(S"YJv
Lokomotiva
loircr/
PoStnlna platana r (ittitif	j.	/f	„
ȣmmns]d4pflTiilc
ilustrovahi ust za mesto in deželo	&«JL*B^Lr
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. PoStni predal Stev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani Stev. 15.393
Ljubljana, 15. junija 1933
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za | Št. 23-24 vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja L • t O V
ŽELEZNICA
Naši bralci gotovo vedo, da se je veliki slikar Leonardo da Vinci ukvarjal z vsemi mogočimi vedami, ki' niso ravno spadale v njegovo področje. Tako je na primer prvi izdelal načrt za letalo. Manj znano bo pa, da je imel tudi drugi veliki slikar Albreht Durer zelo plodovito tehniško domišljijo. Zapustil nam je celo vrsto risb o fantastičnih vozovih, ki teko sami od sebe, brez konj. Kaj bi te vozove gonilo, mojstra očividno ni dosti zanimalo; zadovoljil se je s tem, da jim je dal čudne zverižene oblike z zobatimi kolesi — vse drugo naj doda gledalčeva domišljija. Le na eni sliki je pokazal tudi živo gonilno silo, nekako vrsto samote-/n ega voza z velikim zobatim kolesom, ki ga gonita dva moža s svojo lastno težo. Seveda ni teh fantastičnih načrtov nikoli noben tehnik v praksi preizkusil — bili so vendarle pre-fantastični.
Drugače je bilo z neko konstrukcijo iz srede 19. stoletja. Takrat so na Angleškem in tudi na evropski celini že zdavnaj vozili vlaki s parnim pogonom. Tedaj je torej vstal v Nemčiji neki mož in pokazal svoj izum: njegov voz je sicer tudi tekel po tračnicah, toda gonila ga ni para, nego konji. A ne na tak način, kakor smo pozneje doživeli pni konjskih cestnih železnicah: ne, duhoviti izumitelj je postavil konje kar na voz, tako da je imel ta »stroj« res prave štiri konjske sile. Izumitelj je napravil celo pravcati model o svojem izumu in so ga na berlinski raz-
glejte obe sliki kako si je izumitelj stvar zamislil, pa sami presodite. Čisto druge vrste so pa stranska
ko, ki sta jo napravila v notranjosti voza. Tak voz je za poskušnjo res vozil leta 1910 v Londonu in o njem se niti ne more reči, da bi bil zgolj tehniška igrača. Izumiteljema so bile v prvi vrsti pred očmi velike težave, ki jih povzroča gradnja tračnic, in sta si rekla, da bi vse to postalo igrača, če bi namestu z dvema tračnicama imeli opravka samo z eno. Toli zapleteni računi pri gradnji tračnic na ovinkih, vsa natančnost in pažnja, da sta obe tračnici zmerom v enaki razdalji druga od druge — vse to bi na mah postalo odveč. Velika vrtavka v vozu bi vse to sama opravila, ona sama bi skrbela za ravnotežje voza.
pota, na katera je krenil angleški in-ženjer Brenna-n in z njim nemški časopisni založnik Scherl. Ta dva sta hotela nič več in nič manj kakor vzeti vlaku statično ravnotežje: enostavno sta izpustila eno tračnico in nadomestila ne samo nosilni nogo tudi ravnotežje podeljujoči moment z vrtav-
s pravimi 4 konjskimi silami
Najbrže te ideje samo zato niso V, praksi nikoli izvedli, ker so se ustrašili, da bi potem morali sedanje že* lezniške tire na vsem svetu vreči med staro železje, in da bi nastala pravcata revolucija v dosedanjem načinu gradnje spodnjega ustroja pri železnicah. In to je tem žalostnejše, ker danes ni več dvoma, da ima tal ideja še lepo bodočnost.
stavi ljudje zelo občudovali. Dejali so, da ima ta voz veliko prednost pred Stephensonovo lokomotivo: to namreč, da ne more imeti defekta kakor parni stroj.
In izumitelja je gotovo zelo peklo, da se svet ni hotel odločiti za njegovo konstrukcijo, temveč je rajši ostal pri preizkušeni parni lokomotivi ...
Tudi to, kar je razkazoval Francoz Mazet leta 1881 v Parizu, je zgolj ne-zmiseln stranpot železnice. Le po-
Spodaj na levi: Takole si je Mazet predstavljal mostove na svojih železnicah
Spodaj na desni: Mazetove železnice brez tračnic
Spodaj: Fantastični osnutek Albrehta DUrerja za „voz brez konj“
Na desni: Enotirna železnica Angleža Brennana in Nemca Scherla
Morgan pred preiskovalnim odborom
Haiveiii finančni škandal sveta. - HUliiaedee, Iti ne plaeoie davkov
Najmočnejši steber kapitalistične gospodarske eile se je zamajal. Go-epodar največje finančne moči sveta, čigar oblast je bila mogočnejša od oblasti najdrznejšega zavojevalca iz svetovne zgodovine, mora pred preiskovalne sodnike, ker ni plačeval davkov. To je J. P. Morgan, največji ameriški zlati malik, ki se za njegovim bleščečim zlatim sijajem skriva trhlost in korupcija. Tu se nam razgalja druga plat denarnih mogočnikov še jasneje kakor pri Kreugerju, še očitneje kakor pri Insullu in vseh finančnih oblastnikih, ki je od njihove slave in neomejene oblasti ostal samo kup sodnih aktov o poneverbah, prevarah in podkupovanju.
Kdo je John Pierpont Morgan?
Menda ni na božjem svetu države, kamor bi ne segla Morganova denarna roka. Banke, elektrarne, koncerni in trusti so jemali od Morgana denar in ga dajali državam, tovarnam in podjetjem na posodo. Po tisočerih ovinkih in skrivnih poteh je prihajal njegov denar med ljudi in si osvojil gospodarstvo vsega sveta. Pod Morganovim nadzorstvom so bili (največji elektriški koncerni. Že navedbe vseh trgovskih zvez in udeležb pri podjetjih tega ogromnega trusta ihi napolnile celo knjigo. Insull je bil nekoč vladar največje ameriške elek-triške industrije, in je Američane iz-imozgaval na vseh koncih in krajih. Toda Insull je bil le medla senca v primeri z Morganovo banko. Pritlikavec, nebogljenček, ki mu je zmanjkalo sape. Največja denarna sila sveta se nam je predstavila z imenom [Morgan. Največji trusti, vse velike bančne zveze sveta, najdrznejše finančne akcije so bile v najtesnejših stikih s tern vplivnim imenom. Nikoli dn nikdar niso finančniki in svetovni kapitalisti izgovarjali nobenega drugega imena z večjim spoštovanjem. In zdaj je ta John Pierpont Morgan zaradi neplačanih davkov v preiskavi!
Milijonar, ki nc plača davkov
Dokazali so mu, da ni najbogatejši človek sveta plačal že več let nobenih davkov na svoje dohodke. Toda malo verjetno je, da bi mu zategadelj skrivili las. Ameriški farmarji pa, ki so dolgo let vsi znojni in žu-Jjavi obdelovali zemljo, so morali zapustiti svoje borne kolibe, ker niso zmogli davkov. Njihove farme so prodali na dražbah za masleni kruhek. Morgan pa hržkone ne bo plačal niti dolarja kazni, ker bo z vso natančnostjo dokazal, da mu podjetje ni neslo niti beliča, — da je imel izgubo. Kljub vsemu je pa vendar dobival od svoje banke malenkostno odškodnino — milijonček dolarjev samo — na leto. Zakoni Združenih držav so že zdavnaj sestavljeni pod Morganovim vplivom in tako ima ta »siromak« zdaj pravico, da odtegne Izgubo svoje banke od svojih lastnih davkov. Sicer znašajo rezervni zakladi njegove banke samo piškavih 660 milijonov dolarjev, sicer vedo, da anore taka banka, ki ima na vrvci sto drugih bank, svoje posle zmerom nrediti tako, da izkaže ali izgubo ali dobiček kakor jo je pač volja. V ostalem je pa izguba Morganove banke v zadnjem polletju znašala slab mi-
lijon, kar je za tako podjetje prava malenkost, ki se da kriti že z malenkostnim znižanjem plač delničarjev in gospodov generalnih ravnateljev. Po čemu bi pa naj bil potlej Morgan najmogočnejši človek Združenih držav dn vsega sveta, če bi moral še davke plačevati! Saj jih tudi njegovi delničarji ne plačajo.
Kdo je bil podkupljen?
Doslej je preiskovalni odbor odkril šele repek tega obsežnega finančnega škandala — in že je po vsem svetu zasmrdelo po korupciji. Zato bodo ta repek najbrže lepo potegnili med noge, pa bo spet mir...
Kopica državnikov in gospodarskih voditeljev ima umazane roke; vsi so se mastili z Morganovim denarjem.
Možje, ki so soodločali pri usodi svetovnega gospodarstva, oni vladarji ameriških Združenih držav, ki so v imenu naroda vplivali na mednarodno politiko, so skoraj vsi dolžni Morganovi banki velike vsote denarja. Menda so prejemali zgolj posojila, osebna »posojila« seveda, vendar so bili nekakšni protežiranci velike banke. Po večini teh »posojil« niso vračali. Zdaj pa, ko se je škandal razvedel, si pulijo lase in belijo glave, kako in od kod naj vrnejo ta »posojila«, ki so v bančnih knjigah vendar zapisana kot prava posojila.
Državniki, ki so Morganu dolžni
V	zaznamkih takih Morganovih dolžnikov, ki so prejemali osebne kredite, najdemo voditelje največjih bančnih zavodov, celo predsednika prve Narodne banke Združenih držav. Niti imena predsednika new-yorške borze ne manjka, niti imen slavnih in priljubljenih gospodarskih voditeljev, ki so vsi po vrsti dobivali manjša in večja »posojila«, kajti na njihovo besedo so se sklenili posli, ki so vrgli časih težke milijone dolarjev. Med gospodarskimi voditelji se blesti tudi ime predsednika jeklenega trusta Mirona C. Taylorja. H koncu se niti ne začudimo, ko be-
remo ime zakladnega tajnika Woo-dina in imeni prejšnjih tajnikov zakladnega urada Mellona in Ogdena Millsa. Skratka:	gospodje finančni
ministri Združenih držav so sami in osebno dolžni gospodu Morganu visoke vsote denarja.
Pa to še ni vse! V zaznamku onih, ki so dobivali od Morgana denar, so tudi možje svetovnega slovesa, vzemimo samo nekdanjega podpredsednika Združenih držav in poslanika v Londonu, generala Dawesa. Tudi Norman Davis, ki je odposlanec Amerike na konferenci v Ženevi, čigar beseda utegne odločati o vprašanjih celih držav in narodov, je zapisan med onimi 64 gospodi, ki jim je Morgan dovoljeval zasebne kredite.
Kdo bo zmagal?
V	Združenih državah so karteli in trusti prepovedani. Toda Morganova banka je znala zakon obiti. Prav ona je ustvarila v Ameriki največje kartele in najmogočnejše truste, ki jih svet pozna. A zdi se, da v Ameriki odzvanja temu sistemu. Na tisoče bank je propadlo. Na milijone delavcev je brez dela in brez nade, da ga kdaj spet najdejo. Farmarji so obupani, čeprav je država izdala težke milijarde, da bi žitu in volni zagotovila primerne cene. Če je ameriškemu državnemu vodstvu, ki je izdalo že toliko milijard za sanacijo bank, industrije in za podvig poljedelstva, kaj do tega, da ni tega denarja vrglo v morje, bo pač moralo samo sčasoma preiti na zmiselno gospodarstvo in uvesti točno kontrolo nad poslovanjem bank. Temu se pa ravno Morgan najbolj upira. Morda je ta davčna preiskava samo poskus, da ga ustrahujejo, morda je začetek pametnega gospodarstva in morda prvi korak k zatrtju korupcije narodovih voditeljev.
Bog ve, ali bo roka novega državnega predsednika dovolj močna, da napravi red?
Gospod Morgan osebno še zmerom odklanja bančno kontrolo.	*
Banka Baruch
15, Rne Lafayette, PARIŠ
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-Iantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64, Bru-
xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg.
—	Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
48. Manchester	766.000
49. Kioto	765.000
50. Amsterdam	752.000
29	velemest — pred vojno pa samo 15
V	začetku vojne smo imeli na svetu le petnajst milijonskih mest, dočim jih je danes ta dan skoraj dvakrat toliko. V Carigradu, ki je imel leta 1913 1,200.000 prebivalcev, se je število skrčilo na približno 600.000. V Evropi je narast večine velemest normalen, zavzetljivo je pa zvišanje prebivalcev v Moskvi za cel milijon v primeri z letom 1914. Birmingham je pridobil pol milijona, Riim je pa število prebivalstva podvojil. Milan šteje za 370.000, Praga pa za 335.000 prebivalcev več nego prej. Čuden je padec prebivalstva v Ljeningradu in na Dunaju, ki sta štela pred vojno 2,019.000 odnosno 2,167.000 duš. Ameriška, avstralska in afriška velika mesta so skoraj vsa narasla, dočim je v mestih Azije drugače. Šangaj je na primer od leta 1914 do danes početveril prebivalstvo, Osaka, Tientsin, Peking,Kobe in Kioto so ga podvojile, Kalkuta in BombaY sta pa le ma> o pridobila. Tretje japonsko velemesto Nagoya je zraslo od 378.000 na 907.000, Tokio, Kanton in Hankau so pa izgubili ogromno prebivalcev.
Med 29 milijonskimi mesti jih je dvanajst v Evropi, sedem v Ameriki, sedem v Aziji, dve v Avstraliji in eno v Afriki. Britska država jih ima sedem, Združene države Severne Amerike pet, Kitajska tri, Sovjetska Rusija, Nemčija in Japonska pa po dve. Mest, ki štejejo več ko 750.000 duš, je 50. V Evropi jih je 22, trinajst v Ameriki, dvanajst v Aziji, 2 v Avstraliji in eno v Afriki. Ameriške Združene države in britsko gospodstvo sta torej vsaka z devetimi mesti na prvem mestu. ____________
šestnajst generalovih vdov
Nedavno so umorili maršala Čang-čung-čanga,	vodilnega	generala v
mandžurski vojni, ki se je povzpel od kulija do proslulega roparskega vodje in h koncu do	znamenitega
vojskovodje.	Za časa	svoje tako
uspešne karijere si je nabral nič manj ko 370 milijonov frankov premoženja. Ob njegovi krsti je vzdihovalo sedemnajst vdov. Preveč žalostna ni bila menda samo ena, »prva« maršalova žena, ki podeduje po njem ekoraj vse premoženje. Ostalih šestnajst »drugovrstnih« žena ali pravilneje vdov dobi le beraško odpravnino po 60.000 frankov. Tako je določil sam maršal v svoji oporoki. Po dosedanjih kitajskih zakonih bi utegnile biti tudi ostale žene deležne dediščine in se seveda na vse prele-ge pulijo za milijone.	*
Milijonska
V	povojnih letih so se mestne raz-nere, zlasti v novih državah, močno zpremenile. Normalni razvoj velikih nest je odvisen od treh činiteljev: >d narasta prebivalstva zaradi čez-nemih porodov, od pritoka ljudi s [metov in od priključitve okoliških ibčin mestnemu območju. Če smatra-no za velika mesta ona, ki imajo nilijon ljudi ali več in prištejemo tuli ona, ki utegnejo kmalu doseči mi-ijon, bi bil vrstni red po ljudskih
štetjih iz let 1930 in 1931 tak:		
1.	NcwYork	9,000.000
2.	London	8,263.000
3.	Pariz	4,934.000
4.	Berlin	4,339.000
5	Čikago	3,376.000
6.	Sangaj	2,700.000
7.	Moskva	2,667.000
8. Osaka		2,454.000
9.	Buenos Aires	2,153.000
10. Tokio		2,130.000
11.	Filadelfija	1,951.000
12. Ljeningrad		1,942.000
13. Dunaj		1,836.000
14. Detroit		1,569.000
15. Rio de Janciro		1,469.000
16. Tientsin
17. Kalkuta
18. Peking
19. SydneY
20. Los Angeles
21. Hamburg
22. Varšava
23 BombaY
24 Kairo
25 Glasgow
26 Melbourne
27 Budimpešta 28. Birmingham 29 Rim
30. Milan
31. Mexico
32. NagoYfl
33. Cleveland
34. Bruselj
35. Sao Paolo
36. Liverpool
37. Praga
38. Madrid
39. Napdtj
40. St. Louis
41. Kanton
42. Baltimore
43. Kobe
44. Boston
45. Hankau
46. Barcelona
47. Kodani
1.400.000
1.384.000
1.340.000
1.239.000
1.238.000
1.231.000
1.178.000
1.158.000
1.135.000
1.088.000 1,018.000
1.005.000
1.002.000 1,000.000
990.000
968.000
907.000
900.000
890.000
880.000
856.000
849.000 845 000
841.000
822.000 820.000 805 000
788.000
781.000
780.000
775.000
771.000
teto V./23-24 ■*  --------------
Stran 8.
