IZDAJTA ZA GORIŠKO IS BESEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZLI ELEMENTI Z OSVAJALNIM APETITOM DO NASE S KRVJO ZALITE OSVOBOJENE ZEMLJE PONOVNO IZTEGUJEJO OSVAJALNE KREMPLJE. ZAKAJ PONAVLJAJO TO TAKO HITRO PO NEDAVNI SRAMOTNI INVAZIJI IN OKUPACIJI NASE DEŽELE PO FAŠISTIČNIH POŽIGALCIH IN MORILCIH? ZAKAJ PONAVLJAJO TO, KLJUB TEŽKI LEKCIJI, KI SO JO DOBILI V NASI DEŽELI? MARŠAL TITO. Leto VIII. - Štev. 164 (2160) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 6. julija 1952 Cena 25 lir n Pričakovali smo sicer, da b° italijanska vlada imenovala sta političnega svetovalca / pri g en. Wintertanu dostojnega predstavnika italijanskega imperializma, vendar pa nismo mogli verovati vestem, ki so za ta položaj omenjale ene-Ba naj hujši h — če ne hajhujšega istrsko CLN-ovskega prvaka Diega De \pc$\tra. Tržačani. še prav Poiebej tržaški Slovenci, Pmmo in ne bomo nikdar priznali v Londonu izmeše-t&rjenih ilegalnih sklepov tfn z njimi prav takega rim-%kega političnega svetovalca pri vrhovnem poveljniku nate cone. S tega sta-tlibča nam je osebnost italijanskega svetovalca indiferentna, ker se zavedamo hkrati, da bo njegova glavna naloga : doseči za vsako 'ceno čimveč ukrepov novo organizirane ameriško-ita-lijansks uprave nase cone, ki bi v Cim večji meri uresničili rimske imperialistične zahteve na Tržaškem in s tem čimbolj Škodovali interesom tržaškega prebivalstva. ce kljub temu pišemo o Diegu De Castru, delamo to zaradi tega, da bi tržaška slovenska javnost bila obveščena, kdo je ta človek in zakaj je Rim postavil prav njega na to mesto. Pišemo o njem tudi zato, da opozorimo ZVU in njenega najodgovornejšega predstavnika, da pomeni izbira ravno Diega De Castra za Italijanskega političnega svetovalca prav tisto izbiro, ki za ZVU prav danes — kljub londonskim sklepom — ne bi smela biti sprejemljiva. Predvsem je Diego De Castro znani prvak tistega istrskega CLN, katerega delovanje so v njegovi pravi luči pokazali vsi dosedanji procesi proti CLN-ov-skirn terorističnim elementom v coni B. Na dlani je namreč vprašanje: Kako bi mogel biti v sestavu reorganizirane uprave cone A človek, pa čeprav le kot predstavnik italijanske vlade in zgolj v svojstvu svetovalca (enakopravnega s političnima svetovalcema ZDA in Velike Britanije), ki je bil in je menda še vedno na vodstvu organizacije, katera je tako globoko kompromitirana z organiziranjem terorističnih akcij v sosed-hi coni Tržaškega ozemlja? Kako si je mogoče zamisliti politiko pomiritve in ohranitve miru v tem delu Evrope, če se postavlja na eno izmed treh tako odgovornih mest cone A prvak teroristične organizacije, (kar je nedvomno «h>brski» CLN, ki se je še do nedavnega proglašal za «taj. nega«) ? Kako more biti na tako odgovornem mestu človek iz vodstva tiste organizacije, ki je pred kratkim pomagala organizirati znane fašistične marčne izgrede? Poleg tega pa je Diego De Castro, ki se pokriva s plaščem znanstvenega delavca — univerzitetnega Profesorja za statistiko v Turinu — Tržačanom, zlasti pa našim čitateljem (z njegovimi strupenimi članki smo neštetokrat polemizirali) znan kot najstrupe-nejsi uvodničar tržaškega klerofašističnega dnevnika v njegovi vsakodnevni gonji sovraštva in mržnje proti Slovencem in proti Jugoslovanom. Omenimo naj le, kakšno je njegovo stališče do tržaškega vprašanja. do tržaških Slovencev, do Slovanov Slovenskega Primorja, Istre, Reke in Dalmacije ter do Jugoslavije in Jugoslovanov sploh, stališče, ki ga zavzema v svoji najnovejši knji-6'i. ki je pred dvema mesecema izšla v Italiji pod naslovom eTržašlcl problem» (pripominjamo, da ima v načrtu baje še šest podobnih knjig). Ze v uvodu svoje knjige se sicer De Castro hvali s svojo popolno objektivnostjo, toda kak;na je ta objektivnost. vidimo po tem, ^a. se je za podatke o notranjem položaju v FLRJ opiral na informacije kraljevskega emigranta Foti-~a 'n ustaškega publicista or. Ante Cilige. De Castro zelo varuje, da s e ne oi zaletel in se odrekel kakega koli dela vzhodne ?bale Jadrana. Ce na enem mestu pravi, da je Wilso-nova črta točna meja med bgoslavijo in Italijo, pa a drugem mestu zagovarja *T>rirodno» mejo na Julijskih Alpah. De Castro zagovarja glede meje z Jugoslavijo «inteligentno po- litiko, ki bi prevzela v odnosu na vso Jugoslavijo tisto funkcijo, katero so svoj čas imele v Dalmaciji Benetke»• Ko govori o fa-šisitičnem napadu na Jugoslavijo pa cinično ugotavlja, «da tudi namere ne-katerih jugoslovanskih krogov niso bile prijateljske do Italije» in eda bi se bilo prav lahko zgodilo, da bi bila tedaj napadla Jugo-slavija». De Castro v svoji knjigi fašističnih zločinov z okupacijo sploh ne priznava, zato pa ne izbira besed, ko gre za klevetanje Jugoslovanske ljudske armade, ki je osvobodila Julijsko krajino. Od začetka do konca knjige se vleče sistematično klevetanje in intrigira-nje proti Jugoslaviji. Z vsemi silami skuša prikazati Jugoslavijo kot barbarsko deželo, s katero je nemogoče imeti dobre odnose. De Castro hvali četnike Draže Mihajloviča ter obsoja Angleže, ki so nudili pomoč Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Druga glavna tema De Castrove knjige pa so «na-sprotja med jugoslovanskimi narodi*. Knjiga vsebuje celotno podrobno poročilo, ki ga je skupina italijanskih politikov predložila Badoglievi vladi leta 1944. Sklepi tega poročila so opozorili to vlado, da morajo italijanske pomorske enote skupaj z zavezniškimi četami prodreti v Trst, Reko, Zader in zavzeti vso Julijsko krajino. Omenjeni italijanski politiki so nadalje priporočali, naj se v Srednji Evropi u-stamovi država, ki bi odgovarjala stari Avtro-Ogrski... Jasno je torej, kakšne politične koncepcije se vrtijo v glavi CLN-ovskega prvaka, koncepcije, ki De Castra usposobljajo za izvajanje rimske imperialistične politike v Trstu: De Castro bi rad videl Jugoslavijo razbito na kose, da bi s tem odpadle ovire za imperialistični pohod na Balkan. Naši čitatelji pa se še dobro spominjajo vseh tistih De Castrovih predlogov za razdelitev STO med Italijo in Jugoslavijo, razdelitev, ki naj bi pomenila prvi korak za nadaljnje poteze rimskih napadalcev. Naši čitatelji se bodo prav gotovo spomnili tudi tistega De Castrovega članka, v katerem se je hvalil, kako je kot nekakšen zvezni ofi-. cir po kapitulaciji Italije zahteval od zavezniškega poveljstva v Italiji, naj se takoj izkrcajo na zahodni istrski obali in prepodijo enote jugoslovanske armade. Pri tem ga ni bilo sram Povedati, da so mu tedaj Ponudili Angleži milijon 'n in da ga bodo s padali111 spustili v Istri rekoč-nrJv? !’ Ce imate dovolj za tveganje*. De Castro seveda - ni tvegal.. Podobnih idej je 4e danes prepolna De Castrova glava. Zgodilo se je celo da se je v nekem svojQi-i članku v pokojnem «G/or-nale delVIstria» sam De Castro tudi spozabil in zapisal. da prizna, da je njegov iredentizem otročji, nelogičen in nesmiseln, toda da ta iredentizem ob-staja in predstavlja zaradi tega vendarle... nekaj. In prav to otročjo, nesmiselno, nelogično iredentistično politiko bo uganjal De Castro po nalogu rimske vlade v Trstu. Toda ta politika za nas Slovence in Jugoslovane ni nikakršna otročarija, kajti njene posledice so nas stale skoro pol milijona mrtvih. Zato bomo storili vse, da se take posledice ne bodo več ponovile. A dolžnost ZVU je, da nam pri tem pomaga. Zato smo mnenja, da Je za ZVU imenovanje CLN-ovskega prvaka In strupenega sovražnika Slovencev in Jugoslovanov Diega De Castra na položaj političnega svetovalca nesprejemljivo. Nov osnutek odgovora na noto SZ LONDON, 5. — Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so pristojni britanski, francoski in ameriški funkcionarji v Parizu zaradi Adenauer-jevih ugovorov proti načrtu zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji poslali svojim vladam nov načrt, ki deloma sprejema Adenauerjeve predloge. Odgovor treh vlad bodo Adenauerju sporočili, ta koj ko ga bodo dobili. Domnevajo, da bodo zahodni odgovor lahko poslali v Moskvo proti koncu prihodnjega tedna. SKUPKI INTERESI IH 1DEKLI MIRU podlaga iiigGslDiansMrškega prijateljstva Zdravice Moše Pijada in Kontikasa na svečanem kosilu v čast grške delegacije - Vest agencije Jugopress, da so Rusi pripravljeni podpreti italijanske zahteve glede Trsta Beg dveh romunskih vojaških letal v FLR Jugoslavijo (Od našega dopisnika) | jim najbolj odgovarjajo. Pri BEOGRAD, S. — Grška car- tem. vafne fonne sodelo- ■ . <• ... trama f e»m,\rpA moH c«Vv\ i rt — -ra- lamentarna delegacija je danes dopoldne v spremstvu predsednika zvezne skupščine Vladimirja Sinica, skupine ljudskih poslancev in raznih dopisnikov položila venec na grob neznanega junaka na Avali. Popoldne je obiskala izvršilni ljudski odbor Beograda, nato P« se je udeležila svečanega kosila, ki ga je priredil na njihovo čast Prezidij ljudske skupščine Jugoslavije. Zvečer je delegacija prisostvovala slavnostni predstavi «Ohridske legende« v narodnem gledališču v Beogradu. Svečanega kosila so se poleg članov delegacije in zastopnikov grškega poslaništva v Beogradu udeležili tudi podpredsednik Prezidija Moša Pijade in Joža Rus. minister zvezne vlade Milentije Popovič, Svetozar Vukmanovič - Tempo, Stanoje Simič, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Srbije Smiljanič in namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič. Pri kosilu sta Moža Pijade in vodja grške delegacije Kontikas izmenjali zdravice. Moša Pijade je v svojem govoru poudaril, da so se grško-jugoslo-vanski odnosi kljub nekaterim nerešenim vprašanjem razvili v odnose prisrčnega prijateljstva, kar je popolnoma naravno ker imata Grčija in Jugoslavija skupne interese in skupen ideal miru in sodelovanja za obrambo neodvisnosti in varnosti. «Ti odnosi imajo trdno podlago v preteklosti, toda — je poudaril Moša Pijade — Federativna ljudska republika Jugoslavija, bratska družina svobodnih narodov, v kateri so vsi narodi prvič v svoji zgodovini dobili možnost za svobodni narodni razvoj, ne želi ustvariti s sosedno Grčijo samo odnose stvarnega enakopravnega sodelovanja, temveč ona razpolaga danes z neprimerno večjo stvar-rip močjo in moralno avtoriteto, ki jamči to- sodelovanje, ustvarja od grško-jugoslovanskega prijateljstva gotvo zastopstvo miru v tem delu Evrope, na katerega je treba računati*. Nato je Moša pijade poudaril, da Grčija in Jugoslavija v preteklosti nikoli nista bili sovražnici, temveč da sta v težkih trenutkih vedno znali najti skupno pot. Zato nihče ne dvomi, da bosta Grčija in Jugoslavija tudi danes, ko se na obzorju ponovno zbirajo temni oblaki, znala najti svoje skupne interese in vzpostaviti take medsebojne sosedne odnose, ki vanja, temveč medsebojno razumevanje jn stremljenje za istim smotrom. Predsednik grškega parlamenta Kontikas je v svojem razgovoru poudarjal, da obisk grške delegacije prihaja v času stalnega boljšanja grško - jugoslovanskih odnosov ki postajajo vedho bolj trdni, da bi se razvili v prisrčno in iskreno sodelovanje. Jugoslavija s svojo povečano močjo, svojo moralno avtoriteto in povojna Grčija, ki se je razvila in okrepila s svojimi napori, predstavljata sku-pnen pomembni činitelj miru in stalnosti v tem delu Evrope. Kontikas je zaključil, da je prepričan, db bodo grški in jugoslovanski naredi ne glede na težave, s katerimi se ves svet bori, znali ostati na poti. na kateri so se našli v preteklosti in po kateri bodo šli tudi v bodočnosti za dobro svojih lastnih interesov in splošnega miru. Po vesti agencije Jugopress skuša Sovjetska zveza po vodji italijanske socialistične stranke Nennija vplivati na to, da se ustvari antifašistična fronta, ki naj bi jo sestavljali krščšnskc-demokratska stranka. Nennije-va socialistična stranka in stranke centra. S to vestjo je v zvezi tudi vest, da je bil Nen-ni poklican v Moskvo, da sprejme odlikovanja za svoje zasluge za mir. Iz istega vira javljajo, da je Sovjetska zveza pripravljena podpreti italijanske zahteve glede Trsta, če bo Italija dovolj rezervirana do a-tlantskega pakta. V merodajnih krogih v Beogradu javljajo, da bo znani belgijski socialistični voditelj in bivši predsednik belgijske vlade Spaak v kratkem obiskal Jugoslavijo. Obisk je bil odložen na nedoločen čas zaradi nepričakovane bolezni Spaaka. Danes zjutraj med 7. in 9. uro sta se spustili na jugoslovansko ozemlje dve romunski vojaški letali tipa Nesorčnik s kapetanom Georg iu Jubon in podporočnikom Borišem Kon. stantinom. Oba letalca sta izjavila, da sta pobegnila iz Romunije z namenom, da zaprosita jugoslovansko oblasti za zatočišče. Pred okrožnim sodiščem v Leskovcu se je danes pričela razprava proti bolgarskim vohunom, Georgiju Zaharijevu in Ljubomiru Ivanovu in petim njihovim pomagačem. Zaharijev in Ivanov sta po resoluciji In-formbiroja pobegnila v Bolga- rijo, kjer sta stopila v bolgarsko obveščevalno službo. Po per sebnem tečaju na planini Vitoš sta prišla letos 29. junija dobro oborožena s propagandnim materialom in fotoaparatom v Jugoslavijo z nalogo da fotografirata vojne objekte. Ko sta se skušala vrniti y Bolgarijo, sta bila aretirana. Obtoženi pripadajo skupini Cede Stojkoviča, ki je 30. junija ubila narodnega heroja Sava Djuikiča. V merodajnih krogih v Beogradu izjavljajo, da se pričakuje, db bodo v prihodnjem tednu vlade ZDA, Velike Britanije in Francije izročile jugoslovanski vladi spomenico v zvezi s sklepi omenjenih vlad na , nedavnem sestanku v Washingtonu. da se Jugoslaviji nudi _ gospodarska pomoč za kritje primanjkljaja v plačilni bilanci za leto 1952-53. Višina .te' pomoči še ni znana. Takoj po izročitvi spomenice se bodo zaceli razgovori z vladami ZDA. Velike Britanije, _ Francije in Jugoslavije o izvršitvi te po-moči. _ _ B. B. V Londonu prejeli besedilo predlogov kitajsko-korejske delegacije LONDON,. 5. — Danes so v Londonu prejeli besedilo novih pnediogotvl, ki jih je izročil voditelj kitajssko-korejslke delegacije v Pan Musi Jemu Nam II. V zunanjem ministrstvu odklanjajo pojasnilo o vsebini predi-logiov, v dobro obveščenih krogih pa prevladuje vtis, da predlaga ki‘ajiskcr-koirejsika delegacija, naj bi korejski ujetniki imeli pravico izbirati, ali naj sie vrnejo v domovino, vztrajajo pa, da je treba vse kitajske ujetnike repatriirati, tudi če ti tega ne želijo. V istih krogih so mnenja, dla Združeni narodi ne bi mogli sprejeti teh novih predlogov, čeprav po-menijo koncesijo v primeri s prejšnjimi. V Ftani Mun Jomu je današnja tajna seja trajala 70 minut. Po seji je voditelj delegacije OZN general Harrisom izjavil, da nima nič povedati o razgovorih, ki se bodo nadaljevali jutri. GEN. TOJINTERTON PRISTAL MA RIMSKI PREDLOG GLEDE l/ITELLIJA Bivši prefebt Genove bo 99viš{i upravni ravnatelj6* v Trstu Za političnega svetovalca pa je skoraj gotovo, da bodo v Rimu imenovali CLN-ovskega prvaka prof. DIEGA DE CASTRA in pričakujejo le vljudnostni formalni pristanek iz Londona in Washingtona TRST, 5. — Urad za obveščanje javnosti pri ZVU sporoča: «V smislu spomenice londonskega sporazuma je italijanska vlada predložila sedanjega prefekta v Genovi dr. Giovannija VitelUja za «višjega upravnega ravnatelja« pri Zavezniški vojaški upravi, General Wimterton je zelo vesel, da lahko sprejme dr. Vitellija na to mesto. Uradno imenovanje bo izvršeno v primernem casu». (Od našega dopisnika) ANA PAUKER dokončno likvidirana Uradno so javili, da je „rairešena svojih funkcij" - Verjetno bo v kratkem sledila vest o njeni aretaciji in o sodnem