudi deviz čedalje manj. Za uvoz nafte bi morali na primer že zbrati reč kot milijardo dolar jev. pa se jih ie v naftno blagaj no nateklo Icomai za pol milijarde. Tudi uvoz nekaterih drugih izd e! kov za široko potrošnjo ne teče tako. Icoi je bilo načrtovano . . . Vse več je mnenj, da do teh te žav ne prihaja samo zaradi krize, v katero je zašlo jugoslovansko gospodarstvo, pač pa tudi zaradi neustrezno vodene gospodarske politike. Na nedavni seji predsed stra SZDL so na primer ugotav Ijali. da smo pri kreiranju gospo dar ske politike vsaj v trimesečni zamudi. Izredno značilna je izjava Aleksandra Grličkova. ki je dejal, da zaradi tega. ker zami sli Kraigherjeve komisije (ki je sicer naredila nekakšen program gospodarske reforme) ne izpelje mo v praksi, tudi socialistična zve za ne more razgibati delavskih nviožic in jih bolj navdušiti za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Slednje, torej interes za stabilizacijo, je odvisen od marši česa, toda najbolj pomembno je. da so cilji jasni in da so spre jeti tudi ukrepi. Zdi pa se. da že sami cilji niso naibolj jasni, sploh pa ni instrumentov, da bi nare dilj tisto, za kar smo se dogovo rili. je dejal Grličkov. Nismo sicer seznanjeni z vsemi mnenji, ki so bila v najvi šjih političnih krogih izrečena o gospodarski politiki, toda ugotoviti je treba, da tako resne kritike gospodarske politike oz. zvezne vlade, kot jo ie bilo slišati v so tialistični zvezi, v zadnjem času ni bilo Ne glede na to kritiko pa je jasno, da bo morala mao slovanska gospodarska politika hi treie reagirati na izzive, ki jih dale zdajšnji gospodarski tre nutek, JOŽE PETROVČIČ Van Lenep pri Stamboliču BEOGRAD - Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je vče raj sprejel generalnega sekretarja OECD Emila Van (.enepa. V pogovoru, ki sta se ga udeležila tudi član ZIS Janko Smole in stalni predstavnik Jugoslavije v OECD Tomaševič so pozitivno ocenili dosedanje sodelovanje Jugoslavije s to organizacijo. Obe strani sta izrekli željo, da bi to sodelovanje še poglobili. Govor je bil tudi o prizadevanjih Jugoslavije za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, o mednarodnih gosjiodarskih odnosih in o predlogih sprejetih na 7. konferenci neuvrščenih držav. Z Van Lencpom se je včeraj pogovarjala tudi predsednica ZIS Milka Planinc in govorila o ukrepih za strukturalno prilagajanje jugoslovanskega gospodarstva in o dolgoročnih ciljih gospodarske stabilizacije. Generalni sekretar organizacije za gospodarsko sodelovanje in raz soj je včeraj končal obisk v Jugoslaviji. Pred odhodom je izjavil, da zaslužijo vse priznanje napori jugoslovanske vlade za odpravo gospo darskih težav, (dd) ^ i Jordanski kralj Husein je prispel včeraj na obisk v London. Na sliki: kralj Husein med pregledom m NA POBUDO DRŽAVNIKOV RAZVITEGA IN NERAZVITEGA SVETA l novim mednarodnim združenjem proti težkim svetovnim razmeram Nova skupnost želi v boju za napredek svetovnega miru in razvoja predvsem povečati vlogo OZN NEVV YORI< — Skupina državnikov ter razvitih in nerazvitih držav je dala novo pobudo na mednarodni ravni za povečanje naporov v boju za dosego svetovnega miru in razvoja. To pobudo je porodila globoka zaskrbljenost nad sedanjim svetov nim položajem in dalekosežnimi posledicami. do katerih bi lahko pri šlo, če svet kmalu ne bo podvzel u-činkovilih mer. V tej skupini državnikov so med drugimi tudi bivši predsednik Senegala Leopold Senghor, bivši predsednik Kolumbije Mihael Borre-ro, bivši ministrski predsedniki Vet. Britanije (Edvard Heath), Zvezne re publike Nemčije (Helmuth Schmidt), Japonske (Takeo Fukuda), Romunije (Manea Manescu), Tunizije (He-di Nouira) in drugi. Prvi sestanek