.J I ’ lil m »a
Hotna taksa
Edinburgh, v juniju.
m
..ampak poprej za namakanje: Zenska hvala!
Vedno zvest prijatelji
Tako Je bilo že prej in tako {e še danes« Schichtovo terpentin novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da j« v hiši vse lepo čisto!
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovo| in na varnostno znamka p,JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih. miL
O
£CH ICHT^
TERPENTINOVO MILO
sni-;?
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Saj ni lepo, če se o ljudeh vedno slabo govori, toda ta prigoda se je (resnično lahko zgodila samo v Edin-buirghu. Škotska je pač dežela, ki ji še pregovor očita pretirano štedlji-vost.
Na Dawsonovi cesti v Edinburghu stanuje zdravnik dr. Mitchell, dobrosrčen in prijazen gospod srednjih let. Njegova praksa je obširna in dobra, zategadelj mu ni prav všeč, če ga ponoči kdo vrže iz postelje. Ni mu pač več treba! S tem pa nočemo re-'či, da bi svojih zdravniških dolžno-isti vestno ne izpolnjeval, če ga pofcli-ičejo ponoči k bolniku.
Bilo je zdaj v teh čudno hladnih .majskih dnevih. Na Škotskem je ponekod lilo kakor iz škafa. Neke noči
o	pol treh — na nesrečo je spet lilo
—	je zbudil zvonček gospoda zdravnika iz nelepšega sna. Planil je k oknu, zasparn. in nejevoljen se je sklonil skozenj, da mu je za vrat deževalo, in opazil pod oknom nekega igospoda, ki ga je glasno vprašal:
»Gospod doktor, saj imate avto-.mobil?«
»Seveda ga imam!«
»Povejte mi, prosim vas, koliko ra-
Scd&mMisUa ccvzsodha
Stockholm, v juniju.
Neki sodnik na Švedskem je nedavno razglasil salomonsko razsodbo. Tudi v tem primeru je šlo za dve materi, ki sta se z vso vnemo tepli za malo bitje, kakor nam je znano iz poročil svetega pisma. Sa-; mo, da to bitje ni bilo otrok, nego pes, po pravici povedano psiček, majhen, kuštrast, nič lep in še glavo je držal postrani. Toda oči je imel lepe in zveste. Ime mu je bilo Rino.
Nekoč je bila ta kuštrava živalca last starejše dame, ki se je zdaj pulila zanj. Lepega dne ga je pa nepremagljiva sila potegnila v neznane kraje, tja k vogalom, vežnim vratom, kostanjem in mejnikom, ki jih dotlej še ni povohal. Ta bolna sla po ! potepuštvu in novih doživetjih mu je jpričarala prelestne slike daljnega jraja. Udal se je, bezljal po ulicah z nosom ob tleh in pozabil svojo gospodarico. Ko je le-ta končavala svoj zanimiv pogovor z neko znanko in omenila, da ne bi bilo napak, če bi se sosedova Ingrid zaročila z njenim Rinom, je bil ta potepuh daleč proč na svojih pustolovskih pohodih.
Caa ozdravi sleherno rano. Tako iSe je tudi prava Rinova gospodarica ; sprijaznila z mislijo, da kuštrave živalce več ni, in je že mislila na to, da bi si kupila drugo. Toda nekega lepega dne j© nenadoma opazila svojega pravega Rina: majhnega, ku-štrastega, nič lepega z brezmejno dobrimi očmi. Skakal je okoli čedne mlajše dame, ki se je bolj prestrašila nego ujezila, ko je pričela stara Rinova gospodarica na ves glas razglašati svojo edino posestno pravico. Rino je sicer poskočil nekajkrat okoli svoje prejšnje gospodarice, jo malo povohal in pomahal z repkom, i V ostalem se pa nikakor ni vtikal v 'prepir obeh dam.
Rinova krušna mati se je z vso ^odločnostjo branila vrniti psička, ki
čunate za prav nujen obisk v dve uri oddaljeno vas?«
»Nočna pristojbina za tak obisk je
25	šilingov.«
»Prav, pristanem! Podvizajte se, prosim!«
Zdravnik se je še zmerom slabe volje oblekel. Poiskal je svoj kovčeg z zdravili, pripeljal avto iz garaže in povabil tujca v voz. Kljub plohi in slabim cestam je drvel z veliko br-zino proti omenjeni vasi. Čez pičle pol ure sta dosegla cilj. Tujec je poprosil zdravnika, naj ustavi pred lepo hišico z vrtom. Izstopil je ter privlekel mošnjiček in z izbrano vljudnostjo odštel zdravniku zahtevano pristojbino 25 šilingov.
Dr. Mitchell se je nemalo začudil:
»Kdo je pa bolan in kaj mu je?«
»Veste, gospod doktor,« je vljudno odvrnil tujec, »pri nas je vse zdravo. Rekli ste mi, da računate za nujen obisk 25 šilingov. Da, toda ta obisk moram napraviti jaz in razen tega zahtevajo vsi šoferji za tako vožnjo po 40 šilingov.«
Od sile vljudno je govoril mož, pozdravil je spoštljivo in izginil po ozki vrtni stezici...	**
ga je našla pred letom dni na cesti vsega umazanega in sestradanega. Zadeva je prišla pred sodnike.
Sodnik je bil star gospod, dobričina, poslušal je z vso resnostjo obtožbo in zagovor, nato je pa prosil obe dami, ki sta si bili v laseh, naj sedeta. Stopil je k njima in s smehljajem na dobrodušnem obrazu odvedel nemirnega Rina na vrvci s seboj. Rino se je tako branil, da ga je moral vleči. Cez nekaj minut se je sodnik vrnil z živalco, ki je topot bila pred njim in nemirno vlekla za vrvco naprej. Nepričakovano je sodnik izpustil vrvco in Rino se je v prešernih skokih zagnal k svoji krušni materi.
Tako je sam odločil, kam ga srce bolj vleče.	*
1fUdi st bod za e#a oicoka
Čikago, v maju.
Na široki ulici Pulmannstreet v Čikagu, ki drži proti luki in je menda najbolj živahna cesta v vsej Ameriki, je prišel petletni Tom Burton pod kolesa tovornega avtomobila. Nesrečni malček je bil pri priči mrtev. Okoli njegovega trupelca se je zgrnila množica ljudi. Velikanski cestna promet se je za nekaj minut ustavil. Stražniki so prihiteli z vseh strani. Zdravnikov je bilo kar več hkratu pri malem ponesrečencu. Po obširnih poizvedovanjih so zvedeli za ime in stanovanje mrtvega dečka, nakar so malčkovo trupelce odnesli materi domov.
Policija, ki je morala poizvedeti, kdo je zakrivil dečkovo smrt, je zahtevala od globoko potrte matere, naj ji izroči trupelce. Mati se je pa uprla. Policija si je prizadevala na lep način, da bi dobila otrokovo truplo, in se je sklicevala na zakonske odredbe, ki tako zahtevajo. Nesrečna mati se pa ni mogla ločiti od svojega mrtvega ljubljenca in se je obupno branila proti zahtevam policije. Le-
ta je pa smatrala za svojo dolžnost, da si prisvoji odnosno zapleni trupelce s silo. Cel oddelek stražnikov so poslali, da izvrše kar zakon zahteva. Mati je pa s pomočjo dobrosrčnih sosedov napravila iz svojega stanovanja utrdbo in je ob trupelcu svojega ljubljenega otroka vzdržala pravcato obleganje.
Medtem so pa poslali dobri sosedi odposlance k policijskemu predsedniku, ki so mu v srce segajočih besedah objasnili žalostno usodo uboge matere in prosili naj se nasilje prepreči. Materino srce je zmagalo v tem žalostnem boju. Policija se je po nalogu svojega predsednika umaknila in opustila zahtevo po izročitvi mrtvega malčka. Mati je pa lahko svojega edinca krščansko pokopala ob ogromni udeležbi dobrosrčnega občinstva.	*
VaMcIsU/o- $cck$a obc&za
V	Winnipegu je izvršil nedavno samomor neki John Konig. Vzroki za to so prav nenavadni. Ta štiridesetletni mož je bil od sile nesrečno bitje: bil je grd. Tako grd, da so se ga otroci zbali, če so ga srečavali. Kdor ga ni poznal, je mislil, da nosi odurno krinko. Eno oko je bilo nenaravno veliko, drugo premajhno, nos je imel drobcen in popačen, ogromna ušesa so mu štrlela stran, po postavi je bil majhen, toda debel in grbast. Otroci so mu dali priimek »Quasimodo«, ime notredamskega grbca iz romana Viktorja Hugoja. Nekega dne so našli reveža, ki se je sicer pečal s prosjačenjem, v lastnem stanovanju obešenega. Ubožec je bil menda nemškega po-kolenja, če sodimo po imenu.
Ljudje, ki so odkrili otešenčevoi truplo, se mu sprva niso mogli pri-bližati, ker ga je stražil njegov edi-ni prijatelj, velik pes, ki je ležal tile pod obešencem in je grozeče renčal, če se je hotel kdo približati njegovemu gospodarju. Morali so ga ustreliti.
V	žepu samomorilca so našli pis-mo in veliko vsoto denarja. »Quasi-modo« je zapisal, da mu ni dalje žit veti, ker sovraži ves Človeški rod, kakor tudi vsi ljudje njega mrzijo. Denar zapušča nekemu dvajsetletnemu dekletu, ki jo je baje že več let nadlegoval s svojo ljubeznijo. *
žaUai dekleta zoftet oci, Ua potiuMfafa
Ameriške oddajne postaje so rešile — seveda znanosti na ljubo — od eile težko in važno vprašanje. Aleksander McQueen je bil tisti, ki je moral rešiti uganko o zaprtih, priprtih in odprtih očeh pri poljubu. 2e čez teden dni »trdega dela« je razglasil radovednim poslušalcem radija ta osupljiva dognanja: celih 72 odstotkov vseh deklet zapre oboje oči pri poljubu, 3 odstotki samo eno,
4	odstotki prično poljubljati z odprtimi očmi, a jih kmalu na to zapro, in 21 odstotkov *teh nežnih bitij gledal pri tem prijetnem »poslu« z zanimaj njem okoli sebe. Najvažnejši vzroktg da dekleta pri poljubu meže, so taki: skupina 1 zapre oči zategadelj, ker ni moški »objekt« preveč prf-kupljiv v lice; skupina 2 zato, ker jih! ščegetajo brki; skupina 3, ker je poljub resna stvar in je zanj potrebna zbranost...	.	..	*
Stran 4.	DRUŽINSKI TEDNIK
r	• —-	'         -
2>2zz* v mačjem hotelu
O ženskah, ki so vse svoje življenje posvetile mačkam
Leto V./23—24.
CIK0PI1A
V nekem zelo obljudenem delu (Pariza stanuje stara mačja mam‘na s 40 mačicami, ki so nedavno storile žalosten konec. To se je zgodilo na prav čuden način. Dobra stara mamica si je v svojem stanovanju uredila pravcati mačjii hotel. Zgolj iz ljubezni do mičnih živalic jim je uredila y dveh sobicah in kuhinji udobna ležišča na žimnicah in jim streha z najboljšimi zakuskami, ki jih je pripravljala v svoji kuhinji. V teh težkih časih ni več zmogla toliko denarja, pa se je morala s težkim srcem odločiti vse lepe mucke poslati na drugi svet. Vse hkratul Z nekim živino-zdravnikom se je posvetovala o najlažjem načinu smrti. Odločila sta se za smrt brez bolečin in trpljenja. V kuhinji mačjega hotela bo treba odpreti plin. Določila sta eksekucijo za neko nedeljo.
Dan usmrtitve
Bila je nedelja. Vsa okna sta skrbno zadelala in odprla plinski petelin. Skozi okno sta oba rablja opazovala kako se je mačica za mačico resnično brez bolečin preselila v večnost. Samo ena edina mačka ni hotela umreti. Bila je prežilave narave in je obupno mijavkala. Dobra stara mamica tega nd mogla prenesti. Vsaj to edino je hotela še rešiti in je odhitela v kuhinjo. Komaj Je prestopila prag, se je omamljena od plina sesedla sredi svojih mačjih žrtev. Ves zbegan je stekel ždvino-zdravnik na telefon in obvestil policijo, ki je prispela že čez trenutek. Zdravniku se je posrečilo ubogo starko rešiti smrti.
Zadeva pa še ni končana. Policija menii, da je stara mamica ravnala dokaj neprevidno, čeprav priznajo, da ji je bilo brez dvoma stila težko, da se je ločila od svojih ljubljencev. Ves okraj je bil prav za prav zaradi te plinske usmrtitve v nevarnosti. Tudi živinozdravnik se je pregrešil protii zakonom, ker je predpisano, da je dovoljeno mačke usmrtiti le na samotnih krajih.	*
Mačja kraljica
Los Angeles, v maju.
V glavnem mestu Kalifornije, v Los Angelesu, je nedavno umrla Miss Margeret Keith. Kljub svojemu neizmernemu bogastvu je živela kot puščavnica dobrih trideset let, in je skrbno skrivala obraz pred tisto peščico ljudi, ki so jo sploh videvali.
V najlepšem okraju, ki so si ga Izbrali le najbogatejši in najslavnejši filmski igralci za pribežališče, je imela dve krasni hiši.