postopku proti njej BUKAREŠTA, 5. — Danes so objavili ukaz Prezidija skupščine, s katerim je bila zunanji minister Ana Pauker «raz-rešena svojih funkcij«. Bivši omunski poslanik v Moskvi Simion Buchici je bil odpokli. can iz Moskve in imenovan za novega zunanjega ministra. Odpotoval je včeraj iz Moskve. Kakor je znano, je bila Ana Pauker obtožena sodelovanja bivšim notranjim ministrom Georgescujem in z bivšim finančnim ministrom Vasile Luco. Po zadnji epuraeiji, ko je Ana Pauker «priznala svoje napake«, so postali napadi v tisku nanjo vedno ostrejši. Spočetka so jo obtoževali samo sodelovanja z omenjenima dvema ministroma, toda pred nekaj dnevi so jo odkrito imenovali nprotirevolucionarko, sovražni co ljudstva in izdajalko domo.' vine». V vsej državi so organizirali zborovanja, na katerih so zahtevali njeno odstranitev in uvedbo sodnega postopka proti njej. Čeprav je bila formah no j® vedno zunanji minister, je že pred enim mesecem predala oblast namestniku zunanjega ministra. Nepotrjene vesti pravijo, da je odpotovala v Moskvo, da predloži svoj pri. mer Stalinu. V londonskih di. plomatskih krogih pričakujejo sedaj vest o njeni aretaciji in sodnem postopku proti njej NEW YORK, 6. — Ameriški parnik ((United States« je drugi dan prekooceanske plovbe prevozil 801 miljo s povprečno hitrostjo 35,60 vodov na uro, medtem ko je leta 1938 ladja «Queen Mary» prevozila drugi dan svoje plovbe 730 milj s povprečno hitrostjo 31,74 vozlov na uro. * * # ZAGREB. 5. — V Zagrebu so se danes zaključili razgovori jugoslovanskih in italijanskih lesnih strokovnjakov, ki so proučili zlasti možnost po. večanja izvoza jugoslovanskega lesa v Italijo, razen predvidenih 250.000 ton v zameno za italijanske industrijske proizvode RIM, 5. — Po današnji seji rimske vlade, ki je bila od 10,30 do 13,30 ure je informa. cijski urad predsedstva vlade izdal uradno poročilo v katerem je med drugim rečeno, da je ministrski svet «postavil na razpoloženje genovskega prefekta dr. Vitellija zaradi njegove postavitve na drugo sluz. beno mesto«. Medtem pa se je izvedelo, da je na svoji današnji seji ital. vlada dolcčAr dr. Giovannija Vitellija za višjega upravnega ravnatelja pri reorganizirani upravi cone A v smislu londonskih sklepov. Glede imenovanja političnega svetovalca pa se z gotovostjo ve, da je vlada postavila prof Diego De Castra, univer. zitetnega profesorja iz Torina in znanega prvaka takoimeno-vanega «istrskega GLN» v Trstu, t.j. organizacije, ki je zna. na po neštetih terorističnih de. janjih v coni B STO. Kot je znano mora na podlagi londonskih sklepov rimska vlada predložiti, a poveljnik cone A gen. Winterton na predlog pristati in nato imenovati vse nove italijanske funkcionarje v novi upravi co. ne A razen političnega svetovalca, za katerega morata da. ti le svoj formalni pristanek iz vljudnosti kot je navada pri imenovanjih diplomatskih predstavnikov vladi v Londonu in Washingtonu. Na podlagi tega je potrebno tudi tolmači, ti dejstvo, da ime Diega De Castra v uradnem poročilu predsedstva vlade sploh ni o. menjeno, medtem ko je za genovskega prefekta rečeno sa-mo. da je ((postavljen na raz. položenje«, Za prvega čakajo v Rimu pristanek generala Win-tertona (ki je medtem že- sporočen javnosti, op ur.), glede Diega De Castra pa je rimska vlada v stikih s predstavniki angleške in ameriške vlade. Pripominjam, da sem v svojem zadnjem dopisu od 3. t. m. omenil ime Gian Augusto Vitelli, ki je bil tudi prefekt in ki je po rodu iz Genove, medtem ko je dejansko vlada danes predložila genovskega prefekta dr. Giovannija Vi tellija, ki je vršil službo glavnega ravnatelja tako imenovanega ((fondo del culto« pri ministrstvu za notranje zadeve. Glede imenovanja prefekta Vitellija za upravnega ravnatelja reorganizirane uprave v Trstu se v Rimu poudarja, da je z imenovanjem prav nekega prefekta za to mesto hote- | la vlada poudariti videz kot • • I da, bi bil Trst s cono A že se- stavni del Italije kakor katera koli druga italijanska provinca. Glede imena Diego De Castro pa nismo slišali nobenega komentarja ker je v tukajšnjih krogih skoraj popolnoma neznano ime. Ve se le toliko, da je to eden izmed tolikih istrskih iredentistov ki postajajo v najrazličnejših državnih uradih italijanskih mest, že nadležni A. P. Jutri kongres republikanske stranke ZDA CHICAGO, 5, — General Eisenhower je danes prišel v Chicago, kjer se bo v ponedeljek začel kongres republikanske stranke. V mestu se je do sedaj zbrala že ogromna množica ljudi, ki so v posredni in neposredni zvezi s kongresom. V Chicagu je imel Eisenho-wer tiskovno konferenco in je obsojal dejstvo, da so sporne delegate Georgije. Lousiane in Texasa dodelili Taftu. Nato je general dejal, da bo z vsemi svojimi silami podprl kandidata stranke, ki ga bo, v primeru njegovega poraza, izbral kongres, «če program, na pod- lagi katerega bo dobil imenovanje, odgovarja mojim političnim idejam«. Nato se je Eisenhower izrekel za sklenitev tihomorskega pakta in «za vse mogoče ukrepe o kolektivni varnosti v vseh delih sveta, kjer so v nevarnosti ameriški interesi«. Nato je dejal, da se načeloma strinja z udeležbo kitajskih nacionalistov v korejski vojni, da pa bi moral imeti podrobne podatke o silah, s katerimi razpolaga Cangkajšek. Med svojim potovanjem v Chicago je Eisenhower dejal, da «majhna skupina nasilnih ljudi skuša ukrasti njegovo imenovanje«. Senator Taft, ki so mu to povedali, je izjavil, da general Eisenhower izreka take obtožbe, «ker dejansko nima na svoji strani zadostnega števila delegatov, da bi dobil bitko«. Na podlagi neuradnih računov ima sedaj Taft na svoji strani 530 delegatov, Eisenho-wer 427, drugih 131 delegatov je naklonjenih drugim kandidatom, 118 delegatov pa se ni še obvezalo. Spričo tega položaja se vedno bolj vztrajno govori o možnosti, da pride do mrtve točke, in da bi v tem primeru imenovali drugega kandidata, kakor n. pr, Mac Arthurja ali guvernerja Kalifornije Warrena. Govori se tudi o sporazumu Taft-Mac Arthur, na podlagi katerega bi general Mac Arthur kandidiral za podpredsedniško mesto. Naš tede pregled SMRTNE ŽRTVE zaradi vročine Na Dunaju umrlo v zadnjih treh dneh 25 oseb LONDON, 5. — Skoraj v vsej i čina, ki je povzročila požare » Evropi še dalje vlada huda vročina ki je povzročila večje število'smrtnih žrtev. Na Dunaju je danes umrlo šest oseb. V zadnjih treh dneh je na Dunaju zaradi vročine umrlo 25 oseb. Temperatura znaša še vedno 38 stopinj. Tudi v Švici traja vročina dalje. V Ženevi je toplomer kazal 36 stopanj, v Bazlu 40 v Curihu 38,5. V Parizu je bilo zadnje dr.; nekoliko hladu, a danes je bilo zopet izredno vroče. Toplomer je kazal 30 stopinj. V vse* srednji in južni Franciji se je temperatura, danes stalno višala. V London m v vso Anglijo se je tudi zopet povrnila vro-1 škodo. številnih gozdovih. V Nemčiji je bilo najbolj vroče danes v Frankfurtu, Mannheimu in Karlsruhe, kjer je toplomer kazal 38 stopinj. Tudi v Italiji vlada izredna vročina. V Turinu je bilo danes ponekod 40 stopinj, meteorološki urad Pa je registriral 36,9 stopinj. V Novari je b' 39 stopinj, v Milanu 36, v Genovi 39 v senci. V številnih mestih je bilo več smrtnih primerov zaradi sončarice. V Genovi so odpeljal; zaradi sončarice 20 oseb v bolnišnico. Prav tako so v raznih krajih Italije nastali številni požari. V Salernu pa je divjala huda nevihta, ki je povzročila več žrtev in veliko Politika prijateljskega sode. lovanja Jugoslavije s sosednimi državami daje dobre rezultate. Te dni je prišla v Jugoslavijo na obisk parlamentar. na delegacija iz Grčije. Temu obisku pripisujejo posebno važnost za utrditev miru na Balkanu spričo potrditve dobrih odnosov med Jugoslavijo in Turčijo ter med Turčijo