so pripravili na Dunaju. Kot poročajo na sedežu Združenih narodov v New Yorku so za predsednika te skupine izbrali bivšega glavnega tajnika OZN Kurta Wald-heima ,za tajnika pa sedanjega u-pravnika največje specializirane a gencije OZN za razvoj nerazvitih držav Brandford Morsa. Poleg «rimskega kluba?, ki se je specializiral za prognostične študije specifičnih globalnih vprašanj, in «Brandtove komisije?, ki si prizadeva ustvariti dialog na ravni «Se-ver Jug», je to prva pobuda, ki združuje izkušene državnike z namenom. da bi s primernimi akcijami spodbudili zagotovitev svetovnega miru in razvoja, vse to pa z učinkovitim izkoriščanjem možnosti, ki jili nudi OZN. Ker večina dosedanjih konferenc, študij in resolucij o svetovnih razvojnih vprašanjih ni privedla do u-činkovitih političnih odločitev, so po-budnki te akcije menili, da OZN more in mora odigrati vidnejšo vlo-go pri reševanju velikih mednarod nih vprašanj, s katerimi se človeštvo sooča. Namen nove skupine je med drugim tudi ta, da bi v teku letošnjega leta privabila še večje število najpomembnejših državnikov z vsega sveta, s pomočjo katerih bi oblikovali akcijski odbor z ualogo, da pripravi prve akcije na področju specifičnih vprašanj. Obenem bi moral predlagati, kako naj se vlade, organizacije in svetovna javnost sploh bolj zavzemajo za večje izkoriščanje možnosti, ki se nudijo v rastoči svetovni soodvisnosti za krepitev svetovnega miru in razvoja. Nova skupina je tudi že izoblikovala nekaj najnujnejših vprašanj. MMlIHIIIMIklllMIIIIItlll) lil llllllllllllllIllilliHiiuilflllltMtllllHIlIlllilIflllllllllll llllll lllllll tl IVMIirnilMallllllir Umrl je oče spornega protirakastega cepiva s katerimi bi se moral ukvarjati novi odbor, to so pa predvsem odpravljanje neravnovesja v mednarodnem monetarnem sistemu, črtanje mednarodnih posojil državam v razvoju, zmanjševanje negativnih posledic, ki jih povzročata celokupnemu razvoju vse svetovne skupnosti zlasti nebrzdana oboroževalna tekma in nenadzorovano naraščanje svetovnega prebivalstva. Sodni postopki proti francoskim kolaboracionistom PARIZ — Sodni postopek proti na cističnemu vojnemu zločincu Klausu Barbieju grozi, da bo sprožil plaz procesov proti francoskim kolaboracionistom. Po napovedi odvetnika Klarsfelda, ki je zahteval sodni postopek proti Jeanu Leguayju, odgovornemu za varnost v Vichyju, in proti Reneju Bousquetu, ki je bil načelnik policije, je odvetnik iz Lyona Riss napovedal, da bo zahteval proces tudi proti Paulu Touvieru. Tou-vier je bil namreč bivši poveljnik milicije v Lyonu in kot tak desna roka Klausa Barbieja na območju Lyona od 1941 do 1944. Touviera so v odsotnosti že dva krat obsodili na smrt. Predsednik Pompidou pa ga je pomilostil, baje na podlagi lažnih pričevanj. Bivši načelnik lyonske milicije je v tujini v nekem severnoitalijanskem samostanu pod lažnim imenom Elchmamiov sodelavec mi v Sinji LONDON — Londonski dnevnik Times poroča, da živi eden najtesnejših sodelavcev nacističnega zločinca Adolfa Eiehmanna, Alois Brunner, v Siriji, kjer uživa podporo krajevnih oblasti. Pred nje eovim stanovanjem sta baje vedno dva policista, ki ga kot osebna straža spremljata kamorkoli se Brunner premakne. Times tudi piše, da je pred dvema letoma Brun ner prejel eksplozivno pismo. Brunner je bil leta 1938 eden najtesnejših Eichmannovih sodelavcev pri deportacijah avstrijskih Židov v nacistična uničevalna taborišča. Leta 1943 je s svojim ^delom? nadaljeval v Solunu in nato v Franciji. Po vojni je izgini) in videli so ga nekaj let kasneje v Kairu, nato pa v Siriji, kjer je menda organiziral policijo in sestavil tudi posebne naprave za mučenje. Britanskemu časnikarju ki Kralj Husein