V eni je živela sama. Sestra pokojnice, ki ima v Hollywoodu velika posestva, je izjavila, da ni bila Miss Margareta nikakor grda ali nakažena, temveč prav prikupna. Ze z devetnajstimi leti se je odtujila družini in ee je, kljub temu da je imela kakšnih ko milijonov, popolnoma zaprla pred svetom. Obe prelestni hiši je dala sama zidati, toda nikoli je ni gradbenik videl, ker mu je vsa naročila sporočala pismeno. Prav tako eo bile vse pogodbe sklenjene le v pismih in vsi njeni kesnejši dobavitelji so po anali le njeno pisavo. Se celo »luiabništvu je dajala svoja na-
ročila pismeno. Pravcati dogodek je bil, 6e je kdo videl v težke pajčolane zavito strašilo smukniti iz ene sobe v drugo.
Nemara je poznala zgolj eno ljubezen, pa še ta je veljala le mačkam. Če ji je poginila muca, ji je pripravila sijajen pogreb na domačem vrtu, kjer je bilo pravcato pokopališče njenih ljubljenk. Vrtno zidovje njenih hiš je imelo nešteto lukenj, kjer so se vitke mačke lahko splazile na njene vrtove, toda vse odprtine so bile tako majhne, da ni mogel noben kužek k mačkam na obisk. Psa je Miss Keith pirav tako mrzila, kakor je mačke ljubila.
Tudi muzej
Brnska finančna direkcija namerava vs© stvari, ki jih je v teku let zaplenila tihotapcem in tajnim žganje-kuhom, zbrati v posebni zbirki. Med predmeti tega novega muzeja najdemo tajno pripravo za kuhanje žganja v oevi lovske puške, zakonik, ki ima hrbet »na tečaje« in so ga uporabljali za tihotapljenje cigaret. Ta brn-ski muzej bo prvii svoje vrste na svetu.	t
Osemnajst let brez spanja
Na Madžarskem si zdravniki za živčne bolezni že dolgo vrsto let belijo glave s še nerazjasnjeno uganko. Neki mož z imenom Paul Kern je dobil 1. 1915. strel skozi sence in id, odkar se je prebudil iz takratne nezavesti, nikoli več začutil potrebe po spanju. Rontgenove slike Kerno-vih možganov niso pokazale nobene abnormalnosti in zdravniki se morajo zadovoljiti z domnevo, da je bil s strelom ranjen tisti del možgan, kjer se nahaja tako imenovano spalno središče, ki zaradi tega ne deluje več.
Najbolj zanimivo pri vsej stvari je to, da je Kern telesno in duševno popolnoma čvrst. Nameščen je kot upravnik pri neki zavarovalnici in zelo vestno opravlja svojo službo. Prve čase po ranitvi se je trudil, da bi ponoči spal, kar se mu pa ni hotelo posrečiti. Ce je prebil noč v postelji, se je čutil drugi dan trudnega in zbitega in tako je začel ponoči obiskovati kavarne, plesne dvorane
Med dobitki je še
»Da, draga moja, zakon je res prava loterija, ali ne? Sicer pa, ali šte že poročeni?«
»Ne, med dobitki sem še!«
Zavarovanje
A: »Danes sem dal zavarovati svoje posestvo zoper ogenj in točo.«
B: »Zastran ognja razumem. A kako misliš točo napraviti?«
Na svojo ženo mora misliti
V	varijeteju nastopi lepa plesalka, ki slovi daleč naokoli po svojem lepo razvitem telesu. V prvi vrsti sedita Mojzes in Aron. Mojzes je ves navdušen, Aron pa neprestano pljuva, kakor bi se mu gnusilo.
V	devetinštiridesetem letu si je Miss Keith sama končala življenje.
V	oporoki je določila, da mora biti njeno truplo tri cele dni javno razstavljeno v dvorani njene hiše, ki naj bo preurejena v kapelico. Ves čas, ko bo razstavljeno, morajo najeti orkestri igrati Beethovnove sonate, Gounodovo Zdravo Marijo in nedovršeno Schubertovo simfonijo. Nikdo pa ne sme tudi v tem času videti njenega obraza, ker ga ni hotela sama niti v življenju pokazati. Po teh treh dneh naj se njeno truplo upepeli, pepel se pa naj potres© po cvetni gredici, ld jo je Miss Keith posebej določila.	*
in druga zabavišča, kar ga je seveda stalo mnogo denarja. Zdaj že delj časa išče kako delo, ki bi ga tudi ponoči zaposlilo. Trudnosti in potrebe po spanju nikdar ne občuti.	  **
Hrana uharice
Reva še ugovarjati ne sme, ker ji učenjaki preiskujejo ostanke njenih južin in obedov. Nalik detektivom sta zlagala in urejevala dva učenjaka ostanke kosti in koščič, ki sta jih našla v nekem gnezdu uharice v višini 2000 metrov na zillertalski planini na Tirolskem. Hotela sta presoditi, ali je uharica po človeškem naziranju koristna ali škodljiva. Najdeni ostanki so pokazali: 3 krte, 5 rovk, 22 podlasic, 16 zajcev, 685 krtic, 15 navadnih miši, 1 veverico in 19 ptičev, med njimi 9 snežnih jerebic, eno ruševko, malo sovo, sokola in krokarja. Lovci že srše obrvi, ko bero ta jedilni list zajcev in jerebic. V odstotkih da pa ta hrana le 3'8%, torej razmeroma malenkost v celotni prehrani uharice. Kar devetdeset odstotkov je miši, in že zgolj zaradi 22 podlasic ne bo lovec uharici preveč zameril. Ta svojat in njeni potomci bi uničili neprimerno več lovčevih ljubljencev, kakor jih je uharica porabila za svojo hrano.
Najnovejša norost: zlati nohti
Loščenje (lakiranje) nohtov že zdavnaj ni več novost. »Profesorji« pariških lepotnih zavodov so zato iznašli nekaj res novega. Nohte bodo
»Kaj,« se začudi Mojzes, »tebi ni všeč?«
»0, pa še kako!«
»Zakaj pa potem venomer pljuvaš in godrnjaš: ,Fej te bodi!*«
»Ker moram neprestano mislitii na svojo ženo!«
Slapovi
Vodnik (nekaterim damam):	»Če
bi hotele biti tako ljubeznive in za nekaj trenutkov utihniti, potem boste slišale mogočno bobnenje slapov!«
Zdravniška
»Gospod doktor, mrtvaški list bi rad.«
»Kdo je pa pacijenta zdravil?«
»Nihče — umrl je kar sam od aebe.<
Naš pravi domači izdelek!
barvali z zlatom ali s platino. Taka »muha« bo precej draga, vsekakor mnogo dražja, kakor zdaj toliko priljubljeno loščilo (lak). Velecenjeno dame, rožasti, živordeči, črni, vijoličasti in modri nohti torej niso več moderni.
Letalec — robot?
Rekordni letalec Wiley Post, ki je v družbi Harolda Gattyja obletel zemljo v pičlih desetih dneh, namerava leteti sam okoli zemlje in si je za pomočnika izbral letalca — robota. Post dela že delj časa uspešne poskuse s svojim robotom, torej s popolnoma avtomatično delujočim aparatom, ki mu lahko zaupa vodstvo letala, da se v tem času sam odpočije. Ta aparat so vdelali v letalo »Winmie Mae«, s katerim je Post prvič letel okoli zemlje. Izumitelj le-talca-robota je Bert Carlson. On in Post sam sta sedela v kabini, medtem ko je letalec robot povsem avtomatično vodil letalo na dvajset kilo-meterski progi do mesta Normana in nazaj. »Robot leti bolje kakor jaz,« je dejal Post ob pnistanku. En del tega avtomatičnega aparata urejuje let v višino, drugi del zavoje itd. Pred poskusnim letom je vključil Carlson robota. Post se je dvgnil in takoj nato prepustil vodstvo letala robotu. Ko je letalo zaradi stranskih vetrov pričelo nihati, ga je robot avtomatično uravnovesil. Izumitelj Carlson trdi, da se lahko takšnemu robotu-letalcu dajejo z zemlje radijska navodila za polet.	*
čudna lovska nesreča
V	januarski številki »Buzlavskega dnevnika« smo našli ta dopis: »Posestnik knežjega lovišča g. H. je v mesečini streljal na bežečega zajca. Pri tem je pa po nesreči zadel tudi neki ljubavni parček, ki je stal za grmom. Dekletu je ostalo nekaj šiber v mečih, fanta jih je pa nekaj oplazilo po roki...«	*
Varen pred atentati
Neko ameriško radijsko podjetje je poklonilo predsedniku Rooseveltu ob priliki službenega nastopa govorilni pult, ki je obit z jeklenimi ploščami, da ga ščiti pred kroglami. •
HUMOR
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH El ZEVACO*
78. nadaljevanje
Leonora je razmišljala, da je moral njenega očeta ubiti Altieri ali pa kateri njegovih ljudi.
Njena mržnja do generalnega kapitana se zato ni povečala.
Če je res Altieri dal Dandola ubiti, je stvar docela v redu...
Zato bo vse svoje zločine poplačal na mah...
Pod Aretinovim vodstvom je Leonora stopila v sobo, kjer je počivalo Dandolovo truplo. Aretino jo je pustil s&mo.
Ob pogledu na mrtvega očeta so Leonoro grozile zapustiti moči.
Začutila je, kako ji vstaja v grlu nepremagljiv plač...
Toda ukrotila je trenutno slabost, stopila k mrtvecu in ga prijela za roko: odpuščeno mu je.
Prav takrat so se vrata s treskom odprla in v sobo je planil neki mož...
V	trenutku, ko je Leonora stopala k postelji, kjer je ležal njen oče, se je namreč odigral pred vhodom v palačo nenavaden prizor.
Neki mož v plašču je komaj minuto za Are-tinom in Leonoro planil v hišo in se zagnal po stopnicah.
Vdrl je v predsobje, zagledal tam mojstra Aretina in ga sirovo zgrabil za roko:
»Kje je ženska, ki ste jo pripeljali sem? Odvedite me takoj k njej!«
»Ohe!« je zavpil Aretino. »Ali ste mar zblazneli, gospod? Hočete, da vas dam pretepsti po svojih lakejih?...«
»Lopov!« je zarenčal neznanec, »trebuh ti razparani, če se pri priči ne zganeš!«
»O, jej!« je zajavkal Aretino, ves prsten od strahu. »To se pravi zlorabljati svojo moč! Ta gospa je prišla sem... da izpolni pobožno dolžnost... zato bi vas moralo biti sram...«
Neznanec ga ni poslušal. Naglo je stopil proti vratom, ki mu jih je Aretino pokazal, in vsto-piL..
Ob škripanju vrat se je Leonora obrnila in zagledala Altierija.
»Tudi vohunite že za menoj,« je dejala s prstenim usmevom. »Zdaj ste popolni!...«
Altieri se je ob pogledu na Dandolovo truplo odkril in počasi odstopil...
Videl je bil Leonoro, ko je odhajala iz pa-
lače.
Kam je šla?...
Roland je v Benetkah...
Gotovo imata sestanek!
Ali pa hoče zbežati od njega.
Brez pomišljanja je planil v gondolo in pristal pred Aretinovo palačo skoraj v istem času kakor Leonora.
»Hoteli ste se prepričati, ali je vaša najnovejša žrtev res podlegla?« je povzela Leonora.
»Moja žrtev!« je zajecljal generalni kapitan. »Tega še vedel nisem, gospa... kolnem se vam!... Dandolo je izdal dosti ljudi v Benetkah... Da, sovražil sem ga,« je nadaljeval s trdnejšim glasom. »Ta človek mi je prizadejal samo zlo... toda bil je vaš očel... Ne, ne, gospa, jaz ga nisem ubil!... Iščite morilca med tistimi, ki jih je izdal... kakor je mene izdal... kakor je vas izdal... Zapustim vas, gospa... Če bi bil vedel, kam greste... vas ne bi bil prišel nadlegovat..«
Takrat so se Leonorine oči ustavile na bodalu, ki je še zmerom tičalo v skrčeni pesti umorjenca.
Toda še preden je utegnila stopiti bliže in ga izdreti, je Altieri že izginil, prav tako nenadoma, kakor se je bil prikazal.
Leonora je obstala na mestu in nova groza jo je obšla.
Altierijeve besede so ji še zmerom brnele v ušesih.
»Dandolo je izdal dosti ljudi v Benetkah... Iščite morilca med tistimi, ki jih je izdal...«
Koga je Dandolo huje izdal kakor Rolanda!...
Ta nova misel se ji je kakor z nožem zarezala v srce.
Torej je njen ljubljenec ubil očeta!...
Pa če bi ga bil res!... Ali sme tožiti in ga zato obsojati!? Ne, ne, strahotna usoda sama je pognala drugega proti drugemu moža, ki sta si bila nekoč tako draga...
Spričo neizprosnosti usode ji ne ostane drugega, kakor da skloni glavo pred njo....
Toda vzlic vsem tem strahotnim mislim, ki so ji trgale dušo, je Leonora ohranila hladno kri. Skrb za dobro ime njene rodbine jo je držala pokoncu.
Spodobi se, da dobi poglavar rodbine Dan-dolov pogreb, ki bo dostojen odličnega položaja, ki ga je zavzemal, spodobi se, da ga pokoplje s častmi, ki mu jih je dolžna beneška družba.
Na njeno zapoved so zavili truplo v odeje in ga prenesli v gondolo; uro nato je Dandolo počival na postelji v svoji sobi, oblečen v slavnostna oblačila velikega inkvizitorja.
Nihče ni v Benetkah slutil, kako tragično je končal Dandolo.
Altieri je od daleč gledal, ko je Leonora zapuščala Aretinovo palačo; sledil ji je do trenutka, ko se je s truplom svojega očeta vrnila domov.
Potlej je sama odredila vse potrebno za pogreb; določila ga je za dva dni nato, na dan 1. februarja.
In potem je, žrtvujoč se do konca, sama bedela pri mrtvecu...
Počasi je minil dan, žalosten in mrk za Leonoro.
Toda če se ne bi toliko ukvarjala z mračnimi mislimi, bi jo moralo presenetiti živahno vrvenje, ki je vladalo v Altierijevi palači.
Neprestano so prihajali in odhajali častniki.
Od časa do časa so prišli ljudje z lokavimi obrazi, in spet odšli, potem ko so dobili od Al-tierijevih častnikov skrivna navodila.
Napočila je noč.
Počasi so minevale ure.
Leonora si tega ni bila v svesti; zanjo niso več obstajali čas ne zunanji dogodki.
Z mračnim veseljem se je bila zaverovala v misel na samomor.
Premišljala je, kako naj izvede svoj načrt.
Morda je nekaj odkrila; zakaj nenadoma je napetost na njenem obrazu iziginila. Vstala je s stola, ki je na njem sedela, ob znožju postelje, kjer je Dandolo spal svoj večni sen.
Šele tedaj se je zavedla, da je še nekdo drugi v sobi, ki jo gleda, in da je ta človek njen mož.
»Gospa, i: je gluho dejal Altieri, »dolge ure sem že tu... a vi me še opazili niste... Potrpežljivo sem čakal, da se bo vaš pogled ustavil na meni... 0, vem... vem, kaj sva se dogovorila... Obvezal sem se, da ne bom nikoli prišel v vašo sobo, da ne bom nikoli več govoril z vami... Toda danes je potrebno... zakaj to kar vam imam povedati, je preveč važno, in ne vem, ali bo jutri še čas...«
»Kaj mi imate povedati?« je vprašala Leonora.
Altieri se je stresel od veselja.
V	Leanorinem glasu ni bilo ne srda ne gnusa.