in Grčijo. Miroljubni krogi drugih držav izrekajo priznanje napo. rom Jugoslavije za okrepitev sodelovanja in dobrih odnosov z njenimi sosedi. Seveda, kar se tiče kominformovskih sose. dov Jugoslavije, pa odločajo o njihovem odnosu do Jugoslavije v Moskvi. Kar se Italije tiče, pa je znano, da tamkajšnji uradni krogi odklanjajo roko sprave, ki jo je ponudila Jugoslavija, in tudi uradno pod. pirajo iredentizem, ker je bolj krepi fašizem in moskovske postojanke. Moskovska propaganda ubira zadnje čase novo taktiko. V svetovno javnost skuša vnesti zmedo, češ da je prišlo do popuščanja pritiska na Jugoslavijo od strani sovjetskega bloka. To kaže manever na še. stem zasedanju donavske komisije v Galcu, kjer so Jugoslaviji hinavsko ponudili nekaj mest v donavski komisiji, ki ji zakonito pripadajo in ki so ji bila protipravno odvzeta. Na tem zasedanju je jugoslovanska delegacija predlagala spre. jetje novega poslovnika donavske komisije. Ker ni mogla mo. skovska večina zaradi upravi, čenosti tega predloga odkloni, ti, je razpravljanje o njem odložila za nedoločen čas. Na ta način se je dejansko podaljšalo brezpravno stanje na Donavi, z druge strani pa je Moskva skušala pokazati evropski javnosti nekako spravljivost. Vse te spletke imajo na. men podpreti protijugoslovanske spletke Vatikana in Italije ter nekaterih zahodnih krogov. Podoben namen ima tudi zakasnela nota o Trstu, s katero Sovjetska zveza «protestirar> proti londonskim sklepom pri tem pa ne napada italijanskega imperializma, katerega ima za zaveznika v vseh protijugoslovanskih dejanjih. *** Prav za drugo obletnico ko. rejske vojne, ko so letala združenega poveljstva napadla e lektrične centrale na reki Ja-lu, ki loči Severno Korejo od Mandžurije, pa se je pozornost vsega sveta ponovno obrnila na to deželo. Ta napad je ši. roko odjeknil po vsem svetu in postavil znova vprašanje, ali se bo zdaj vojna na Daljnem vzhodu še razširila, kajti pravi namen omenjenega bombardiranja ni bil ohromiti in. dustrijo Severne Koreje, tem. več industrijski potencial Mandžurije. Bombardiranje hidro-central je povzročilo precejšnje motnje pri odnosih med ZDA in Veliko Britanijo ter drugimi državami, ki sodeluje. jo na strani OZN na Koreji. A-meriško poveljstvo se je odločilo za bombardiranje, ne da bi se posvetovalo z Veliko Bri. tanijo in drugimi člani OZN. Kljub zatrjevanju Američanov, da je akcija le vojaškega zna. čaja, je bombardiranje nedvomno imelo tudi politični pomen v času, ko so pogajanja v Pan Mun Jomu zašla v slepo ulico. V Londonu so jasno poudarili, da vojna na Koreji in mir, do katerega bo moralo priti, nista v izključnem ame. riškem interesu. Čeprav sestavljajo ameriški vojaki 90 odstotkov vojaških sil na Koreji, po. udarjajo v Londonu, da še ni rečeno, da bi morali o vojni in miru odločati le ameriški generali. V angleški spodnji zbornici so padali precej ostri očitki na račun teh najnovej. ših ameriških akcij na Koreji, zlasti ker ni bila britanska vlada niti predhodno obveščena, čeprav je ravno tiste dni obrambni minister Alexander bil na • korejskem bojišču in zbiral informacije za angleško vlado. Nekateri domnevajo, da so bili za omenjeno akcijo odločilni ameriški notranji razlogi. Volilna kampanja je dosegla sedaj pred kongresom republi. kanske in demokratske stran. Pes čuvaj odpotoval domov Ze httii smo imeli priložnost čitati v nekem italijanskem ilustriranem tedniku, da ^ je znameniti epe s čuvaj italijan. stva Trsta« in še znamenitejši (uorec hipoteze o netigas-njeni suverenosti Italije nad Svobodnim tržaškim ozemljem — «rettore maglifico Er-manno Cammurata pritoževal, da mu primanjkuje material, nih sredstev za dostojno živ. Ijenje. ki mora biti v Trstu pač odgovarjajoče njegovemu pasjemu poslanstvu, ki je seveda bolj vzvišeno kot navadnega zemljana. No, pred dnevi pa smo izvedeli, da so na tržaški univerzi izvolui drugega rektorja, ki bo v novembru prevzel Cammaratov položaj — ne vemo še, če bo tudi ta... pasji. Predvčerajšnjim pa so iredentistični časopisi sporočili, da je dr. Giulio Cieva kot predsednik provincijskega odposlanstva «Tržaške province» poslal Ca-mmarati pozdravno pismo, v katerem izraža omenjeno — od ZVU poslovljeno — odposlanstvo svoje obžalo. vanje zaradi dejstva, da pes čuvaj zapušča Trst po šestnajstih letih itd. itd., kjer je Skozi sito in rešeto kot ((buon figlio. meritando riconoscimento di tutti come uno det piti valorosi e ferven-ti difensori del nostro buon diritto al completo nlorna al-la Madrepatria e della cultura italiana di Trieste...« Mi pa s svoje strani kličemo: Vsaj en pes čuvaj manj — čeprav jih bo prišlo na njegovo mesto kar enaindvajset v Londonu izmešetarjenih, ki bodo imeli prav gotovo ne. kaj sto tisoč lir mesečne plače za dostojno življenje. Ca m-marati pa kljub temu želimo več sreče v lepem Neaplju, ki je mnogo bliže njegovi rodni Siciliji, in ga opozarjamo na pravilnost našega ljudskega pregovora, ki pravi, da je nehvaležnost plačilo sveta... Atomska logika Joliot-Curie, «atomski znanstveniku, hkrati pa predsednik Svetovnega svela miru, je na zadnjem zasedanju tega sveta izjavil dobesedno med drugim: «Naš cilj je, izogniti se grozoviti svetovni vojni in zagoto- viti trajen mir, v katerem se vsakdo lahkp bori na demokratičen način za način življenja. ki ga ima za najboljšega. Partizani miru proglašajo za sovražnike mednarodne varno, sti one, ki postavljajo svoje ideje kot pogoj za ohranitev miru«. Tu je atomska logika in kominj or mistična samokritika sicer dosegla svoj višek, a se je hkrati poslovila od zdrave pameti. Ne poznamo sicer besed, ki jih je uporabil Joliot-Curie, a če so jim uredniki «Dela>i dali tako obliko v slovenščini. domnevamo, da so se odločili zanjo ker so sodili in sodijo, da je gornja oblika naj-vernejši slovenski izraz njegove misli. A ta misel je, vsaj v slovenščini, nekaj zelo čudnega. Partizani miru se hočejo izogniti vojni in zagotoviti trajen mir. Do tu bi bilo se nekako v redu. Isti partizani še pojasnjujejo, kakšen je ta njihov mir. In tudi tu bi ne imeli kaj pristaviti, ker gre v bistvu za pojasnilo, ki Ham pove, da so oni za mir, ki naj bo res mir. A na žalost ti nadobudni partizani tudi nekaj proglašajo. Proglašajo namreč. «za sovražnike miru one, ki postavljajo svoje ideje kot pogoj za ohranitev miru«. Tu se vsa zadeva vražje zaplete, in nastopi najpopolnejša tema. Kdor se bori za mir, ima prav gotovo tudi neke ideje (s^°te ali tuje), kako naj se m r ohrani. Jolict-Curie proglaša za sovražnike mednarodne varnosti one ki postavljajo svoje »deje kot’pogoj za ohranitev miru Znano je, da partizani miru poslavljajo tuje ideje ko t pogoj za ohranitev miru. Oni torej ne morejo biti sovražniki mednarodne varnosti. A iz njihove lastne terminologije je tudi znano, da hiti državnik i zahodnega sveta ne poslavljajo svojih lastnih idej za ohranitev miru, ampak postavljajo ameriške, torej zanje tuje ideje za ohranitev miru. Svoje ideje za ohranitev miru imajo le moskovski in ameriški državniki, in oboji so trdno prepričani v dobroto le svojih lastnih idej. A kdor postavlja svoje lastne ideje kot pogoj za ohranitev miru, je po definiciji partizanov miru sovražnik mednarodne varnosti. Spričo takega njihovega stališča ne razumemo zakaj se partizami nriru obračajo v svoji propagandni akciji izključno le na naslov zahodnih velesil, dosledno pa opuščajo Moskvo ki ima tudi svoje ideje za ohranitev miru, ideje, ki po našem mnenju ogrožajo med-ftaredno varnost celo v večji meri kakor one zahodnih velesil. O veličastnosti in še kaj Kjer kominformistični prvaki zberejo nekaj poslušalcev za svoje dolgočasno besedičenje, tam se prav gotovo in neizbežno vedno dogaja nekaj veličastnega. Ce