na obisku v Londonu kraljeve garde neieiuuv miiMiitiiiiHiiimiiiiiiiiiM»i»nimiMniHiiiiiiiiinnmiiiiuiiiiiiiiiti»ifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii»iniinHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniimiiimiinviiiuHm>i|ii,lil* ZARADI OKREPITVE MARKE IN PADCA FRANCOSKEGA FRANKA Spori med Francijo in Nemčijo ob napetosti na denarnem trgu Francoski minister Delors obtožuje Nemčijo, da se ne drži pravil EGS (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Centralni bančni svet zvezne banke v B'rankfurtu je znižal osnovno diskontno obrestno mero za 1 odstotek na 4 odstotke in lombardno obrestno mero tudi za 1 odstotek na 5 odstotkov. S tem je osnovna obrestna mera zdrknila na raven, na kateri je bila spomladi leta 1979, preden se je začela politika «finančnega zaviranja?. Ta ukrep zvezne banke naj bi poživil gospodarsko obnovo v državi in naj bi okrepil »brsteče pomladno občutje? v gospodarstvu, kot je zapisal današnji «Die Welt». Predsednik zvezne banke Karl Otto Coehl je o-pozoril javnost, da je zvezna banka z enoodstotnim znižanjem šla za lep čas do skrajnih meja svojih in go- AGROPOLl (Salerno) — V petin sedemdesetem letu starosti je zaradi srčne kapi umrl na svojem do mu v Agropoliju pri Salernu živino-zdravnik Liborio Boniiacio, ki je postal znan kot izumitelj domnev nega protirakastega seruma. Serum je Bonifacio izumil leta 1930. s tem pa je sprožil nedogledne razprave o resnični učinkovitosti tega zdra vila obenem pa tudi sodne preis kave. Tudi ministrstvo za zdravstvo, ki je v šestdesetih letili prepove dalo izdelavo in prodajo Boniiacio 1 vega «zdravila?. je pred letom dni ponovno odprlo vso zadevo z ime j novanjetn skupine devetih strokov njakov, ki bi proučili sporni serum. Pred smrtjo je živinozdravnik svojim svojcem razkril način priprave svojega cepiva. Sestavine in način priprave je namreč Bonifa cio vedno ljubosumno skrivala Obe nem je živinozdravnik zahteval, naj bo »zdravilo? na razpolago bolnikom, šele ko sc bo ministrstvo za zdravstvo obvezalo, da ga bo proizvajalo in brezplačno nudilo bolni kom. Iz vseh dosedanjih analiz, je baje razvidno, da je cepivo prido bival iz kozjih žlez. Bržkone pa bo do sedaj jasne tudi podrobnosti pri dobivanja. Vsekakor pa lahko že sedaj tr dimo. da bo ministrstvo le s teža vo odobrilo proizvodnjo takega zdravila, ki nima baje nobenega te rapevtskega učinka. Upanje pa je zadnje, ki umre, zato ni čudno, da ,je Bonifaciov serum nekaterim celo pomagal, kljub temu da bi moral po vseh pravilih celo škoditi. Na sliki (telefoto AP): živino-/dravnik Liborio Bonifacio. je odpotoval v Sirijo, so oblasti spodarskih možnosti v ZRN Za ta zanikale, da bi bil Brunner v tej I korak — je poudaril Poehl — se je državi in so ga opozorile naj teh I zvezna banka odločila spričo ugod-vesti ne objavlja. I nega razvoja cen in vztrajnega o- M»l»HIIIIUIIIIII»IIHII»«HI«millllllimil»IIM»IHll8MIII8lllHII||lll»l»»llllllllll8HII|l|||||lll»H»HIHI»l«*6llll»lll»l»IHf»l»l»»6MIII8»llilH»lllllllllli»»>imilM*4nHIIU»IIHIimii»» V dvanajstih dneh čez vso Aljasko Hitler in Goering nista več rastna aachenska meščana AACHEN — Imeni Adolfa Hitlerja in Hermanna Goeringa so črtali iz seznama častnih meščanov Aachna. Sklep so sprejeli demokristjanski in socialdemokratski občinski sveto valci in obenem priporočili občanom. naj v nobenem primeru ne podpirajo nacističnih izpadov. Sklep je simboličnega značaja, saj sta Hitler in Goertng s smrtjo izgubila ča sitno meščanstvo. Dirke pasjih vpreg s sanmi «to na Aljaski še iz časov »zlate mrzlice* izredno priljubljene. In če s lem v zvezi povemo, da je »maser* (kot tamkaj imenu jejo pasje «jockeye») Rick Macke.v trenutno