Torej ga ne misli odbiti!...
»O!« je vzkliknil s trepečočim glasom, »tak me hočete poslušati!...«
»Ker ste že prekršili najin dogovor, ga raztrgajte docela. Govorite, poslušam vas.<
Pripomniti moramo, da je bila Leonora, ko je pristala na to, da bo poslušala Altierija, popolnoma dosledna sami sebi.
Dokler je bil Altieri samo njen mož, je gledala na to, da je bila čim manj z njim v družbi.
Zdaj ko se je odločila, da ga ubije, je postal generalni kapitan sovražnik, ki mora z njim čim prej stopiti v stik.
Altierija zdaj ni več toliko prezirala kakor ga je sovražila.
Generalni kapitan je povzel:
»Hotel sem z vami govoriti vpričo mrtveca, vpričo tistega, kar je nam Benečanom najsvetejše. Vaš oče, ki sem ga sovražil, dokler je bil še živ, naj bo zdaj nepristranska priča tega, kar vam imam povedati...«
Dvignil je roko.
»Vpričo tega mrtveca vam prisežem, da ho-čem govoriti po pravici in resnici...«
Leonora je ostala nema, nepremična in mrzla.
»Gospa,« je tedaj povzel Altieri, »znano vam je, kakšni resni dogodki se pripravljajo... Znano vam je, da so se beneški patriciji zarotili proti dožu Foscariju; tudi veste, da so mene določili za njegovega naslednika... Pojutrišnjem opoldne si bom posadil na glavo krono beneškega doža. Nič ne more Foscarija več rešiti, in nič ne more preprečiti, da nebi jaz zavzel njegovega mesta...«
Tako govoreč je Altieri napeto opazoval Leonoro, nadejaje se, da bo v kakšni kretnji ali trzaju prestregel njene misli.
»Vaš položaj bo tedaj visok,« je povzel, »kakor kraljica boste, ali vsaj kakor katerakoli italijanska princesa... In kdo vam pravi, da se ne bi naslov doževke, ki hrepeni po njem toliko plemkinj, nekega dne pretvoril v naslov kraljice...«
Leonora ni odgovorila.
»Ker je trenutek tako blizu, ko prevzamem uso.lo Benetk v svoje roke,« je nadaljeval Altieri, »sem se razgledal okoli sebe in pogledal v bodočnost... In izprašujem se, ali bo moje ognjišče v doževi palači prav tako zapuščeno kakor je tu... V slavo države, v blagor republike je potrebno, da obstoji med dožem in doževko popolno soglasje; neobhodno je potrebno, da se do-ževa žena ukvarja z visoko družbo in jo vabi na zabave, med tem ko se dož posveča državnim poslom... Ali me razumete, gospa?«
»Poslušam vas.«
»Vprašam vas, kakšno stališče hočete zavzeti do mene, ko vas povedem v palačo, kjer so nekoč gospodarili vaši predniki?...«
»Stališče žene, ki so jo prodali, ki ste jo vi kupili, stališče sužnje, ki mrzi svojega gospodarja... Ali ste pričakovali česa drugega?«
Altieri je vztrepetal.
Govoril je bil z neznano nado v srcu.
Upal je, da se bo Leonora vendar že naveličal žalovanja v samoti in da bo nemara sla-vohlepje dokončalo, kar bi naveličanje začelo.
Leonorin odgovor ga je posekal, ne toliko po zmislu besed, čeprav je vedel, da so nepreklicne, kakor njen mirni glas sam, ki je razodeval neomajen sklep.
Toda ukrotil je svoj srd in izpremenil bojno taktiko.
»Poslušajte me še malo,« je vneto vzkliknil. »Krono, ki vam jo ponujam, odbijate; prav! Ne
marate biti princesa; tudi prav!... Slepo in brez ugovora sprejmem vašo odločitev. Toda naj vam tole povem: Ali veste, gospa, kdo je previdno in potrpežljivo organiziral to zaroto, ki naj pojutrišnjem plane na dan? Ali veste, zakaj se bodo pojutrišnjem možje klali, zakaj bo revolucija okrvavila beneška tla?... Samo za vas, gospa! Zarota sem jaz! In smoter te revolucije, vsega tega krvoprelitja, vseh teh solz in žalosti, ki bo zavladala v Benetkah, ste vi! Vas hočem s tem osvojiti!... Dejal sem si: Če vas povzdignem tako visoko, ne boste nemara več mislili na to, kaj se je nekoč zgodilo... Domišljal sem si, da bo princesa Leonora naposled vendarle pozabila sovraštvo, ki je navdajalo signoro Altierijevo. Zaradi vas, vam pravim, samo zaradi vas sem leta in leta delal, računal, iskal, ene kupoval, druge ubijal, nasprotnike strahoval, mlačne utrjeval, prijatelje navduševal. Zaradi vas nisem spal nešteto noči; zaradi vas sem se spustil v to strašno stvar, kjer sem štiri leta tvegal življenje in spal z glavo na krvnikovi tnali...«
Prestal je in zajel sapo. Nato je pa dejal:
»Odpovem se svojemu načrtu. Če vi nočete biti princesa v doževi palači, čemu naj bi bil jaz tam dož!«
Leonora ni odgovorila.
Zdelo se je, kakor da ga sploh ne bi bila
čula.
»Predlagam vam,« je nadaljeval Altieri in se nenadoma razvnel, »da zapustiva Benetke. Šla bi, kamor bi vi hoteli, in živela, kakor bi hoteli... Že jutri lahko odpotujeva. Zapustil bom svoje tovariše, in kakor bi bil zaradi vas junak, tako bom zaradi vas strahopetec. Ali je to tisto, česar želite od mene? Ali pristanete?«
»Povejte, Altieri, ali ste vi vrgli v žrelo za ovadbe Imperijino pismo?«
»Kaj hočete reči?« je zajecljal generalni kapitan.
»Upam, da ste me razumeli. Imperija je napisala Svetu deseterice ovadbo, da je Roland Candiano ubil Giovannija Davilo. Ali ste vi narekovali to pismo, Altieri?...«
»Laž! Laž! Take podlosti jaz nisem zmožen!« je zarenčal Altieri.
»0, oče moj!« je vzkliknila Leonora in iztegnila roko. »Ali ga slišite?... In vendar je prisegel, da bo govoril po pravici... Kdo izmed vas je vrgel pismo v žrelo? Zakaj bilo vas je več, ki ste skovali zaroto proti Candianu.«
»Laž! Laž!« je zarjul Altieri in lasje so se mu od groze naježili. »Nikoli nisem ničesar Imperiji svetoval; nihče ni vrgel nobenega pisma v žrelo...«
»Kdo je pa potem povabil mojega očeta na razgovor na Markovem trgu, malo minut pred sestankom morilcev v Imperijini palači?... 0, odgovorite, oče!« je Leonora povzdignila glas in zgrabila mrtveca za roko. »Zbudite se, oče! Govorite! Povejte Altieri ju, kaj ste videli! Ponovite mu, kar ste meni povedali...«
»•Priznam! Priznam!« je zakričal Altieri s takim strahom, kakor bi ga kdo davil. »Res je! Vse je res! Vse! Zločinec sem bil! Morilec sem bil! Jaz sem bil tisti, ki sem nahujskal Bemba tisti večer, ko se je razlegalo po Benetkah veselo vriskanje Benečanov in vzklikanje Rolandu in Leonori! Jaz sem bil tisti, ki sem skušal Dandola pregovoriti! Jaz sem bil tisti, ki sem šel h kurtizani, jaz sem sestavil ovadbo in jo vrgel v žrelo! Da, jaz, Leonora! Zločinec sem bil! Zdaj veš vse... In če bi bilo treba, da bi bil še bolj zločinski, še strahopetnejši in še nizkotnejši, samo da preprečim tvojo združitev z Rolandom, če bi bilo treba odpreti pekel in se vreči med demone, bi bil to storil, Leonora! Kaj je zločin? Samo zato, da bi bila moja, da se ne bi poročila s človekom, ki sem ga mrzil, bi zagrešil vsak zločin. Utopil bom Benetke v grozi, izpremenil bom njihove kanale v reke krvi, toda dobil bom tvojega Rolanda! Dozdaj je bil on močnejši! Osramotil me je! Pljunil mi je v obraz svoj prezir! Zadel me je na najobčutljivejši točki, v ponosu... Toda vse to ni nič! Naj me Roland stre s
V 24 URAH
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlolika Bralce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Perc. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
LJUBLJANA
svojim ponižujočim usmiljenjem, naj me pomi-lošča, naj me psuje — vse to ni nič! Tisto, kar ga obsoja na smrt, tisto, zaradi česar hočem zre-volucijonirati Benetke, da ga bom laže zadel, tisto, zaradi česar mu hočem sam raztrgati drob in se napasti na njegovem umiranju — tisto je to, da ga ti ljubiš!...«
Težko sopeč in s krvavimi očmi je Altieri pri teh besedah stopil proti Leonori.
Leonora se ni zgenila.
Z eno roko se je naslanjala na stol in upirala oči v očetovo truplo, ki je bilo nema priča tega prizora.
Altieri je zavihtel obe pesti, kakor da hoče Leonoro zdrobiti.
Šele tedaj je počasi odvrnila oči od mrtvega Dandola.
»Tak končajte že,« je dejala ledeno, »končajte svoje delo! Ko boste še mene ubili, ne bo okoli vas nikogar več, ki bi ga bilo treba ubiti.«
Altieri je od onemoglega besa spustil roke in odstopil.
»Prešestnica!« je zarenčal.
Leonora se je stresla.
»Da, prešestnica!« je zasikal. »Prešestnica v mislih, prešestnica v ljubezni, ki se je ne upaš ne priznati ne utajiti. Jaz sem vsaj odkritosrčen. Ljubil sem vas. Ljubim vas še zdaj kakor blazen. In zato sem storil, kar sem moral storiti, če sem vas hotel osvojiti. Toda vi, vi, ki ste ljubili drugega, ste vzlic temu pristali na to, da sprejmete moje ime. Pri vas je izdajstvo v rodbini! Podeduje se od očeta na hčer!... Tak odgovorite vendar! Odgovori, nesrečnica! Ali mi nimaš ničesar povedati? Govori!«
Leonora je počasi odgovorila:
Povedati vam imam, da vas pomilostim...«
»Vi!... Vi... vi me pomilostite!« je zahropel Altieri.
»Ali mi niste rekli, da vas je Roland pomilostil?... Žena se mora v vsem skladati s človekom, ki ga ljubi.«
Altieri se je zgrabil za lase.
»Oh!« je zatulil, »ko bi jo mogel ubiti! Pa ne... Prestrahopeten sem... preveč jo ljubim!...«
»Pojdite, Altieri,« je počasi dejala Leonora, »pomilostim vas... kakor vas je on pomilostil!...«
Stopil je zadenski do vrat, skrčil pesti in zarenčal :
»Bodite prekleti!«
Nato se je zagnal ven.
Leonora se je zgrudila v naslanjač.
»Ah,« je zajecljala, »ni se me upal ubiti... Torej se bom res morala sama...«
Te obupne besede razodevajo, katera misel je vodila nesrečno ženo, ko je hotela razdražiti Altierija.
» Zaman je bil ves njen prezir, zaman vsa njena okrutnost...
Še zmerom je živa!... In vendar je trdno upala, da jo bo Altieri rešil samomora!
Ko je Leonora izrekla besedo o pomilostitvi, je res tako mislila.
Odrekla se je namenu, da Altierija ubije.
Zakaj? Nemara, kakor je sama dejala, da stori enako kakor Roland Candiano?
Ali je pa žarek usmiljenja vstal iz dna njenega srca do tega človeka, ki je samo iz ljubezni do nje postal zločinec?
Gotovo je samo to, da je občutila neizmerno utrujenost. Dovolj ji je bilo življenja; da je ni navdajal instinktiven strah pred samomorom, bi bila šla s pravo uteho v smrt.
Toda poprej mora očeta spremiti na njegovi poslednji poti.
Ko bo Dandolo počival v rodbinski grobnici, tedaj šele se bo ubila.
Grobnica Dandolov je bila na Olivolskem otoku, za cerkvijo Matere Božje Formoške.
Od ondod pa do stare Dandolove hiše je bilo le nekaj korakov.
Tja pojde, čeprav je ta hiša zdaj last Rolanda Candiana.
»To gostoljubje mi lahko da,« je premišljala.
Potem bi se v tej hiši zaklenila v svojo nekdanjo dekliško sobo in se oblekla v deviška oblačila, ki jih je nosila na večer svoje zaroke.
V tisti dobi se je dekliška obleka nekoliko razlikovala od obleke poročene ženske.
S	tem, da je hotela tudi po obleki spet postati devica, kakor je bila po življenju, Leonora ni imela v mislih samo vnanje demonstracije.
Kot resna žena z visoko razvitim čutom za moralo ni prenesla misli, da bi ljudje govorili, da je šla meni nič tebi nič umirat zunaj hiše svojega moža. Ne; beneška družba naj ve: če je zapustila Altierijevo palačo, da v drugi hiši umre, je za to imela pravico!
Morda se je tudi nadejala, da bi Roland tedaj spoznal, kar je bila preponosna, da bi mu sama povedala:
Da ni bila nikoli Altieri ju žena !
In potem, v dekliški obleki, bi se zastrupila.
Strup je bil v tisti dobi dosti bolj vsakdanja stvar kakor dan današnji.
V vsaki hiši so ga imeli, bodisi za zdravilo, bodisi da so ga ljudje jemali stalno v prav neznatnih količinah, da so se mu tako privadili in se vnaprej zavarovali, če bi jih sovražniki hoteli zastrupiti. -
O	vsem tem je Leonora mrzlo premišljala sama pri sebi in nepremično stražila pri truplu svojega očeta.
Drugo jutro so Dandola položili v njegovih svečanih oblačilih, kakor je tedanja šega velevala, v krsto.
Šega je tudi zahtevala, da se krsta ne zabije. Trupla odličnih ljudi so spremili v odprtih krstah na pokopališče .
Toda ker Dandolovega trupla niso balzamirali, so krsto v jutru 31. januarja zabili in jo položili na nekak oder, ves obložen v črnino. In h krsti so prihajali užaloščeni sorodniki in prijatelji ter menihi, ki so opravljali molitve po obredih katoliške cerkve, katere član je bil pokojnik.
Mračno in počasi je mineval ta dan.
Leonora se je umeknila v svojo sobo. Narava je zahtevala svojo pravico: Leonoro je premogel težak sen.
Ponoči se je prebudila in se oblekla v žalno oblačilo, v katerem bo spremljala očeta pri pogrebu.
Mlada žena je bila čudno mirna.
Ljudje, ki so jo to noč videli, so pravili, da je ona edina ohranila hladno kri sredi vseobče zmede in vrvenja, ki je vladalo v Altierijevi palači.
Toda to vrvenje ni izviralo od pogrebnih svečanosti, ki so se pripravljale.
V	velikem salonu v pritličju je Altieri bled, a odločen dajal poslednje zapovedi svojim častnikom, ki so bili vsi v bojni opravi...
In vstala je zarja, mrzla in jasna.
Zarja 1. februarja...
Ko so ob osmih zjutraj prišli dvanajsterica nosačev, redovniki in duhovniki, da odnesejo krsto, ni bilo v vsej palači drugega kakor Leonora in nekaj daljnjih sorodnikov, ki so se prišli poslavljat od Dandola.