se pa s podobnim besedičenjem ukvarja sam poglavar tržaških kem-infermistov, tedaj pa je veličastnost obvezno na višku. Na eni takih «veličastnih manifestacij solidarnosti tržaških množic do (sic!) Sovjetske zvezen je «burno pozdravljen« govoril zrnne neslanosti sam veliki Vidali. Med drugim nam je veliki voditelj sporočil, da se Tito «mrzlično pripravlja na vojne avanture« in da se zato «veže sedaj v vojaško zavezništvo tudi z Grčijo in Turčijo, katerih fašistična režima se prav tako z vojnimi pustolovščinami skušata rešiti pred ljudsko jezo«. Vse te Titove «provokacije» «kažejo, kako je danes vojna nevarnost velika«. Zdelo bi se ,da je po Vidali-jevem odločujočem mnenju izbruh nove vojne celo v Titovih rokah. Usodna zmota. «0 zgodovini in usodi človeštva ne bodo odločali bedni provokatorji. temveč sile ljudskih množic, ki so»... itd. ((Veličastno manifestacijo solidarnosti do (sic!) ZSSR je povzdignila prisotnost godbe in pevskih zborov, kateri so s svojimi pesmimi še bolj dvignili že itak veliko navdušenje navzoče množice«. Ne zavračamo drznih prispodob, a mnenja smo da je spričo veličastnosti manifestacije, sama prisotnost godbe in pevskih zborov vendarle premalenkostna okoliščina, da bi mogla «še bolj dvigniti« veličastno navdušenje množice, ki je bilo «že itak veliko«. ke višek. Republikanci so očitali ameriški vladi, da uodi premehko politiko na Daljnem vzhodu in da se skuša preveč približati angleškemu stališču. Pariški list ((Figaro« pa je napisal, da bi želeli Američani pokazati Rusom, da pri morebitnih pogajanjih o Nemčiji ne morejo več računati na popuščanje Zahoda. To so seveda domnevanja in težko je presoditi, ali je bil namen te akcije samo povečati pritisk na korejsko-kitajsko de. legacijo v Pan Mun Jomu, ati pa skušajo Američani preizkusiti, kakšna bo reakcija v Pekingu. Težko je reči, ali je nenadna sprememba taktike kitajsko-ko. rejske delegacije v Pan Mun Jomu posledica (kakor nekate. ri trdijo) tega bombardiranja. Omenjena delegacija je namreč zahtevala tajna pogajanja na podlagi zadnjih predlogov združenega poveljstva, naj bi se seznami vojnih ujetnikov znova pregledali in iz njih naj bi se izpustili vsi tisti ujetniki, ki se ne marajo vrniti v domovino. S tem bi se izmenjali vsi vojni ujetniki, kakor je vedno zahtevala kitajsko-korejska de. legacija, ker bi oni, ki ne bi več bili na seznamih in ki so odklonili povratek, dejansko zgubili položaj vojnih ujetnikov. Do sedaj sta bili že dve tajni seji in značilno je, da je pekinški radio o nadaljevanju pogajanj poročal v nenavadno zmernem tonu. V združenem poveljstvu so glede novega ki-tajsko-korejskega koraka zelo previdni, poudarja pa se, da ne bo opuščen noben napor, ki bi koristil ugodni rešitvi pogajanj. # * * Tudi glede zahodnega odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji so znova nastale težave. Zahodnonemška vlada se namreč ne strinja z besedilom pri. pravljene note in zahteva nekatere spremembe. Trije zahodni predstavniki so se mo. rali ponovno sestati in so poslali na podlagi Adenauerjevih pripomb popravljeno besedilo znova v pregled svojim vladam. Ko bodo te besedilo vrnile, bo znova predloženo A. denauerju v pregled. Izročitev note se je torej znova zavlekla vsaj za teden dni. * * * V ZDA pa je sedaj vsa pozornost obrnjena na priprave za predsedniške volitve, V ponedeljek se bo sestal kongres republikanske stranke, ki bo določil zmagovalca v tekmi med senatorjem Taftom in ge-neralom Eisenhotverjem. Mogočni aparat republikanske stranke uporablja vsa sred. stva, da bi zagotovil imenovanje Tafta. Po mnenju nekaterih so možnosti Tafta in Eisen. hovuerja približno enake. Drugi pa celo nakazujejo možnost, da pride do izvolitve kakega tretjega kandidata. Vsekakor pa bo v nekaj dneh zadeva jasna. S tem_ bo postal tudi bolj jasen položaj v demokratski stranki, Prav te dni je guverner Stevenson končno izjavil, da bi sprejel kandidaturo, če bi mu jo ponudili. H> # * Na koncu naj omenimo še najnovejše dogodke v Egiptu. Vlada Hilali paše je nenadoma odstopila in novo vlado je se. stavil Siri paša. ki je znan kot nevtralec in strokovnjak za vprašanja Nila. Na splošno menijo, da je naloga te vlade pripraviti nove volitve, na katerih bo nedvomno znova zmagala dosedanja najmočnejša stranka, t. j. vafdisti. Znano je, da se je prav za časa, ko so bili vafdisti na vladi, zaostril spor z Veliko Britanijo. Značilne so tudi izjave dosedanjega predsednika vlade Hilali paše, ki je dejal, da je prišlo do padca vlade na posredovanje nekega tujega poslaništva (mi. šljeno je ameriško poslaništvo) in sicer na podlagi obljube vafdističnih voditeljev, da bodo bolj pripravljeni na sporazum z Zahodom, če ponovno pridejo na oblast. Vsekakor je značilno, da je Siri paša odre. dil izpustitev glavnega tajnika vafdistične stranke iz hišnega zapora in da se je z njim pri. jateljsko razgovarjal Nadaljnji razvoj dogodkov .pa bo morda omogočil jasnejši vpogled v dogodke, pri katerih ima važno vlogo zakulisna borba med angleškimi in ameriškimi interesi na tem področju. Mossadek odstopil TEHERAN, 5. — Ministrski predsednik Mossadek je danes podal ostavko svoje vlade. Ob priliki svoje ostavke je Mossadek govori] po radiu in je med drugim dejal: «Ne čutim se trudnega ali šibkega. Ce bo parlament hotel, bom sestavil novo vlado, kakor sem to napravil v preteklosti, in bom nadaljeval borbo proti imperializmu«. Poslanska zbornica in senat bosta sedaj glasovala za določitev novega ministrskega predsednika. Tisti ki dobi največje število glasov, bo pooblaščen za sestavo nove vlade. Politični krogi so mnenja, da bo nalogo za sestavo nove vlade ponovno dobil Mosadek. Se pred ostavko vlade je iranski senat danes izglasoval podaljšanje obsednega stanja v Teheranu in razglasitev obsedne ga stanja v sledečih mestih Ku-zistana: Ahvaz, Suze i« Dezfoul. Ml mmm. 1^? ? 1 TIP J® H p Mil — : . mm mšmk pi m ij Si mmUM n Danes, nedelja 6. julija —/gi., L^mogoj Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 1933 in zatone oh 2.28. Jutri, ponedeljek 7. julija Benedikt, Negoda Slovenska šola iu goriški šovinisti Šovinistični odborniki go-riškega ob-0 činskega sveta na čelu z odbornikom za šolstvo prof. Di Gianantoni-jem so ob zadnjih odločnih nastopih slovenskih občinskih svetovalcev v o-brambo slovenskega šolstva skušali dokazati tov. Pavlihu in g. Bratužu slovenski nacionalizem in nelojalnost. Toda kaj predstavlja večji nacionalizem, ali borba za priznanje slovenskega šolstva ali pa vneto prizadevanje nepoboljšljivih šovinistov, da bi slovensko šolstvo čim bolj okrnili? Goriški Slovenci bi bili veliko bolj zadovoljni ko bi se jim ne bilo treba dan za dnem mučiti s skrbjo, kakšna bo v bližnji bodočnosti nadaljnja usoda slovenskega šolstva. Nihče od občinskega u-pravnega odbora in niti odbornik prof. Di Gianantonio nam v tem pogledu ne nudi nobenega jamstva, ker «Ni v njihovi oblasti odločati o politični naravi tega vprašanja«. Dokler pa bo stanje neizpre-menjeno bodo naši občinski svetovalci vedno pripravljeni braniti slovenske interese * 4= * Te dni je sledil prijateljskemu obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Beograd prijateljski obisk grškega parlamentarnega poslanstva. Spričo navezovanja vedno tesnejših prijateljskih zvez med Jugoslavijo in njenimi nekominformističnimi sosedi, prihaja vedno bolj do izraza dejstvo, da je za stalno slabšanje jugoslovansko-italijanskih odnosov odgovorna samo italijanska vlada, kajti Jugoslavija s krepitvijo prijateljskih zvez v zadnjih dnevih dokazuje, da želi prijateljstvo s svojimi sosedi. Slei ali prej bo morala Italija prekiniti s svojo protijugoslovansko gonjo in sprejeti prijateljsko jugoslovansko