ena najbolj popularnih osebnosti v tej severni deželi, potem moramo povedati še nekaj: z.magal je namreč na najdaljšem »mašerskem* maratonu v tej deželi: približno 2.000 km dolgo pot od Anchoragea do Namea je (po petih prejšnjih neuspešnih poskusih) presankal v 12 dneh, 14 urah, 10 minutah in 14 sekundah ter dobil za to čedno vsotico 35 milijonov lir, psi pa debelo kost (Telefoto AP) življanja storitvenih dejavnosti. Stopnja dviganja življenjskih stroškov v preteklih šestih mesecih, preračunano na vse leto, se je znižala na 3 odstotke. Revalvacija marke ne prihaja v poštev. Hkrati so tudi v Švici in na Nizozemskem znižali osnovno obrestno mero za pol odstotka, v Avstriji pa za en odstotek. Toda najnovejši ukrep zahodno nemške zvezne banke ima tudi drugačno ozadje: mednarodnopolitično in gospodarsko. Postaviti ga je treba v okvir gospodarsko - monetarnih odnosov med Parizom in Bonnom za radi bolehnega franka in čedalje močnejše marke. O tem, kako naj bi to neskladje odpravili, je slišati dve verziji: ena je pariška, druga bonska. Političnim in finančnim krogom v Bonnu se je zadnje dni precej povišal krvni tlak spričo očitkov francoskega gospodai skega in finančnega ministra Jacquesa Delor-sa na račun ZRN. Prosto po De-lorsu bi morala Zvezna republika uvideti, da je marka že prekoračila območje nihanja, ki da dovoljuje evropski monetarni sistem in razširjena »valutna kača?. Minister se je zavzel za znižanje obrestne mere v ZRN. hkrati pa za to. da bi Bonn začasno podpiral druge valute. Bonn je v resnici storil oboje. Toda do zamere v Bonnu je očitno prišlo zaradi načina, kako je minister Delors bral levite Zvezni republiki: «Zdaj je čutiti špekulativni pritisk na deviznem trgu,? je dejal Delors, «v korist D-marke, ki spravlja ves evropski monetarni sistem v težave. Ponavljam, valuta, ki odstopa od dogovorjene vrednosti, se mora popraviti. Nemci stojijo pred usodnim problemom, zdaj morajo priti na dan z jasnimi predlogi zavoljo prihodnosti EGS. EGS stoji na razpotju. V evropskem življenju nastopijo pomembni trenutki, v katerih mora določena država storiti potrebne korake. Nemci niso pokazali, da resnično verjamejo v Evropo. . ne gre za to, da morajo plačati. ampak za to. da se držijo pravil evropskega monetarnega sistema. • .? Delorsovi očitki, ki so jih v Bonnu razumeli kot trditev, da je ZRN kriva močne marke in šibkega franka, so povzročili malodane ogorčenje. Slišati je bilo sicer razne višine užaljenih tonov, med njimi vsekakor zelo visok ton komentatorja «Die Wel-ta»: »Kako si minister Delores pred- Divje živali se selijo v britanska mesta LONDON — Z izčrpno dokumentirano tele vizijsko oddajo je britanska BBC nedavno o pozorila na presenetljiv in hkrati zaskrbljujoč pojav: divje živali se iz naravnega okolja selijo v britanska mesta in celo v London. Človekovo poseganje v naravo in rušenje njenega ravnovesja je privedlo tudi do te skrajnosti. Ozemlje so prepredle ceste in pro ge, širi se industrija, rastejo nova naselja, hkrati pa britanski poljedelci intenzivirajo svojo proizvodnjo in skušajo obdelati čimveč IKivršin. Traktorji so uničili številna pribežališča in zatočišča divjih živali, preostanek pa uničujejo neutrudni lovci s svojimi strastmi. Tako se je zgodilo, da so si lisice, preganja ne v notranjosti dežele, poiskale pribežališča v mestih. Strokovnjaki trdijo, da je nastala nova vrsta mestne lisice, ki se hitro razmnožuje in se po zunanjosti nekoliko loči od divje: manjša je in s krajšim repom. Za svoj naraščaj nič več ne koplje brloga v zemljo, pač pa se nastani v zapuščenih garažah, podrtijah hiš, skladiščih ali pa po vrtnem grmovju. Na mestnem območju Londona so doslej našteli 