Altieri in njegovi častniki so izginili...
Palača generalnega kapitana, navadno tako živa in bučna, je bila nema, zapuščena in mrka...
Materinstvo
Puščavnik je stopil iz svoje koče in pogledal ženske, ki so bile prišle na njegov klic. Okoli in okoli njega so ležale po gozdnih tleh kakor plemeniti kamni na pregrinjalu iz zelenega žameta. Videl je stare in mlade. Videl je svilene halje in konopljene. Videl je matere samodruge iin device, vitke kakor breze, ki so sklanjale vrhove k okencu njegove puščavni-ške hišice.
Nato je stopil na rob hloda, ki ga je bil izdolbel v korito sebi in gozdnim živalim, ter izpregovoril ženskam, ki jih je videl pred seboj.
Materam je izpregovoril. Snel je čepico iz rjavega platna, ki jo je nosil na goli glavi, in rekel:
»Matere — pozdravljam vas! Spoštujem vas in vas častim. Najsvetejše ste izmed vsega, kar sem videl v sedmih desetletjih svojega življenja na zemlji.«
Matere so kar sijale in ponosno in sočutno z viška zrle na neomožene, ki so tiho sedele med množico, kakor da bi jih bilo sram.
Tedaj je del puščavnik svojo čepico spet na glavo, oči so mu vzplamtele pod košatimi obrvmi in glas mu je zadonel kakor jelenovo rjovenje.
»Matere sem pozdravil!« je glasno zaklical čez vso množico žena. »A vedite, ve gosi in zajke in napuhnjene pavke iz pisanih kurnikov vrlega meščanstva: tega imena ne dajem vsaki ženski, ki spočne otroka in ga rodi! la mnogo jih poznam, ki niso okusile moške ljubezni (in so hodile po kamenitih potih, pa so bile \en-dar matere v najsvetejšem pomenu besede!«
Tedaj so se ženske ustrašile in osuple pogledale druga drugo. Samo nad čeli nekaterih je sijalo kakor blesk iz višav, in njihove oči so v ponižni, umevajoči hvaležnosti pozdravljale samotarja.
Ta se je spet pomiril, stopil z vodnjaka, sedel na rob in z glasonij s kakršnim govore otrokom, začel govoriti ženskam o tem, kar mu je bilo na misli in zaradi česar jih je bil poklical v pomladni gozd.
»Vidite,« je dejal, »otroke dajati iz svojega krila ni velika reč. Vsaka srna in vsaka majcena gozdna miš
zna to takisto kakor ve in bolje od vas.
Dojiti otroke in streči njihovemu telesu je že večje, in Bog ne daj, da bi vam tajil zaslugo, ki si jo s tem pridobivate. A nikar ne pozabite: tudi ta vam je skupna s sleherno živaljo na svetu, in to, kar negujete in dojite in odgajate, je zmerom samo telo in posoda, vklenjena v čas. Velika daritev matere je šele tisto, kar pride za tem.
Veliko dejanje matere ni v tem, da zgradi telo in ga porodi iz svoje krvi.
V	tem je, da zbudi človeka in ga da njemu samemu.
Gorje tistim materam izmed vas,
Zakaj to ne zraste človeku iz vnanjega sveta. Tega ne morete obesiti nanj kakor zlato verižico ali bogato obleko. V to morate postati pred njim siromašne in iskati njegovega lastnega bistva in ga izkopati iz tal.
V	njegovi lastni zemlji ga morate najti, ne v načrtih in željah svojih možganov.
Težki so časi, in naš narod potrebuje ljudi, kakor jih ni potreboval še nikoli. Nihče drug nam jih ne more dati kakor matere. Bilki mati je
odrešilno dejanje! Zapomnite si to! Biti mati pomeni: izluščiti človeka iz okov in vezi, v katerih »se muči njegovo prirojeno sveto bitje in vpije na pomoč. Biiti mati pomeni: biti vrtnarica, ki se ne trudi, da bi vzgojila iz zeljnih glav rožne grme in narobe, ampak ve, da je zmerom prav, kar je v dobro sebi. Takim materam se vselej rad odkrijem, naj bodo žene alfi pomagljiva bitja deviškega stanu. Sam sem imel takšno mater. Blagoslovljena bodi na veke vekov, ki mi je pomagala, da sem prišel na svojo določeno pot!«
In puščavnik je prekrižal roke na prsih in z bleščečimi očmi pogledal kvišku, tja, kjer je visel med vrhovi jelk košček višnjeve svile majniko-vega neha.	**
V	neki majhni vasici blizu Bre-scije je prijavil reven kmetič, da sta se mu rodili dve zrasli hčerki. Uradnik, ki si ni znal pomagati pri vpisovanju otrok v rojstne knjige, je vprašal za svet najbliže okrožno sodišče.
V	zakonikih za take primere ni posebnih določil, za, to je sodišče uredilo zadevo tako: za vsako deklico so posebej napravil uradni spis, vsako so krstili na drugo ime, obe listini so pa zvezali z vrvco in konec zapečatili. Krstna lista sta torej prav tako zrasla kakor deklici.
Sam Salomon bi ne bil mogel v
ZBavadi zamud.^
pri dobavi papirja izide prihodnja številka šele čez štirinajst dni, to je
v ceMefe 29. junija
kot dvojna številka v večjem obsegu in s posebno izbrano vsebino.
Cenj. naročnike in čitatelje prosimo zaradi zamude blagohotnega potrpljenja.
Uprava
ki nalik opicam ne rodite in ne vzgajate drugega kakor opice! Blagor vam, ki pomagate vsaj enemu človeku na pot do samega sebe!
2ca$fa luštna tista
IftcdctiLbsti
Res je samo malenkost in nekateri ne bodo mogli niti razumeti, da take stvari pripovedujemo. Tisti pa, ki preštejejo vsak belič v žepu, ne bodo odrekli Vasiliju Ivanoviču Rastopir-kinu svojega sočutja.
Stvar je ta: Vasilij Ivanovič, naš tovariš Kastopirkin si je kupil vstopnico za gledališče.
Vasja je že zdavnaj sanjal o tem, da hi kateri večer posvetil umetnosti, in v ta namen je rade volje žrtvoval rubelj, ne da bi bil le z očmi trenil. Samo komaj slišno je dlesknil z jezikom, ko je gledališki blagajnik pobral denar.
Vasilij Ivanovič se je za ta večer posebno pripravil: temeljito se je umil in obril in si privezal samo-veznico... Ah, Vasilij Ivanovič! Ali ne sluti tvoje plemenito srce bližajoče se nesreče? Ali ne trepeta tvoja roka, ko zavezuje kravato?
*
Vasilij Ivanovič Rastopirkin se v veselem in svečanem razpoloženju
odpravlja v gledališče: »Drugi ljudje,« premišlja, »naj jih hudič vzame
—	drugi ljudje gredo v krčmo in se potem v pijanosti potolčejo. Ti greš pa v gledališče.«
Vasilij Ivanovič je prišel v gledališče dvajset minut pred začetkom. Tedaj je pa nenadoma zagledal na zidu napis: Garderoba za osebo dvajset kopejk.
Vasji je začelo razbijati srce. »Toliko denarja,« je pomislil, »niti pri sebi nimam! Vstopnica, da, ta je že plačana. Toda več nimam!«
Dolgo je iztikal po vseh žepih. »Osem kopejk še imam,« je premišljal. »Če se mi ne posreči za ta denar spraviti svojo obleke na varno, bo že huda! Potem mi ne bo drugega ostalo, kakor da ostanem v plašču in galošah, čepico pa vtaknem v žep!«
Naš prijatelj Vasja je odložil plašč, čepico in galoše in vse skupaj pomolil garderobjerju. »Oprosti, striček,« je dejal, »tu imaš nekaj manj kakor dvajset kopejk, toda vzemi, kar ti dam in ne štej preveč.«
Na njegovo nesrečo pa mož za pul- . tom ni poznal šale. Pri priči je preštet drobiž. »Kaj pa misliš, lopov? Osem kopejk mi stisneš v roko in za ta denar naj ti spravim obleko?! Za to ti kvečjemu galoše zaienem v glavo!«
»Zverina,« je zakričal Vasja, »ne deri se mi tako v obraz! Vzemi obleko za osem kopejk, jutri ti pa prinesem še ostanek.«
Zdaj so se še drugi garderobjerji oglasili. »Kako se mu upa človek,« tako so dejali, »stisniti v roko osem kopejk?«
V	tem so se poslednji obiskovalci zgrnili v dvorano. Predstava se začne.
Tedaj si Vasja v vsej naglici spet obleče plašč, smukne v galoše, si posadi čepico na glavo in plane k vhodu ...
»Garderobo je treba odložiti! Drugače vstop ni dovoljen,« reče mož pri vhodu.
»Tovariš, ljubi prijatelj!« ga zaklinja Vasilij Ivanovič, »poglej, tu imam vstopnico. Odtrgaj kupon in spusti me noter!«
Prsti vas bole in nervozni ste?
To so posledice tipkanja na pisalni stroj, ki je nepregleden, trd in okoren.
Pisalni stroj naj piše sam!
Takih želja je sto in sto. Toda takega stroja še ni in ga ne bo. Najbolj pa se približuje tej dovršenosti pisalni stroj
WOODSTOCK
Ta stroj se lahko imenuje višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — so ponosni na svoje delo.
Woodstock je v Ameriki zadnji dve leti najbolj razširjena znamka. Letos je dobila največja naročila za pisalne stroje tovarna \Voodstock.
WOODSTOCK
ima poln in lahek udarec, njegov voz brzi kot bi imel tičja krila, pisava je čista in dovršena.
Kdor VVoodstock le vidi, mu je naklonjen, kdor VVoodstock preizkusi ve, da je to najboljši stroj, kdor na VVoodstocku dela samo par dni, se ne more ločiti od njega nikdar več, kajti Woodstock postane človeku desna roka.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tipka družba z o. z., trgovina s pisarniškimi stroji in potrebščinami. Ljubljana, Gledališka ul 8. Telefon 29-70.
tem primeru modreje odločiti. Morda bo naknadno preiskava z renitgenovi-mi žarki dognala, da se dasta deklici ločiti z operacijo brez nevarnosti za njuno življenje. Potem bo pač moralo tudi okrožno sodišče prerezati vrvco in sneti pečate.
AtnzciUa v u f*wa
Newyorčani so skoraj štirinajst let pogrešali pivo, zato si zdaj pridno prizadevajo, da zamujeno nadome-ste. V prvem »vlažnem tednu« so v Newyorku stočili 500.000 sodčkov piva (približno 600.000 hektolitrov). Če pomislimo, da šteje Newyork 7 milijonov prebivalcev, lahko izraču-nimo, da je popil vsak meščan povprečno osem litrov piva v tistem tednu. Značilno je pa, da je število aretiranih pijancev neverjetno padlo.	*
Toda mož pri vratih ga ne spusti.
Zdaj pa prevzame Vasilija Rasto-pirkina togota. Predstava se je že zdavnaj začela. Godba igra. Vstopnico ima v roki in vendar ne sme niti koraka naprej!
Kakor bi trenil si Vasja spet sleče plašč in ga zvije v sveženj. Toda tudi zdaj nima sreče: mož pri vhodu ga zavrne.
Vasilij Ivanovič Rastopirkin je ves zaripel od besa.
Tedaj se ga usmili neki dobrodušen starec. »Smiliš se mi, ko te gledam!« mu reče. »Daj mi svojo obleko, toda ne pozabi mi jutri prinesti denar!«
Vasilij Ivanovič reče: »Kaj imam zdaj od tega? Pravkar se začenja drugo dejanje. Nisem vajen, da bi si ogledoval gledališke predstave brez začetka!«
Prodal je svojo vstopnico za deset kopejk, potem je pljunil v smer proti garderobjerju, ki ni hotel vzeti njegove obleke, in užaljen zapustil gledališče.
Kalvarija ljubezni
Roman Iz naših dni. — Napisal P. R.
Ciril jo je z neko zaverovanostjo poslušal. In ko je končala, je ponovil za njo:
»Barčica po morju plava...«
Vsa srečna se je starka obrnila k Ljudmili:
»Vidiš, hčerka, razumel je... Vidiš, da je razumel?... Ponovil je za menoj pesmico in se nasmehnili... Boš videla, da bo ozdravel... Saj že razume, ubogi moj otrok...«
Pogledala je Cirilu v obraz:
»Kaj ne, Ciril moj... kaj ne da razumeš, kaj ti govori tvoja stara mati... kaj ne da si jo spoznal?... Tn vesel si, da si pri njej?...«
Toda Ciril je očividno utrujen odvrnil oči in se spet izgubil v sanjarjenje. Marti se je razsula poslednja nada. In z bolestnim glasom je gluho zaječala:
»O, moj Bog!... 0, moj Bog!...«
Večerja, ki jo je starka pripravila, je bila žalostna... Ljudmila je babici pripovedovala o svojih načrtih. Povedala ji je, kaj ji je pisala njena prijateljica iz švice, in o službi, ki se ji obeta. Pripovedovala ji je o renti treh tisoč kron na leto, ki jih ji bo morala plačevati železnica, če se Cirilovo stanje ne bo popravilo. S tem denarjem bi mogli skromno živeti. Toda Ljudmila tega ni marala. Hotela je delati in če bo kako mogoče dati teh tri tisoč kron na stran, da bo potem z njimi šolala svoja otroka in jima zapustila skromno dediščino...
Strah jo je bilo bodočnosti svojih otrok, posebno zastran Marka, ki je bil tako slabotnega zdravja.
»Ubogi malček, tam v Švici ti bo dobro in kmalu boš ozdravel,« je stara Marta pogladila dečka po glavi. Zanj je čutila posebno nežno ljubezen. Ni čudo: ali ni bil živa slika svojega očeta? Ali ni videla v njem svojega lastnega Cirila, kakršen je bil pred tridesetimi leti?
Marko je z resnim glasom odvrnil:
»0, saj sem zdrav, babica! In vesel sem, da smo prišli k tebi.«
In z otroško neskrbnostjo je nato vzkliknil:
»Ali se bomo jutri lahko igrali v snegu, babica? Napravili bomo sneženega moža, kaj ne?«
Marta ga je objela, da skrije solzo, ki se ji je prikradla na oči in ji zdrknila po ovenelem licu.
Sobico zraven kuhinje je dobil Ciril, Ljudmila je pa hotela z Markom v prvo nadstropje. Drugi dan bodo tja začasno prenesli posteljo iz pritličja, tako da bo vsa družina skupaj. Marta se je nekoliko začudila, ko ji je Ljudmila to razkladala. Kako to, da ne bo mlada žena pri svojem bolnem možu? Toda že je Ljudmila očividno v opravičbo dejala:
»Ciril zelo dobro spi... vso noč se ne prebudi.«
Marta ni nič odvrnila...
Drugo jutro je dala poklicati nekega delavca, da je prenesel gor posteljo, ki je dotlej stala v pritličju...
Spet je snežilo... Izpod svinčenega neba so ves dan padale velike goste snežinke. Otroka sta bila vsa srečna in obraza sta jima sijala od veselja. Tudi Ciril se je zdel zadovoljen: po cele ure je z zanimanjem opazoval enakomerno padanje snežink...