roko. Slovenci v Italiji želimo. da bi to spoznanje čim-prej prodrlo med italijanske odgovorne ljudi, ker bo le na ta način mogoče reševati vrsto nerešenih vprašanj med katerimi zavzema priznanje pravde naši narodtli manjšini eno najvažnejših mest. Suirt Leopoldu Doljuka V prometni nesreči v Liguriji je izgubil življenje goriški avtoprevoznik Leopold Doljak. Na njegovem pogrebu v sredo se je od njega poslovilo ogromno število Goričanov obeh narodnosti, kajti pokojnik je med najširšimi go-riškimi sloji užival dober u-gled. Slovenci so z njim izgubili velikega ljubitelja in učitelja petja, ki ga ne bodo nikoli pozabili. ZLETEL BO IV O V GOLOB „MIRU" Kominformisti slepo služijo italijanskemu beraškemu imperializmu Obrabljene krilatice, protijugoslovanska gonja, sovraštvo in rožljanje s sovjetskim orožjem ne služijo miru med narodi Kominformistični voditelji so sprožili novo «rr.irovno» ofenzivo. V Berlin so poklicali predstavnike posameznih držav in se v znamenju Picassovega goloba znova sestali, da proučijo nova sredstva za prepričevanje naivnih ljudi g sovjetsko ((miroljubnost«. Goriški federal kominformi-stične podružnice Silvino Polet-to je imel za potrebno, da ob tej priliki napiše za kominfer-mistično italijansko glasilo članek, v katerem poudarja da je treba ravn0 v Gorici kjer je bilo y prvi vejni italijanskega beraškega imperializma, kot jo je vefliki Lenin sam imenoval, 170.000 mrtvih, krepiti miroljubno zavest. Popolnoma pravilno je, da je treba v Gorici krepiti miroljubno zavest. Toda tega plemenitega načela se ne sme prikrojevati po trenutnih koristih, ampak mora postati miroljubnost glavni cilj vsega delovanja neke države ali skupine držav. Ne moremo reči, da se Sovjetska zveza skupaj s svojimi satelitskimi državami oklepa tega napela, izbruh korejske vojne je čisto sovjetska robota. tako kakor je sovjetska rabota rožljanje z orožjem ob ju-goslovi.ns.kih mejah s kominfor-mističnimi državami, čeprav je bolj kot jasno, da Jugoslavija nim«a napadalnih namenov, ker je preveč zaposlena z urejevanjem svojega notranjega življenja, z izgradnjo socializma. Kako se more Polettovo pisanje zdeti resno v luči takih dokazov, ki jih nudi svetovni javnosti sovjetska politika, torej politika njegovih gospodarjev? Kako more njegovo pisanje prepričevati ljudi ko pa vendar ljudje nis0 tako naivni, kot mislijo kominformisti, da jemljejo besede kominformi-stičnih voditeljev za čisto zlato? V dobi- radia in poplave časopisov ljudje presojajo pošte-nest in dobronamernost političnih voditeljev na. podlagi njihovih dejanj.. Ir),, ta za sovjetske' voditelje niso naklonjena. ' Drugo veliko- napakot kr jo je napravit kominformistični voditelj Poletto pri ocenjevanju goriškega položaja s stališča vojaških obiskov atlantskih poveljnikov, je ta; da se ne drži pravil o treznem presojanju do. godkov. ampak da vojaške obisk? tolmači na popolnoma zgrešen način. Zaman je govoriti o ((italijansko jugoslovanskem zavezništvu v okviru atlantskega pakta«. To je krilatica, ki ni nič manjša kot govoričenje c sovjetski «mirol,jubnosti». PRED ZBOROVANJEM V V1CENZI n razvoj zIdružaiišiva Važen sestanek zastopnikov raznih zadrug Koristne predloge je poslati Trgovski zbornici GORICA, 5. — Trgovsko obrtna zbornica v Gorici je povabila 4. t. m. zastopnike vseh panog poljedelskega zna. čaja na informativen sestanek v zvezi z zborovanjem Treh Benečij poljedelskega sodelovanja«, ki bo v Vicenzi v septembru t, 1.. To snidenje ima namen proučiti razvoj zadružništva poljedelcev Treh Bene. čij, pregledati dejavnost kmetijskih zadrug, nedostatke in škodljivosti, zahtevati primerne zakonodajne odredbe bodi. si kreditnega odnosno fiskal. nega značaja v prid poljedelskemu zadružništvu. Na tem sestanku je poročal ravnatelj deželnega kmetijskega urada dr. Marsano o pomanjkljivostih v poljedelstvu naše dežele in priporočal ustanovitev deželnih zadrug in to v prvi vrsti za vinogradništvo (zadružna klet), mlekarstvo, sadjarstvo, zelenjavo in drugo. Po splošni razpravi, v katero so pričujoči, posegli so sklenili povabiti vse tiste, ki bi s svojimi predlogi pripomogli k uspešnemu razvoju zadružništva v poljedel. stvu, naj pošljejo pisana poročila Trgovsko - obrtni zbornici v Gorici, katera jih bo po možnosti vključila v že pripravljeno poročilo na Trgovsko obrtno zbornico v Vicenzi. Tega sestanka so se udeležili tudi zastopniki naših zadrug. Poljsko. Zato hočejo verjetno skrčiti proizvodnjo in zmanjšati število delavcev, ki pa se bodo z vso odločnostjo uprli novim odpustom. Odpusti z dela RABELJ, 5. — Industrija Furlanske pokrajine vedno bolj občuti sledove nesmiselne vladne politike, delavci pa so seveda najbolj prizadeti. Iz dneva v dan raste število brezposelnih, predvidevajo pa še nove množične odpuste v bližnji bodočnosti. Ravnateljstvo rabeljskega rudnika je pred dnevi odpustilo 30 delavcev, češ da jih ima preveč. Ta mesec je namreč stopila v veljavo prepoved izvoza rude rabeljskega rudnika na Kominformistični voditelji so na Goriškem v zadregi glede volivcev in glede argumentov, s katerimi bi tolkli italijanske buržoazijo, Na um jim ne pride nič boljšega, in tudi v zimskih mesecih so gonili vedno isto pesem, kot «Tito - De Gasparijevo zavezništvo*. Kjg je tu realnost in kje predvsem tista resnicoljubnost, ki ji je bil Lenin tako zvest? Kje je komunistična morala? Ni treba poudarjati, da je tako pisanje neresno in da je Po-letto napravil vsem čitateljem veliko usluge ko se je podpisal pod svojo potegavščino, da ga bodo lahko sodili po njegovih nevrednih dejanjih. Prav isti poletto, ki bi moral prvi med vsemi poznati napredno teorijo o narodnostnem vprašanju, ker so mu višji kominformistični voditelji dodelili birokratično pozicijo ob stičišču dveh narodnosti, prav isti Poletto se v svojem članku zaletava v naš list, ker smo na italijansko šovinistično časopisno kampanjo q «mgiusti confi-ni» odgovorili, da je lahko samo Jugoslavija nezadovoljna s sedanjimi mejami, nikoli pa ne Italija. Polettu tako pisanje ne gre v račun, ker povzroča shi-bo spanje vsem šovinistom. Zato pravi temu «sclita sperca campagna sciovinista e provo-catoria dej banditi titini...«. Kominformistično časopisje namenoma prikriva pravi namen obiskov atlantskih poveljnikov >ob jugoslovanski meji in govori o ((umazani šovinistični kampanji«, kadar naš list razgalja prave namene takih obiskov. Kominformistično časopisje in z njim Poletto trobi svojo pesem namesto da bi se radoval z italijanskimi šovini-itičnimi vladnimi voditelji, ki snubijo atlantske poveljnike za svojo umazano protijugoslovansko gorijo, za netenje sovraštva in ogražanje miru. V tem je jedro vseh atlantskih obiskov in ako bi bilo Polettu in njegovim, »miroljub- Izlet v Avstrijo od 14. do 17. avgusta GORICA, 5. — Zveza slovenskih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo. Spored izleta: Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanjp skozi Conegliano - Cortina d’Ampez-zo - Toblach - Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Innsbrucku za kosilo do 15. Ob 15 odhod proti Nemčiji skozi Rei-hentall. Prihod v Salzburg ob 19. Prenočevanje v Salzburgu. Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim pristankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju. Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14., kratek pristanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. Prenočevanje v Grazu. Dne 17. avgusta odhod iz G raza ob 9. uri, ob 13.30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru (Woerther See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in pristanek do 18. Prihod v Gorico okrog 23.30. Prijave sprejemajo na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 do vključno 14. julija. Vožnja z avtobusom stane za izletnike z osebnim potnim listom 4500 lir. Izletniki, ki nimajo osebnega potnega lista tjo-do morali nevedeni ceni vožnje priložiti še 1000 lir za kolektiven potni list. (mite in čitajte Ptimolbki dmtmikl nirn« podrepnikom do resnice in miru bi razkrinkavali tako italijansko nemiroljubno politiko, kef- je škodljiva interesom miru v- tem delu Evrope. Ker pa je njemu in. njegovim to po godu in veda na mlin sovjetske vojnohujskaške in pro-vckator.-ke politike do Jugoslavije, rajši strelja mimo tarče. Torej ne os Rim - Beograd, ampak os Rim - Moskva. Slovenci in demokratični Italijani naj Po tem lokalnem dogodku sodijo kako oddaljena je sovjetska kampanja «za mir« od njenih resničnih namenov. mmmm v/.v;-*« H Pogled na Zabnice v Kanalski dolini Vajeniške šole V Furlanski pokrajini so zadnje čase ustanovili več vajeniških šol in skupin za pogozdovanje, zato je koristno, da si malo ogledamo, kako delujejo. Predvsem lahko opazimo, da so se te ustanove zelo razširile in pomnožile šele zadnje čase, čeprav so bile potrebne že prej. Zdaj niso tolike važnosti, ker v poletnih mesecih ni v Beneški Sloveniji tako hude brezposelnosti kot v ostalih mesecih zaradi poljskega dela in košnje, ki zaposluje skoraj vso delovno silo v kmečkih krajih. Omenjene ustanove bi bile bolj koristne in potrebne, če bi začele delovati v pravem času, ko so ljudje brez dela in zaslužka. Kakšne sleparije se skrivajo večkrat za kulisami teh ustanov, smo pred kratkim izvedeli od nekega nadzornika, ki je pri njih zaposlen. Povedal nam je, da večkrat pazniki prištejejo nadure delavcem tudi če ne delajo, denar pa si pridržijo sami IZ SODNIH DVORAN Kirurg na zatožni klopi '1 ožila ga je bolnica, da ji jo pozabil med operacijo v trebuhu obvezo Sodišče ga je po dolgi razpravi oprostilo • Prikaz operacije pred sodiščem Prebivalci Podvrat hočejo priključitev k Fojdi Pred časom smo že pisali o vprašanju odcepitve vasi Pod. vrata od občine Ahten. 2e pred leti je prefektura izročila pokrajinski upravi tozadevno zahtevo prebivalcev Podvrat s prošnjo, naj bi pokra, jinski svet izrazil svoje mnenje v tej zadevi. K prošnji so bili priloženi sklepi občine Fojda in Ahten ter načrt za novo razmejitev. Pokrajinska uprava je že leta 1941 in 1946 dala svoje U-godno mnenje zaradi razdalje omenjene vasi od sedanjega se. deža občine. Prebivalci vasi Podvrata, ki spadajo sedaj še pod občino Ahten, se hočejo priključiti občini Fojda. ker imajo s B’ojdo boljše prometne zveze; bliže šolo, zdravniško službo, pošto in telefon. To je še bolj očitno zdaj, ko so napravili novo cesto do vasi Ca-nebola. Sami vaščani pa so zdaj začeli graditi na lastno pobudo cesto, ki bo vezala Podvrata in Canebolo. Nova cesta podvrata-Fojda je vsekakor lepša od ceste do Ahtena. Tudi občinski svet v Ahtenu je s svojim sklepom 8.12.1951 dal svoje ugodno mnenje za odcepitev vasi Pod. vrata, ker je razvidno, da je ta vas v vseh ozirih bolj navezana na Fojdo. Načrt nove razmejitve, ki je bil v smislu zakona že objavljen, je napravil geometer Alto Fantuzzi iz Vidma. V zameno bo k ahtenski občini priključena vas Prosnid, ki spada sedaj pod občino Tajpa. na, a je bolj navezana na Ahten. Pričakujemo, da bo te dni končno sprejet sklep o tej spremembi, ker ni nobenih vzrokov, ki bi mogli to oporekati. Blagovne izmenjave z Jugoslavijo GORICA, 5. — Preteklega maja je goriška trgovinska zbornica v okviru videmskega trgovinskega sporazuma za obmejne izmenjave uvoznih in 15 ljenj. Uvoženega je bilo za skupno vsoto 28.398.400 lir sledečega blaga: gradbeni les, drva za kurjavo, žaganje, sveže sadje in govedo za zakol. Izvoženega je bilo za 9.637.219 lir blaga, in sicer: nadomestni deli za avtomobile in motorna kolesa, razni stroji, radio-električni material, kmetijsko orodje in razno drugo blago. V omenjeni vsoti je vključen tudi znesek za popravilo enega kamiona in enega jeepa. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 31. maja je bilo sledeče: vplačila: 518.126.697 lir; izplačila: 428.327.084 lir; 24.645.265 lir prejetih kot vplačilo za izmenjave v teku, 65.154.348 lir. GORICA, 5. — Danes popoldne ob 14.45 je sedišče po razpravi. ki je trajala približno pet ur, in po enournem posvetovanju oprostilo profesorja Sussija kirurga in primarija mestne bolnice Brigata Pavia obtožbe, da je povzročil Travisan Roamnit; iz Korza štev. 1 telesne poškodbe, Kc-t znano je prof. Sussi januarja 1950. leta s pomočjo dr. Ugomarija operiral Travisano-vo in jo po težki operaciji, ki je zahtevala mnogo truda in spretnosti, rešil dvanajst kilogramov težkega tvora, ki si- ji je zarastel v trebuhu. Po operaciji se je Travisano-va čeprav olajšana, počutila ze. lo slabo. Celih osem mesecev je čutila hude bolečine v trebuhu in jih potrježljivo prenašala misleč, da so posledica težke operacije. V dobi okrevanja. ko ji niso bolečine ponehale, je Travisanova pogestoma šla na-prfcgl«* Jr*xis; AJgomarir ju. ki jo je zdravil * za črevesno vnetje. Ker pa bolnici ni šlo na boljše ji je dr. Ugomari svetoval radiološki pregled. Toda Travisanova, ki se je bala ponovne kirurške intervencije, je z radiološkim pregledom zavlačevala. Osem mesecev po operaciji pa se je Travisanova za vselej rešila bolečin v trebuhu ko je 21. septembra istega leta, skupno z blatom izločila kos platna za obveze dolgega okrog 50 cm. Travisanova in njen brat, ki je bolničar, sta takoj zasumila, da ji je prof. Sussi pozabil platno v trebuhu med operacijo in da je bilo to vzrok njenih bolečin. Platno je Travisanova skrbno zavila in ga nesla pokazat prof. Sussiju, todg ta, kot je Travisanova izjavila pred sodniki, jo je grobo zavrnil, naj mu ne dela neprilik in govori neumnosti. Tedaj je Travisanova zahtevala zdravniško preiskavo. ki so j° poverili dr. Mi-cheliniju iz Tržiča, ki je Sussiju pomagal pri operacij; Travisanove. Dr. Miehelini je ugotovil, da je platno oblike in kakovosti onega, ki ga uporabljajo pri operacijah y goriški mestni bolnici. N;j prvem delu razprave, ki se je pričela že v petek prejšnjega tedna in se je nato nadaljevala v ponedeljek in danes, je sodišče najprej zaslišalo obtoženega prof. Sussija, ki je s pomočjo knjig, obširne razlage in nastopa z vsemi kirurškimi potrebščinami, izvedel pravo operacijo na votlini vaze, ki jo je prinesel s seboj in jo prikazal kot trebušno votlino. V njo je nataknil takozva-no vrečo «Mikulicz», ki jo v času operacije dajo v trebušno votlino, da vpija kri. Z nasto- izdala 12 izvoznih dovo- Saldo znaša pom, pri katerem mu je pomagal bolničar, je prof. Sussi sodišču dokazal da je s sistemom ((Mikulicz« splch nemogo. če kaj pozabiti v trebušni votlini, posebno še ne, ker vsak košček platna ali drug predmet ki ga bolniška sestra daje zdravniku med operacijo, jim ga mora ta po operaciji vrniti. Po nazornem nastopu prof. Sussija je sodišče pretekli petek zaslišalo dr. Michelinija in dr. Ugomarija, ki sta pomagala pri operaciji .Travisanove. Zaslišali so nadalje tudi bolniške sestre, ki so vse izključile možnost, da bi prof. Sussi pozabil platno y trebuhu Travisanove- . I*o pričah v prid obtožencu, so prišle na vrsto obremenilne priče, in sicer brat tožiteljice Goliardo Travisan in njegova svakinja1 Silvana Pavlin, ki. sta oba opazovala potek tožitejjiči-ne bolezni in tudi izločitev pi*thi>. Med zaeliševanjerfc,*^ dšfc bodo,4)0 prot. Sussi osttovsUvmR cev naj sodišče spozna prof. Sussija za krivega in ga po uvidevnosti obsedi. Za njima je spregovoril ob-toženčev zagovornik dr. Pagl.il. la, ki je. ironiziral vse izjave odv. Annoscia in utemeljil, da je Travisanova uprizorila sodni postopek prot; prof. Sussiju, da bi cd njega izpulila nekaj