1.300 stalnih lisičjih »prebivalcev*. Obveščevalna sredstva vabijo Londončane, naj sporočajo vsak primer lisičjega »someščana?. Res je. da jih ni v vseh mestnih četrtih, saj ponekod velja odlok, da jih je treba nemudoma ubiti in zato prebivalstvo organizj ra prave hajke nanje. Najbolj nezaželen je lisičji rod v urejenih mestnih parkih z obilico drugih živalskih vrst. ki so jim lisice smrt-ni sovražniki. Spet v drugih mestnih predelih pa se svobodno širijo in razmnožujejo, menda celo v strogem mestnem središču. Nekateri Londončani, dobri ljubitelji živali, jih redno oskrbujejo s hrano in lisice se menda pri tem zelo krotko obnašajo. Za njihovo preseljevanje jim najbolje služi železniška proga, saj je ob njej ponavadi tudi dovolj grmovja za zatočišče. Veliko se jih je zateklo tudi v opuščene londonske doke, na televizijskih zaslonih pa jih je bilo videti, kako se sončijo na strehah garaž, ali pa s štirinožnimi ljubljenci lastnikov bližnjih hiš, mirno brskajo po odpadkih. stavlja, da bi morala ZRN podpir*' ti francoski frank*: Že vrabci ov~ kajo s streh, da je predsednik Mit" terrand s svojo politiko, s katerf osrečuje ljudstvo, izvotlil vredno*1 francoske valute. Cene potrošnih d®' brin so se lani v Franciji povečal* za 11.6 odstotka, nad 100 odstotkom več kot v ZRN. V EGS je samo *• Italija posekala to inflacijsko stoP" njo. Lani se je francoski zunanjem" govinski primanjkljaj potroJ11 dosegel 33 milijard mark. To pa J® račun za padec francoske konkurenčne sposobnosti. . . in tega, so Francozi živeli nad svojimi zm°z' nostmi.? In vsi ti grehi se izražajo v manjši vrednosti franka na deviznen) trgu. Tečaj francoskega franka ul bil v zadnjih tednih že zdavnaj Pa del pod spodnjo mejo dogovorjen« vrednosti, ko ga ne bi umetno držali pokonci z milijardnimi nakup1 denarja francoske banke in zahod-nonemške zvezne banke, z manipulacijami z obrestnimi merami in 1 visokimi krediti, ki so jih odobravale saudske in zahodnonemške banke. Tako «Die Welt». Skratka, razpoloženje v Bonnu pred monetarnimi pogovori, ki se b®‘ do začeli v ponedeljek, bi bil* mogoče povzeti takole: Zvezna republika ne more sama nositi monetarnega bremena zaradi šibkega franka. Znižanje osnovne obrestna mere zvezne banke je tudi odgovor Bonna Parizu v sedanjem monetarno napetem ozračju. BOŽIDAR PAHOR BENEŠKI DNEVNIK KPI priredila sestanek s prebivalci v Dreki ČEDAD — Dežela mora bolj učil)' kovito poskrbeti za razvoj hribovitih predelov in tikrati storiti vs£' kar je v njenih pristojnostih, da s® prav ta območja — gospodarsko nerazvita in marginalna - posm. žujejo vseh zakonskih sredstev, k jim sama dežela nudi na potjfočju spodbujanja in razvijanja gospod*1' siva. Taka so bila razmišljanja ljudi. ki so se na pobudo KPI P1-®! šojo nedel,jo zbrali v občini Dreka, ki ima v Beneški Sloveniji žalost11 primat v demografskem in gosp® darskem propadanju. Ne smemo zamuditi priložnost)' je dejal deželni svetovalec KPI *“■ gio Simsig, ki jo nudi zakon štev 828 za preporod in razvoj hribovitin in gorskih predelov naše dežele, to rej tudi občine Dreka. Preporod, k* mora sloneti, je nadaljeval, na n koriščanju naravnih bogastev in na spodbujanju obrtniških dejavno6t*. ki so danes v krizi, toda imaj° večletno tradicijo. Po drugi stran* imajo kmetovalci v tem trenutku veliko možnosti za pridobivanje po sojil in drugih oblik finančne P°° pore, ki jih je treba izkoristiti. V živaluio razpravo so ijosegh številni domačini, ki so poudari1 zamude deželne uprave ter njen n* posluh za potrebe tega področja-Govor je bil o pomanjkanju vsaW šnih razvojnih načrtov, o nezadosr nih in neustreznih poljskih poteh **• u pomanjkanju cele vrste socialn« in drugih služb.