Toda zato sta bila Marta in Ljudmila tein otožnejši. Ljudmila ni marala snega; tu na kmetih jo je še bolj navdajal z otožnostjo. In Marta je trpela, ko je gledala svojega Cirila tako zaverovanega, tako nebrižnega za vse, kar se okoli njega dogaja. In potem... že od sinoči jo je preganjala neka misel, naj si je še tako prizadevala, da jo prežene... Zdelo se ji je, da Ljudmila ne ljubi več Cirila tako kakor nekoč... Čudna slutnja jo je navdajala, da je med obema zakoncema neka skrivnost — slutnja, ki jo je utrjevalo tisoč neznatnih okoliščin...
Saj je Ljudmila neprestano skrbela za Cirila in se brigala zanj. In kadarkoli je Marta prestregla pogled iz njenih trpečih oči, je vselej videla
23.	nadaljevanje
nežno brigo v njih. In vendar... vzlic vsemu... Nekaj se je moralo med njima zgoditi L.
Marta je ljubila svojo sinaho, saj jo je že dolgo poznala kot mehko in dobrosrčno žensko. Vedela je, da se je Ciril iz ljubezni oženil z njo... in da ga je tudi njegova žena ljubila, kakor je on njo ljubil.
Kadar sta prišla o počitnicah k njej, sta neprestano čepela skupaj in porabila vsak trenutek, kadar sta bila sama, da sta se poljubljala. Tods zdaj... Ne, Marta je slutila, da se je nekaj izpre-menilo v Ljudmilini ljubezni do Cirila.
Večkrat je skrivaj opazovala svojo sinaho. In že drugi dan se ji je slutnja utrdila. Mlada žena ni trpela samo zaradi moževe bolezni. Še nekaj drugega jo je moralo gristi. Ze jo je hotela vprašati, kaj ji je. Pa se ni upala.
Dvakrat ali trikrat jo je presenetila v gornji sobici vso v solzah. Sedela je v kotu, Ciril je pa sanjavo strmel v ogenj v peči. Otroka sta se spodaj igrala. Njene solze so bile le preveč razumljive... zato je pa bilo starki tem manj razumljivo ono neznano, kar je ločilo Cirila in Ljudmilo... ta mrz-lost, ki je Ljudmila v takih trenutkih ni več skrivala. In vendar bi morala biti njena ljubezen še večja, njena skrb zanj še nežnejša, ko je bil Ciril tako nebogljen in zapuščen. Kaj pomeni ta skrivnost med njima?...
Tako je minilo pet dni. Ze pred dvema dnevoma so se Martini gostje mislili odpeljati, toda Ljudmila je odhod neprestano odlagala. Zdaj je določila odhod nepreklicno za pojutršnjem...
Otroka sta se že veselila: zia otroke je potovanje zmerom veselje in spričo njega pozabijo vse drugo. Toda tudi njun smeh ni mogel popraviti razpoloženja, ki je vlajdalo na večer pred odhodom v tej hišici im stiskalo Marto in Ljudmilo za srce. Babica je venomer morala misliti na to, da se nocoj poslednjič vidijo.
»0, vem,« je žalostno govorila sama pri sebi, »ne bo več dolgo, ko bom umrla, naj reče dr. Medved kar hoče... To pot poslednjič vidim svoje otroke... nekaj mi tako pravi... Ko bodo prihodnjič prišli, me bodo našli v grobu...«
Te misli so še bolj grenile n jeno že tako neveselo razpoloženje.
»Kdo ve, kaj se tam v Švici še vse lahko zgodi!... Kdo ve, ali bo Ljudmila še ljubila mojega Cirila... mojega ubogega Cirila... Ze zdaj se mi časih zdi, kakor bi ji bil v breme!«
Zaman si je prizadevala, da prežene ono črno slutnjo, ki jo je neprestano preganjala. Tudi Ljudmila je imela objokane oči in njen obraz je bil mrliško bled.
Proti večeru je sedel Ciril pri ognju v kuhinji. Sanjavo in z nedopovedljivo žalostjo na obrazu je strmel v plamene. Otroka sta se igrala, toda on ju ni videl... ni ju slišal. Zdajci se je pa Boža zaletela očetu med kolena. Ob tem nenadnem dotiku je Ciril v strahu poskočil na noge. Boža je omahnila in padla na tla ter vzkriknila. Ljudmila je ravno stala z babico pri vratih im je vse videla... Stekla je k Boži in jo pobrala... In v strahu in razburjenosti, da se ni otroiku pri padcu kaj pripetilo, je izustila besedo proti Cirilu.... besedo, ki ji je ušla v neprikriti jezi.
»Neroda!«
Babica je slišala to besedico. Tudi blisk je videla, ki se je utrnil iz oči mlade žene. In kakor v odgovor na sumnjo, ki se je tisti trenutek še bolj zgostila v njej, je zajecljala:
»0 moj Bog!... 0 moj Bog!...«
Boži se ni na srečo pri padcu nič hudega pripetilo... Nekaj trenutkov nato se je spet igrala. Tudi Ciril je spet sedel pred ognjiščem kakor prej. Le med Ljudmilo in Marto je nastala nejasna, mučna zadrega, ki sta ai je bdli obe v svesti.
Mlada žena je brez besede zavila po stopnicah v svojo sobo. Marta je dolgo žalostno gledala za njo... s pogledom, ki je bil v njem nem očitek. In zdajci se je v njenih očeh zasvetil odločen sklep.
Trenutek se je obotavljala, nato je pa tudi ona krenila po stopnicah gor. Sobica v prvem nadstropju je bila zavita v somrak. Zunaj je legala tema. Marta je pri vratih obstala. Ljudmila se je lavno sklanjala nad kovčegom, ki ga je zapirala; ko je zaslišala korake, se je hlastno obrnila. In v somraku je nejasno razločila obrise babice. Razumela je, da se ne more več izogniti razgovoru, ki se ga je tako bala. Babica je odločno pristopila k mladi ženi.
»Ljudmila,« je tiho dejala, »Ljudmila, potrebno je, da se porazgovoriva...«
Besede ji niso hotele iz stisnjenega grla. Morala je prestati im šele po kratkem premoru je na daljevala:
»Povedati ti moram, kaj mi leži na srcu «
»Babica!...«
Mlada žena se je vzravnala.
»Ne smeš se zato name srditi... preveč hudo mi je, ko vse to gledam... zato moram vedeti... za vsako ceno... moram vedeti.«
»Kaj vedeti babica?«
»Kaj se je zgodilo med teboj in mojim nesrečnim otrokom.«
Ljudmila je prebledela. Silen drget ji je stresel telo.
»Ne razumem vas, tabica....«
»O, pač, dobro me razumeš... Oh, saj sem videla že prvi večer, ko ste prišli... Stare ženske kakor jaz imajo ostre oči, hčerka, kadar gre za srečo njihovih otrok... Prvi mali sem vedela, da se je med vama nekaj izpremenilo... Da si drugačna kakor si bila... Ne vem, v čem... ne najdem besed, da bi se izrazila. Toda trdno sem prepričana, da nekaj je... In dejala sem si, da se zaradi nesreče, ki ga je zadela, ne moreš nanj srditi... Preveč dobrega srca si... To bi bil samo razlog, da bi ga še bolj ljubila... Razumem, da človek časih obupava... toda prav tako tudi vem, da človek, ako koga resnično ljubi, te ljul>ezni ne pozabi... In če ta ljubezen umre, morajo biti za to resni razlogi, silno resni... Tako sem si govorila, hčerka moja... In potem sem hotela dognati, kateri naj bi bili ti razlogi... Zakaj če imaš Cirilu kaj očitati, ga moram »daj jaz braniti, ker se sam ne more...«
Marta je govorila z vročično naglico in je morala večkrat prestati, da je zejela sapo. Ljudmila jo je vsa bleda poslušala. Mrak je postajal vse gostejši. Zeni sta se komaj še videli. Kakor mdra je ležala na njih tišina. Potem je spet izpregovorila stara Marta:
»Vidiš, da se nisem motila... tvoj molk mi to dokazuje. Priznavaš... Toda če bi tudi tajila, ti ne bi mogla verjeti... Daj, Ljudmila... Sama veš, da te skoraj prav tako ljubim kakor Cirila... Če imaš kaj proti njemu, vendar ne more biti hudega... Preveč si ga prej ljubila... Povej mi vse po resnici... Odpri mi svoje sroe.<
Gluh plač je vstal iz teme. Mlada žena je zaihtela.
»Ubogi otrok, zakaj jokaš?... Torej je hujše, kakor sem mislila?... 0, prosim te, zaklinjam te, ne odlašaj več... Govoril...«
Ljudmili so lile solze po licih. Otrla si je oči in po dolgem molku odgovorila:
»Oh, boljše bo, da vam razkrijem to skrivnost, ki me hoče zadušiti... Saj če ne bi bilo otrok, bi bila zaradi te sferivmosti že umrla.«
>Molči, Ljudmila! Ne govori tako!«
»Preveč trpim, mati... In potem... ne maram, da bi me po krivem obtoževali... da bi mi po krivem očitali brezsrčnost... Ne maram, da bi mislili, da sem samo jaz kriva... Poslušajte me, mati.«
Mož in žena
Napisal Henry Smith Williams
Mlada kosovka je z vso močjo trzala za tenko vrvco, razpeto ob brezi pred našo senčnico, da se je vzpenjal bršljan ob njej. Ravno ta vrvca se ji je očdvidno zdela posebno dragocena za novo gnezdo. Njen mož je stal zraven in jo s petjem vzpodbujal pri njenem početju. Na žalost je bilo vse prizadevanje zaman, toliko da si ni izruvala kljuna: vrvca ni popustila. Zdelo se mi je skoraj dolžnost, da pomagam ubogi živalci. Nisem ji pustil, da bi razočarana odnehala; zato sem razrezal belo krpico volne, ki mi je bila ravno pri roki, v ozke trakove, odhitel k brezi in jih obesil nanjo. Ko sem prišel bliže, je kosovka seveda odletela; toda s svojimi umnimi očesci me je opazovala z bližnje jablane, in ko sem odšel, je priletela bliže in si kritično in z velikim zanimanjem ogledala, kaj sem prinesel. Naposled je z najdaljšim trakom v kljunu odletela proti drevesu, ki sta si ga zakonca očividno že poprej izbrala za gnezdo. Vesel sem bil, da sem ji priskrbel poraben materi-jal in sklenil sam pri sebi, da ji bom letos pomagal pri gradnji gnezda. Poiskal sem raznih ostankov blaga in svile: živordeče, zelene, višnjeve, bele, s srebrnimi in zlatimi nitkami pretkane krpice sem razobesil po brezi kakor po božičnem drevescu, tako da si bo gospa kosovka lahko po mili volji izbirala.
In je res prav kmalu prišla na kraj svoje prve najdbe, kakor iskalec zlata, ki je odkril zlato žilo. Opazoval sem jo z bližnjega okna. Očividno je imenitno razlikovala dobri in slabi materijal. Potipala je po vrsti vso izbero vzorcev, ki sem ji jo pripravil. Rdeči, vsakdanji, trdi trak, ki je bila z njim prevezana škatla bonbonov, je takoj zavrgla. Zato je pa dolgo in pozorno — kakor vsaka ženska — ogledovala zelene in srebrne svilnate trakove, in jih nato toliko vzela v kljun, kolikor jih je le mogla nesti. In potem je zmerom iznova priletela in odletela. Kar si je nabrala, je spravljala na drevo, in se kar se da hitro spet vrnila, očividno v strahu, da ji ne bi kdo izropal nezaslišanega zaklada. Kar se njenega moža tiče, mu ne morem odreči pohvale, da jo je pri njenih poletih marljivo spremljal in v skrbeh gledal, kadar se ji je konček blaga zateknil za vejico, da ga je le s težavo rešila. Drugače se ni Pa nikoli tako ponižal, da bi s kljunom kaj pomagal; a zato je posebno zmagoslavno zažvrgolel, ko se ji je naposled posrečilo spraviti še poslednjo opravo v novo domovanje.
Pri tem opazovanju sem odkril, da imata smisla tudi za barve. Za preveč pisane reči se nista zmenila, jnaj so bile še tako mehke in tople. To je bilo najbrže v zvezi z instinktivno slutnjo, da pisane reči zbujajo pozornost in ogražajo varnost mladičev. Zato je pa tem rajši odnesla vse, kar je bilo v nekričečih mavričnih barvah; z zlatimi in srebrnimi nitkami pretkane krpice so pa imele za gospo kosovko prav tolikšno privlačnost kakor nakit za ženske. In občudovanja vredni sta bili marljivost in vztrajnost, kako je ta mlada bodoča mati opravljala svoje težko
delo, v veselju in upanju bližajočega se materinstva.
V	naši okolici je posebno mnogo kosov. Imamo jih radi, zato jih dostikrat opazujemo in že precej dobro poznamo njihove navade. Nikoli se ne zgodi, da bi na istem drevesu dva para napravila gnezdo. Tistemu paru, ki si je izbral svoje drevo, pripada za zmerom. Vsako leto se vrne tja in vsako leto si postavi novo hišico za novi zarod. Toda le redko boste našli na istem drevesu več kakor tri gnezda. To še ne pomeni, da bi kosi ne živeli dielj kakor tri leta. Toda let čez Mehiški zaliv je tako nevaren, da ga več kakor dvakrat le malokatera ptica selivka prestane. Tako pravi neka teorija, da je vsako pomlad najmanj polovica kosov stara samo leto dni; spoznajo se po svetlejših glavicah. In to je važno za moja poznejša opazovanja. To leto, prvo leto, ko sem svoj parček tako obilno oskrbel z gradbenim materijalom, je kazalo njuno gnezdo, ki sem ga kaj kmalu izteknil, čisto izpremenjen nov gradbeni slog. Drugim gnezdom je bilo tako malo podobno kakor florentinska preproga sivi volneni odeji. Na harmoničen način so se barve prepletale druga v drugo; vse kar se je lesketalo, je bilo obrnjeno v solnce, temno pa v senco. Silno izobilje ma-terijala, morda pa tudi še negotovost, kako naj ga porabi, je imelo za posledico trikrat tolikšno gnezdo kakor druga leta.
Prihodnjo pomlad, komaj so se kosi spet vrnili, sem spet razstavil ostanke blaga na brezi. In ponj nista prišla samo naša kosa, cela jata jih je priletela, dobro miljo od daleč, da. se okoristijo z imenitnim gradivom. In vsa nova gnezda so bila zgrajena v novem slogu, vsaj deloma. Nobeno, kar sem jih odkril, ni sestajalo samo iz bilk, povsod je vladala nova moda. Kje se je novi rod tega naučil? Ali je nemara že podedoval izkustvo, da je gnezdo iz tkanega blaga najtoplejše? Tudi čisto individualni okusi so se izpoznali. Tako se je na primer neki par prepozno spomnil, da bi bilo dobro graditi gnezdo. Mlada dama je bila najbrže preveč izbirčna pri izberi moža. In tudi zdaj ni še kazala nikakega pravega veselja, da bi si ustanovila svoj dom. Samec, posebno lep eksem-plar, je jel postajati že nestrpen. Dostikrat sta priletela k naši brezi, on je glasno žvjgolel, dvigal s kljunom blagovne ostanke in jo očividno hotel prepričati, kako lepo bi bilo ta za gnezdo. Naposled se je zdelo, da je svoj namen dosegel: tudi ona si je jela pobliže ogledovati in izbirati, zgrabila v kljun, kar je mogla nesti, in izginila v drevesu, ki sta si ga izbrala za domovanje. In potem je tako marljivo letala sem in tja, da so se že tisti večer jeli kazati obrisi gnezda. In drugi dan je viselo pač najlepše in najoriginalnejše gnezdo, kar sem jih kedaj videl, kakor orjaška rožnata orhideja v vejah. Mlada gospa je bila izrazita umetnica, in tudi muhe je imela umetniške, kakor smo videli, in je podedovano znanje obogatila s svojo lastno nadarjenostjo.	i
£jtMjcn*sU&
Prav je in pošteno, da se časih spomnimo tudi koga drugega, ne pa vedno le nas in nas, kajti nismo le mi taki in taki, nego so nam tudi drugi enaki. Morda so drugi celo slabši, Alfa pa noče, da bi mu podtikali zlobnosti in se obregovali ob njega, kakor so to nedavno tega storile naše ljube damice.
Tako se n. pr. domači in inozemski tisk te dni peča s strahovito ostudnim zločinom, ki se je pripetil v Beogradu. Živel je tam mož, ki se je pisal za Markoviča in imenoval za Mi-hajla. Od zgodnje mladosti pa vse do teh dni je ta Mihajlo Markovič kradel, goljufal, ponarejal, varal, odiral, sleparil in morda celo ubijal.
Stvar sicer sama po sebi ni nič čudna. Odkar so ljudje, so tudi morilci, navadni in roparski. In če že drugi ubijajo, zakaj ne bi ubijal tudi Mihajlo Markovič? Vendar je pa bil ta dolgoletni tat, slepar, ponarejevalec, goljuf in oderuh Mihajlo Markovič kljub temu, da je že mnogokrat bil zaprt in obsojen, zdaj nič manj kakor direktor neke ugledne banke in povrh še direktor nekega velikega filmskega podjetja in filmske akademijo v Beogradu. Vse to kot večkratni kaznjenec. In je bil gospod Mihajlo Markovič kot direktor takih znamenitih podjetij tudi sijajen organizator roparskih umorov in je ropal in moril vse. Lovil ljudi v svoje uradne prostore, kakor miši v mišnico, pa jim s sekirico tako-rekoč presekal niti življenja in jih
potem lepo razsekane in zložene v kovčegu vrgel v kako močvirje. Kakopak je imel tudi svoj lastni luksus-ni avtomobil, da je mogel pokojnike prepeljati do močvirja in jih položiti v hladen grob. V družbi pa same ugledne predstavnike splošno spoštovane javnosti.
Od onstran ključavnice je ta gospod prispel torej naravnost na direktorski stolček.
Po krvavi svetovni vojni je postalo človeško življenje neka cenena roba, pa ga ni dneva, da ne bi o kakem umoru slišali in čitali. Iz maščevanja ali pohlepa po denarju more vsevprek in ni to že nič nenavadnega. Zato tudi slučaj Mihajla Markoviča ne bi bil nič čuden, če bi bil ta gospod navaden kmet ali delavec. Dejstvo, da je bil ugleden gospod in bogat in povrh še znana družabna osebnost, je pa vendarle našo javnost razburilo in privedlo do vprašanja: kako je ta kriminalni tip in še od prej znani zlikovec in kaznjenec mogel postati večkratni direktor, bogat človek in ugledna gospodarska in družabna oseba?
In so pričelii časopisi dvomiti, da ni edina tako ogabna oseba v našem javnem življenju bil ta Mihajlo Markovič, nego da jih je gotovo še več takih, ki so mu slični po svojih delih. Ta ugotovitev je jako razveseljiva, kajti zdi se, da se je javnost vendarle spomnila, da ni vsakomur vse dostopno. Najmanj pa zločincem.
V	normalnih časih so imeli poleg pisanih tudi nepisane zakone in sicer med njimi tudi tkzv. družabno smrt. To pomeni: ako je neki človek grobo in iz gole pohlepnosti grešil proti pisanim zakonom in ako je nadalje grešil proti moralnim, etična priznanim in drugim načelom, je ta1 človek takoj obsojen na družabno! smrt. Nima namreč več dostopa v pošteno in res odlično družbo in na take položaje, katere more in sme zavzemati le res pošten človek, v katerega more vsak po njegovi čisti preteklosti in sedanjosti imeti popolno zaupanje.
Sedanji nenormalni časi, v katerih' sta moralno in etična načela nadomestila denar in brezvestna sposobnost za njega pridobivanje, ne poznajo žal te družabne smrti, zato pa vidimo na uglednih gospodarskih in drugih družabnih položajih mnogo tipov, ki so bolj ali manj podobni direktorju Mihajlu Markoviču. Zato ni niti čudno, če mnogi kulturni in pošteni ljudje beže od družbe in prireditev, pri katerih zavzemajo prvo mesto oni, ki bi spadali na zadnje.
Samovlada tipov, ki so bili že v ječah, bi se lahko že končala, ker menda še ni po vsem svetu morala danes taka, da ni kriv zločina morilec, nego le umorjeni. Mihajlo Markovič je bil brez dvoma eden najodličnejših predstavnikov ljudi s takim mnenjem.
Slučaj tega človeka je brezmejno težek in žalosten, toda kakor časopisi omenjajo, ni osamljen. To je pa še najbolj žalostno. Morali bi le poznati preteklost in sedanjost mnogih danes uglednih ljudi, pa bi vsa javnost zastrmela in se vprašala: kam nas vodi taka pot?
Ali ni skrajni čas, da nehamo ceniti ljudi po tem, koliko imajo že zlata in kako globoko se upogibajo zlatemu teletu?
Ljubezen in dve dediščini
Pred treini leti je zapustil neki star Anglež vse svoje ogromno premoženje in svoja obširna posestva gospodični Majorici Joyci Clementonovi, pastorjevi hčerki. V tej oporoki je pa prav čuden pogoj. Bog si ga vedi iz kakšnega (morda ljubosumnega) vzroka je stari dobrotnik pristavil, da se ne sme dekle nikoli poročiti. Dve celi leti je živela gospodična Cle-mentonova silno razkošno. Lepega dne, tik po njenem šestindvajsetem rojstnem dnevu, je pa zapustila pose* st v o svojega čudaškega dobrotnika in se vrnila k svojim staršem. Čez nekaj tednov se je nepričakovano zaročila. Niikdo ne ve, kako je sprejela njena družina to junaško odločitev, ker bo zdaj ob vse premoženje. Nedavno je dekletu umrl še oče pastor Clemen-ton. Tudi v njegovi oporoki je pre* čuden pogoj. Spet je dedinja pastorjevega premoženja njegova hčerka in spet ji oporoka grozi z razdedinjeni, če se poroči. Javnost si beli glavo, kakšne vzroke sta pač morala imeti oba stara gospoda, da sta dekletu s tako strašno grožnjo prepovedala poroko. Še bolj pa zanima javnost vprašanje, kako se bo neki gospodična Clementon odločila. Sam Bog ve, ali bo ravnala po pameti, ali se bo pa zaradi ljubezni odrekla dvema dediščinama.
Mit mili!
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto V./2S—24.
Vera in drama
Ob predvajanju Cecila de Milla Paramountovega filma »V znamenju križa« je napisal Pit ta-le članek:
Dramska igra z versko vsebino je
ftfa stopnja gledališke in vsake
^ slične umetnosti. Svečeniki so
fi prvi, ki so v starem Egiptu že jtred tri tisoč leti nazorno prikazovali vernemu ljudstvu bitje in veličino 'božanstev in simbolične predstave o preseljevanju duš. Grški 'templji so bili prizorišča dramatskih in godbenih čaščenj boga Dioniza, Jtesneje pa še ostalih grških bogov. flTudi v Rimu sta korakala drama in ■bogočastje vštric.
Rimsko gledališče se je kaj kmalu znebilo verskih priveskov. Za časa rimskih cesarjev je padlo gledališče <tako nizko in tako imenovana »dra-■matska umetnost« je postala tako ogabno nizkotna, da je cerkev smatrala za svojo dolžnost gledališča prekleti. V svoji neizprosni strogosti j n gorečnosti so takratni škofje v zaščito čistosti vere odrekli poklicnim 'igralcem obhajilo in so jih ponekod celo izobčili iz cerkve ter jih javno .proglasili za pogane. Kljub temu se ipa ni obneslo, da bi v ljudstvu zatrli poželenje po predvajanju gledaliških iger. V teku stoletij je jela cerkev sama spet posredovati, da so dramatskim igram dajali versko obeležje, in je s tem položila sama temeljni kamen današnji cerkveni ali verski drami.
Poleg božičnih in velikonočnih iger v cerkvah so začeli v 15. in 16. stoletju vprizarjati še pasijonske igre, ki so jih celo — kar je pomenilo velik napredek — igrali že izven cerkvenega obzidja na prostem. Misterijske in mirakelske igre so bile prvotno zajete iz življenja svetnikov, toda sčasoma so se prireditelji toliko sprostili, da so v svoji iznajdljivosti igrali dramatske igre, ki so bile v bistvu sicer pobožnja-ške, vendar so prikazovale slike iz posvetnega življenja.
Iz tistih dob je tudi »Stara igra za vsakogar«, ki jo je Hugo von Hof-mannsthal priredil in obdelal, tako da je v Reinhardtovi režiji postala sestavni del in neizbrisno doživetje solnograških slavnostnih iger. Izvirna priredba te igre je iz 15. stoletja; Shakespeare jo je baje videl na dvoru kraljice Elizabete ter si je, kakor jpravijo, njeno tehniko prisvojil in §o uporabil, pri nekaterih svojih 'dramah.
Sijajne uspehe je žela novodobna verska igra Volmoellerja »MLra-kek, ki so jo takisto igrali v Reinhardtov! vprizoritvi.
Konec preteklega stoletja je dosegla igra »V znamenju križa« Wil-■eona Barretta kar neverjetne uspe-ke, Drama se godi za časa Neronovega vladanja in preganjanja kristjanov; vprizarjali so jo na mnogih evropskih, zlasti angleških odrih pred nabito polnimi gledališkimi dvoranami, leta 1896 so jo pa zanesli še |.v Ameriko. V Newyorku so dramo >V znamenju križa« igrali neprekinjeno celih pet let. Zdaj je Para-jnount v režiji Cecila B. de Milla efilmal igro in napravil zvočni film, ki ni samo kot umetnina posebnost,
, temveč je v pravem pomenu beseda prvi zvočni verski film.
V	nemih filmih so nam že zdavnaj pokazali vse mogoče verske igre. Ze leta 1899 so izdelali tak film, ki je bil 50 metrov dolg in je imel naslov »Hudič v katedrali«. Leta 1902 je filmal Gaumont »Kristovo življe-
nje«, nekaj let kesneje je poslala filmska družba »Kalem« v svet film, ki ga je snemala v sveti deželi in se je imenoval »Iz jaslic do križa«.
»Ben-Hurja«, ki je kot igra, kot film in kot roman znamenit, smo videli leta 1907 prvič na platnu, 18 let kesneje pa že v monumentalni priredbi.
Nam vsem je še v mislih in v spo-
Filmski promet
Nimamo sicer statistike o nabavnih cenah posameznih filmov in o vsotah, ki jih plačujejo naši kinematografi filmskim zavodom za predvaja-
Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode. 1 steklenica Din 30'—.
Barva za lase, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah, že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30'—.
Solnčno pege in drugo nečistočo z obra-za_ odstrani hitro in temeljito holandska Milch krema. Uspeh presenetljiv! Lonček Din 15'—.
Zanesljiva in preizkušena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje las in pospeši rast, lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30'—.
Opatica krema in milo, iz pravega litijevega mleka, omogoči uspešno nego obraza in telesa, posebno damam, ki imajo občutljivo in nežno kožo. Zakonito zavarovani in nedosegljivi izdelki. Opatica krema po Din 15'—. milo po Din 10'—.
minu film »I. N. R. I.« in prav tako »Deset božjih zapovedi«, ki jih je vprizoril znameniti Paramountov režiser Cecil B. de Mille. Čez štiri leta, torej leta 1927, so nam pokazali v krasnih slikah »Kralja kraljev«, ki
mu je vsebina življenje in smrt Odrešenika. Letos pa, deset let po filmanju »Desetih zapovedi«, bo občinstvo videlo zadnje delo filmske
trilogije Cecila B. de Milla, zvočni film »V znamenju križa«, ki nas vodi v herojsko dobo prvih krščanskih mučencev, ki so za svojega Boga umirali, da bo vera z njihovo smrtjo poveličana in nesmrtna.	*
nje filmov, za kopije in reklamni materija! itd., vendar se računa, aa znaša ta vsota okoli 18 do 20 milijonov dinarjev. Kinematografi plačajo uvoznikom 25 do 30% od pro-
Lcpe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Eau de Lahore. Uporaba je enostavna, uspeh zajamčen. Cena steklenici Din 30'—.
Pasta Mnjalis je specijalna krema za umivanje in olepšavo. Uporablja so uspešno pri damah, ki ne prenesejo nobenega mila, a žele imeti dovršeno čist in umit obraz. 1 steklena doza Din 15'—.
Zrcalo vsake žene so njene roke, ki ostanejo s pomočjo kreme Je lais blunc vedno bele in gladke, kljub temu, da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. Tuba Din 10'—.
Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne propusti znoja ter daje obrazu vedno lepo, temno polt, je Porenal puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24'—.
Tekočo rdečilo za obraz je zelo priljubljeno, ker stalno ohrani barvo in preprečuje potenje. 'Tekoče rdečilo La Bella Bietta se dobi v najlepših naravnih barvah. 1 steklenica Din 15'—.	,
danih vstopnic. To znese v preteklem letu okoli 28 milijonov dinarjev.
Za posamezne filme plačujejo kinematografi različne cene, ker je tudi nabavna cena filmov iz tujine zelo različna. Zvočni zabavni film stane v tujini najmanj 300 do 400 dolarjev, pa tudii 2000 in 3500 dolarjev. Veliki premijerski kinematografi v Zagrebu in Beogradu plačjo za film 25 do 30, da celo 33% inkasa. časih z malenkostnim jamstvom, časih tudi brez.
V	drugih mestih si kini izposojajo le v izjemnih primerih filme proti odstotni odškodnini inkasa, drugače jih dobe na posodo za določeno vsoto.
Strokovnjaki so razdelili našo državo v tri takozvane »kino-zone«: v zagrebško, beograjsko in novosadsko. V prvi zoni so mesta: Ljubljana, Osijek, Split, Sarajevo in Maribor, ki plačajo skupno za 1 film le polovico od tega, kar plača zanj Zagreb sam,
30	mest druge vrste v tej zoni (cela bivša Hrvatska, Slavonija do Rume, bivša Bosna in Dalmacija ter ostala Slovenija) pa vržejo nekaj več kakor omenjenih pet mest prve vrste. Vsi ostali kraji te zone pa dado polovico od vseh 30 mest druge vrste. Beograjska zona obsega vso predvojno Srbijo, a samo Beograd s Skopljem vred dasta 4 in pol krat toliko kakor vsa ostala mesta te zone. Vsa beograjska zona vrže približno pol tega kar daje zagrebška. Novosadska zona da spet približno polovico tega kar daje zona Beograd. V odstotkih dasta Beograd in Zagreb vsak po 24 odstotkov vse vsote, ki jo vrže v sezoni en film, a vsa zagrebška zona brez Zagreba 30 odstotkov, beograjska brez Beograda 8 odstotkov, novosadska pa 14 odstotkov.
Naši kinematografi
V Jugoslaviji je v 247 krajih 338 kinematografov z 90.548 sedeži. Od teh je 184 zvočnih kinov, 154 pa nemih. Leta 1932 so odprli 50 zvočnih kinov.
V Beogradu jih je 11, v Zagrebu 9, v Sarajevu in Osijeku po 4, sedem mest jih ima po 3, v 35 mestih sta po 2, v 220 krajih pa po eden.
Število sedežev je v posameznih kinematografih zelo različno. V vsej državi je le nekaj kinematografov z več kot 1000 sedežev.
Lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleničica s čopičem Din 15'—. manjša stekleničica s čopičem Din 6'—.
Plavolaskam se ni treba bati za lepe plave lase. ker podeli Bloudin Dor že po
prvi uporabi lasem lepo, zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15'—.
Že 30 let znaua in priljubljena Nobilior krema za podnevi in ponoči, zanesljivo polepša in neguje obraz. Deluje hitro in zanesljivo. Cena t tubi Din 12'—.
Neprijetne dlačice ? obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Brbol praškom. 1 lonček 15'— dinarjev.
Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo s preizkušenimi sredstvi. Porenal krema zn podnevi in ponoči vas ne ho razočarala. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 18'—.
Vse gornje izdelke pošilja po pošti, po originalnih cenah Nohilior parfumerija, Zagrel), Uica 34 ali Jelačičev trg br. 15.
Marcus Superbus in Poppaea v filmu »V znamenju križa«
Film v Jugoslaviji leta 1932
(Se nadaljuje.)
Mali oglasi za vso žene
"W
Gešha	k
Hočem vas nekoliko seznaniti s češko kuhinjo, o kateri ne govore zaman, da je izvrstna. Morda slovi tudi zaradi tega, ker si češke gospodinje dado veliko truda pri kuhanju ter naredijo tudi preproste jedi natanko in okusno. Posebno dobro znajo pripraviti divjačino: zajce, srne, jerebice, pa tudi pečenke in perutnino. Vsaka gospodinja na Češkem hrani mnogo kokoši in še več gosi.
V	nedeljo speče svoji družini tolsto gos, pri kateri pa ima razen izvrstnega mesa in masti tudi ta dobiček, da dobro proda perje. Kako lahko bi tudi slovenske gospodinje na deželi posnemale svoje severne sestre. Toda če kateri tako svetujem, mi ugovarja, češ da se ne izplača in da je s tern veliko dela. Zakaj pa na Češkem prinese reja gosi vsaki gospodinji lepe tisočake?
Češka kuhinja se tudi odlikuje v močnatih jedilih, narastkih, kolačih in drugem pecivu. Danes ne bom dajala navodila za pripravo divjačin, omenila bom le nekatere močnate jedi, ki so na Češkem jako priljubljene.
Kolač s sirom
V	skledo denemo 1 kg presejane, bele moke, pridamo 3 dkg vzhajanega kvasa, 15 dkg sladkorne sipe, 4 rumenjake, majhno žličko soli, malo limonovih lupin, 15 dkg sirovega masla, A litra mlačnega mleka in naredimo testo, ki ga tepemo toliko časa, da se začno delati mehurčki. Potem dodamo še sneg iz 4 beljakov in pustimo testo poldrugo uro vzhajati. Med tem pripravimo sirov nadev: J4 kg svežega mlečnega sira denemo v skledo, dodamo 2 celi jajci, 10 dkg sladkorne sipe, nekoliko limonovih lupin, in 5 minut dobro mešamo. Ko je testo vzhajano, ga razdelimo na dva dela. En del položimo na nizek pekač ali kositer (z nizkim robom), ki je pomazan z maslom. Testo enakomerno potlačimo v pekaču in pomažemo s sirovim nadevom. V nadev polagamo zrele velike češnje tesno drugo poleg druge in jih dobro potisnemo noter. Češnje pustimo s pečkami, da ne izgube lepe oblike. Kolač pečemo A ure. Ohlajenega zrežemo na 6 cm široke in 11 cm dolge rezine ter vsak kos potresemo z vanilijevim sladkorjem.
Kolač z makom
Iz druge polovice testa naredimo ikolač z makom, ki je tudi zelo priljubljen na češkem. Testo enakomerno raztegnemo na pekaču ali kositru (kakor zgoraj), pomažemo z makovim nadevom in potresemo s sesekljanimi mandlji. Pečemo ga pol ure v srednjevroči pečici.
Makov nadev: A kg maka zmeljemo v kavnem mlinčku. Dodamo pol litra mleka, 5 dkg rozin, 2 žlički medu, 8 dkg sladkorne sipe, nekoliko limonovih lupin in 1 rumenjak. Mak pustimo V* ure počasi vreti.
Ohlajeni kolač zrežemo na 6 cm široke in 11 cm dolge rezine in vsak kos potresemo z vanilijevim sladkorjem.
Buhtlji z makom
Buhtlji spadajo med češke narodne.jedi, lahko jih ponudimo tudi boljšim gostom. — V skledo denemo 1 kg bele, presejane moke, dodamo: 3 dkg vzhajanega kvasa, 15 dkg slad-
korne sipe, 3 rumenjake, majhno žličko soli, lupin pol limone, 15 dkg sirovega masla in A litra mlačnega mleka. Napravimo testo, ki ga tepemo toliko časa, da se naredijo mehurčki. Potem dodamo še sneg iz 3 beljakov in pustimo testo, da 1 uro in % vzhaja. Medtem naredimo nadev: Vzamemo 'A kg maka, zmeljemo ga na mlinčku za kavo, dodamo limonovih lupin, 'A 1 mleka, 12 dkg rozin, 2 žlici medu, 8 dkg sladkorne sipe in pustimo, da mak A ure počasi vre. Potem ga odstavimo in počakamo, da se ohladi. Vzhajano testo denemo na desko, razvaljamo na
1	cm debelo in zrežemo na 8 cm široko in 9 cm dolge rezine. Vsak kos obložimo v sredi z makom, nato vsakega posebej zvijemo in polagamo na pekač, ki je dobro pomazan z maslom. Vsak buhtelj pomažemo ob straneh s toplim maslom, da se ne sprime s sosednjim. Ko je pekač napolnjen, pustimo buliitlje še nekoliko vzhajati, potem jih pečemo A ure.
Buhtlji s sirom
Iz 1 kg bele presejane moke naredimo kvašeno testo, kakor zgoraj. Na isti način kakor z maslom, polnimo
?yiie Huša
sedaj buhtlje s sirom. Nadev naredimo tako: V skledo denemo A kg svežega mlečnega sira, 2 celi jajci, 10 dkg sladkorne sipe, nekoliko limonovih lupin in 12 dkg rozin. Mešamo 3 minute in s tem nadevom polnimo testo. Pečemo A ure. Pri buhtljih ne smemo varčevati z maslom. Ko so še gorki, jih potresemo z vanilijevim sladkorjem. Serviramo mrzle.
Okrogli češki kolači
Napravimo kvašeno testo, kakor za buhtlje. Ko je vzhajano, ga denemo na desko in naredimo z roko kroglice (velikost malega jajca). Polagamo jih na kositer z nizkim robom.
V	vsako kroglico naredimo globoko vdrtino, ki jo napolnimo z makovim nadevom ali pa z nadevom iz sira.. Vsako pomažemo z raztepenim jajcem in potresemo s sesekljanimi mandlji. Pečemo 15 do 20 minut. Ko so še tople, jih potresemo z vanilijevim sladkorjem. Iz te količine pride 40—42 lepih kolačkov.
Štirioglati kolači
Ti kolači so na Češkem zelo priljubljeni. Napravimo vzhajano testo
iz 1 kg moke. Testo razvaljamo in zrežemo na 7 cm dolge kvadrate, katere napolnimo z makovim ali s sirovim nadevom. Po dva in dva nasprotna kota stisnemo skupaj. Kolače pomažemo z raztepenim jajcem, položimo drugega poleg drugega na nizek, z maslom pomazan kositer in jih potresemo s sesekljanimi mandlji. Pečemo 15 do 20 miinut v srednjevroči pečici in še gorke potresemo, z vanilijevim sladkorjem. Iz te količine naredimo do 42 kolačkov.
Češka potica iz maka
Naredimo fino, kvašeno testo iz
1	kg moke. Ko je vzhajano, ga razvaljamo in pomažemo najprej z raztepenim jajcem, potem pa z makovim nadevom. Trdo zvijemo, spet pomažemo z jajcem in potresemo z mandlji. Pečemo v dobro pomazanem pekaču eno uro.
Ako Vam naš list ugaja,
ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in druga«
DatfpsUa	Ut
L majhnimi troski vendar elegantno se dado napraviti pričujoča oblačila. K lahki in dehteči obleki mora biti tudi perilo lahko in lepo. Vsaka dama si napravi iz balista, voala, umetne ali pralne svile, celo iz kre-pa, toda samo v nežnih pastelnih barvah tako oblačilo brez kroja, saj lahko za poskušnjo z iglicami spaie blago kar na sebi in najde primerno obliko.
Spodnja obleka na levi im« živo-tec, iz luknjičasto vezenega blaga, ki se uporabi ttidi za klinasta vstavka v krilnem delu. Slične okraske je všiti tudi v srajco in hlačke. Tiste dame.
ki se jim ne da vesti luknjic, si lahko omislijo tako blago v trgovini, sicer pa uporabijo s pridom tudi pikčasto blago.
Desni lik je okrašen s čipkami. Čipke >Valencienne< so mične, toda kleklane in čipke iz sukanca so trajnejše. Zelo apartno je videti, če so vstavki iz čipk barvasti, zlasti v okru in ekriju.
•
Zjutraj se prileže bodisi v stanovanju ali na vrtu, če človek ni > oblečena, pa nosi vendar čedno oblačilo. Naši dve jutranji obleki sta preprosti, vendar zelo mični, čeprav so vsi
nabori in okraski iz iste tKanine kakor obleka sama. Najprimernejša sta pralni krep in pralna svila, ker ju je lahko oprati in zlikati.
Rokavi in ovratnik leve obleke so skrbno nabrani. Novejši šivalni stroji imajo posebno pripravo za šivanje naborov. Sicer gre pa tudi na roko, samo paziti je treba, da niso nabori neenakomerni.
Pri desni obleki so obrobki pleteni. Ne preozke trakove iz istega blaga kakor je obleka, je treba obrobiti in nato splest« v kito, ki se prišije ob izrezu do konca obleke. Tudi Široki rokavi morajo biti obrobljeni. *
Vrsta 4431-00
V toplih dnevih je potreben lahek čevelj. Izdelan je iz platna z gumijastim podplatom, tako da se niti ne čuti na nogi. V tem čevlju nosite lufov vložek za Din 4-—.
Vrsta 4461-05
Poleti za vsako priliko bel platnen čeveljček na sponko z gumijastim podplatom. Vel. 27 —34 Din 35-—.
Vrsta 4761-74
Okusen čeveljček v veselje Vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznobarvnega platna s crepgumijastim podplatom
Vrsta 4561-29
Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turizem in razne igre. Vel. 27—34 Din 35-~
OTROŠKE NOGAVICE:
Din
visoke bombažaste 8-— 10-— 12‘— kratke iz sukanca	7-—	9- —
dokolenke	10-—	12-—
Otrokom za Telovo
Imamo veliko izbiro letne obutve. Za vsako letno obleko imamo ustrezajoče letne čevlje. Posebno Vašim otrokom so potrebni naši lahki in udobni čevlji. Naše otroške čevlje prodajamo po bagatelnih cenah.
Obiščite nas!	Postregli Tam bomo!
Vrsta 3162 — 00. Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. PoiVebni za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 5842-40
Za deklice lakasie čeveljčke, okrašene s pravo kačjo kožo. Podplat in peta iz usnja.
Vrsta 5342-00
Otrokom za praznike najpriprav-nejši čeveljček. Enostaven in čeden, iz belega nubuka
Vrsta 5844-05 Malim gospodičnam te lahke šivane fleksibl čeveljčke. Praktični, udobni, okusni.
člstlto svojo čevlje 7. našo kremo 1 škutla Din 4*—
Kamen za snaženje platneno obutve komad Din 2*—
Otroški telovadni čevlji z elastičnim chrom-podplatom. Potrebni za telovadbo v šoli, pri Sokolu in sploh za vsako gimnastiko. Zenski
Din 35--.
Vrsta 2941-00
Sandale s crep-gumijastim podplatom, praktične, trajne in zelo udobne. Vel. 27 —34 Din 45-—, vel. 35—38 Din 59- — .
Vrsta 3222-00
Za živahne dečke trpežen čevelj za vsak štrapac. Podplat in peta iz gumija. Vel. 35-38 Din 59-~.
Vrsta 5641-38
Za Vaše zlate otročičke odobne čeveljčke iz telečjega boksa na sponko v široki obliki.
Vrsta 5351-05
Za krasne sončne dneve bele čeveljčke iz belega nubuka. Razveselili boste svoje ljubljenčke. Vel. 27—34 Din 79-—.
Vrsta 3661—00. Lepi otroški visoki čevlji iz rjavega boksa s pod” platom iz krupona.
Opozarjamo na reklamno prodajo tvrdke
A. & E. Skaberne
ki daje za časa Velesejma, to je do 15. t. m., pri vseh nakupih v gotovini
20% popusta
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA t
KAVA
Malinovec
pristen, naraven, s {istim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v
Lekarni dr. G. Piccoli Ljubljana
Tyrieva (Dunajska) 6
nasproti „Nebotižnika“
Cperncz &2ef,
Ljubljana, Gledališka 2
Izborna mciianslia in primorska kuhinja. Dnevno morsko in rečno ribo vsoh finih vrst. Dalmatinska in ljutoin. vina. Senčnat vrt.
lOOO
Din
plačam
ako Vam .Radio Balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, bul, trde kože itd.
Vse tu in inozemske preparalo sem poskusil, a prepričal sem se, da je Vaš „Kadio Balzam11 pri pravilni in zadostni uporabi najboljši; zato ga vsakemu priporočam Frane Brenčič, galant. sedlar, Vrhnika. Zahtovajte povsod samo „Radio Halzam*. Lonček Din 10’— (predplačilo) na povzetje Din 18'—. dva Din 28’—, tri Din 38’— pošlje
R. Cotič, Ljubljana VII Šiška)
Kamniška ulica lt a (Janševa)
RUFF
čokolada za kuhanje je veselje za vsako gospodinjo
hntini
DOLIN
DOLIN
DOLIN
DOLIN
DOLIN
DOLIN
PERE IN PARFUMIRA SVILENE, VOLNENE IN BELE TKANINE . ..
1 OVITEK DIN 5 -
PO POŠTI DIN 6- <LAHKO TUDI V ZNAMKAH)
Nobilior
PARFUMERIJA
Iliča 34 ZAGREB Jelažičev trg 15
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar, urejuje in odgovarja H Keru, novinar, tiska tiskarna Merkur d, d, 3 Ljubljani}
‘iskarno odgovarja 0. Mih&lek, vsi v Ljubljani,