denarja. V zagovoru je nadalje tudj namignil, da je- do razprave prišlo tudi zaradi intrig nekih ambicioznih zdravnikov, ki so verjetno z zavistjo gledali na Sussijev položaj. Pogozdovanje hriba Bernardija Te dni so se začela dela za pogozdovanje hriba Bernardi, ja. Zaposlenih je 70 delavcev, ki bodo imeli dela za tri mesece. Nakazana vsota znaša približno 3,600.000 lir. Nasa-tisoč sadik iglav. Goliardia Trevisana in bi se bil z njim malodane spoprijel, če jih ne bi predsednik dr. Stro-to Opozoril na ved. Za njimi je sodišče zepet zaslišalo dr. Ugomarija. Predsednik je namreč hotel vedeti, če je res, kot je trdila težiteljica, da ji je. on svetoval, naj. sodno postopa prot; prof. Sussiju in zahteva povračilo stroškov Za dolgo bolezen, ki ji jo je povzročalo pozabljeno platno. Dr. Ugomari je odločno zanikal, da bi kdaj kaj takega svetoval Travisanovi. Ze takoj pr; prvem delu razprave je prof. Sussi na vpraša, nje, kako si razlaga prisotnost platna v trebuhu Trevisanove, ki ga prav gotovo ni požrla in n; prestala nobene dTUge kirurške intervencije, pri kateri bi ji platno lahko ostalo v trebuhu, izjavil, da je to skrivnost. Navedel je v tej zvezi mnogo primerov, ko si ljudje, zlasti tihotapci sami marsikaj vtaknejo v danko in pridejo nato k njemu na pomoč, in čeprav ni ravno izjavil, je vendar namignil, dh je baje tudi Travisanova napravila tako. • Danes sta zastopnik Travisanove 'odv. Annoscia iz Trsta in nato tudi javni tožilec dr. Marši ohširno pretehtala izjave obtoženca samega in vseh ostalih prič ter prišla do zaključka, da se platno ni moglo drugače vti. hotapiti v telo Travisanove, kot da je bilo pozabljeno v njenem trebuhu pri operaciji. Medtem ko je odv. Annoscia zahteval povračilo škode Travisanovi v znesku 3 milijona lir in poravnavo sodnih stroškov njenega zastopnika v znesku 350.000 lir, je javni tožilec zaključil svoj obtožilni govor s prošnjo, Z zadovoljstvom pozdravlja, mo to pobudo in želimo, da bi imela zaželen uspeh ter da se ne bi pri tem ustavili. Treba bo nadaljevati s pogozdovanjem teh krajev, kar bo dvignilo naše gozdno bogastvo ih bo tudi v veliko korist našemu splošnemu gospodarstvu, posebno pa kmetijstvu. AVTO POVOZIL OTROKA STANDRE2, 5. — Stano- vanjska poslopja, ki so razvrščena vzdolž Ul. Sv. Mihaela v Standrežu predstavljajo s svojim neposrednim izhodom na cesto veliko nevarnost za domače prebivalstvo in zlasti za otroke, ki so pri kretanju nepazljivi in hitri Tako je danes popoldne ob 15.15 postala žrtev verjetno premajhne previdnosti 4-letna Sturri Ivana iz Ul. Sv. Mihaela 160. Zahotelo se ji je namreč na cesto. V hitrici je odprla vrata in stekla ven iz bogve kakšnih razlogov. Nesreča je hotela, da je prav v istem trenutku pripeljal mimo s svojo fiat UOO GO 4502, 49-letni Gratton Ivan iz Ul. Brigata Pavia 107. Šofer ie dekli, co epazil v pravem času in pritisnil na zavore toda zaradi prehitre vožnje je bila nesreča neizogibna. S prednjim delom je udaril ob 4-letno dekle in jo podrl na tla. Domači so takoj telefonirali po rešilni avto in jo odpeljal v bolnico Sv. Justa, kjer so ji zdravniki u-gotovili rane po glavi in na nogah Zdi se, da ima zlomljeno eno nogo. Zdravniki se o njenem zdravstvenem stanju niso še natančneje izjasnili, dar se zdi, da je zSSffvo-ijivo dišču. Proti izpustitvam in morebitnim netočnostim lahko vložijo prizadeti pi-iziv na prizivno sodišče v Benetkah do 30. L m. Pritožbe sprejema goriško o krajno sodišče (Pretura). Davčni seznami GORICA, 5. — Goriško županstvo sporoča da je od 4. do 8. julija na občinskem protokol-nem uradu (soba štev. 17) na vpogled 33 davčnih seznamov glavnih, dodatnih in izrednih za upravno leto 1952-53, ki jih je poslala lokalna finančna in-tendanca. Davkoplačevalci si omenjene sezname lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. KRATKE VESTI IZ BENEŠKIH VASI I. tfltG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes, 6. julija 1952 ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) z Držičevo komedijo IIIHIBO MAROK ir V torek, 8. julija 1952 ob 21. uri na prostem na Trgu nasproti Muzeja (v primeru slabega vremena - v gledališču) Cvetko Golar Komedija v treh dejanjih Scenograf: Akad. slikar H. Pečarič Režiser: Tugo Klasinc OSEBE: Vdova Rošlinka - Stana Mlakar: Manica, njena hči - Lada Luksa; Tončka, Maničina prijateljica Tončka Ventin; Rožmanov Janez - Viljem Tomšič: Balanta?, pobožni romar -Dušan Kralj; kmetje: Jer-nejec - Oskar Venturini; Gašper - Tugo Klasinc; Tomažin - Stane Pukšič; Blažon - Evgen Frelih; Tinče. pastir - Alojz Usenik. Godi se na Gorenjskem, v hiši vdove Rošlinke. Inšpicijent: Stane Pukšič Sepetalka: Mila Luksa Razsvetljava: Claudio Nichelli. Sceno je izdelal gledališki kolektiv. Vstopnina: Sedeži po 50 din; stojišča po 30 din. Seznam ljudskih sodnikov GORICA, 5. — Goriško županstvo sporoča da je v veži županstva od 1. do 15. julija na vpogled seznam ljudskih sodnikov na porotnem prizivnem so- MOVI FILMI Th-muk Mtikepa iufuUlut MITI 91 RT V 1 H ne pustijo pri miru GORICA, 5. — Goriško jav. nost je razburilo pisanje uGaz-zettinovega» urednika o pogrebu pokojnega Leopolda Dolja-ka. V svojem poročanju se namreč neotesani urednik ni mogel izogniti neslani pripombi, da je bil pokojnik poznan v mestu »posebno v času ti tov. ske okupacije«. Ko bi pred objavo take ne. taktnosti urednik povprašal po svojih, italijanskih krogih, kdo je poznal pokojnega Doljaka, bi izvedel, da so ga poznali ie prej. In da je imel v Gorici polno prijateljev, tudi po letu 1945. kar dokazuje številna udeležba Slovencev in Italijanov na njegovem pogrebu. Nekaterim šovinističnim u-rednikom tudi posmrtni ostati, ki Slovencev povzročajo izbruh protislovenske jeze. Rok za invalidnine Zveza vojnih invalidov opozarja vse prizadete, da v smislu zakona od 10. avgusta 1950 št. 648 o podaljšanju roka, zapade 31. avgusta zadnji rok za pred ložitev prošenj za pokojnine, podpore in izplačila za vojaške invalidnine zaradi poikodb itd. povzročenih od 1. septembra 1939. dalje; v primerih zakasnitve roka v smislu prejšnje zakonodaje zaradi ran, poškodb itd. povzročenih pred 1. septembrom 1939, z ozirom na pogoje navedene v drugem odstavku čl. 26 omenjenega zakona od 10. avgusta 1950. To velja v primerih, določenih v tab. C, v primeru poslabšanja bolezni zaradi dogodkov pred 1. septembrom 1939, če je bil že zapadel rok v smislu prejšnje zakonodaje, toda le pod pogojem, da ni bila vložena v ta namen druga prošnja po objavi omenjenega zakona. Zveza vojnih invalidov v Gorici opozarja, da rok zapade nepreklicno 31. avgusta t. 1. In j da bodo upoštevane samo prošnje, ki jih bodo prejeli do tega dne, zato priporoča vsem, ki so že vložili prošnje, a še niso dobili nikakega Odgovora in se bojijo, da so se njihove prošnje nekje izgubile, naj v navedem roku predložijo nove prošnje s pripombo o prejšnji prošnji. Zgodbo duše bi lahko ime-novali film, ki je bil prejšnje poletje v Benetkah nagrajen s prvo mednarodno nagrado; zgodbo dvomov, ki mučijo mladega, bolehnega duhov,nika na začetku njegove poti. Naj on sledi tistim, ki samo dobesed. no pojmujejo evangelij in ga spreminjajo v bistvu, ali naj se upre temu in teži za bist-vom, četudi ve, da si bo s tem nakopal zasmeh in neprijatelj-stvo? Odločitev pade in izbe. re si najtršo, a najbolj pravič. no pot. Učinek je, da ga vsa vas začne mrziti in krajevni plemič že dela za njegovo premestitev. A vse to mu ne more do živega, ker ga neusmiljena bole. en prej uniči. Pred seboj imamo skoraj po. polnoma individualno zgodbo: zgodba mladega župnika je res zgodba vseh, ki hočejo prilagoditi besede evangelija vsakdanjemu življenju, najznačilnejše pa prihaja prav iz dušen. nosti in poedinosti mladega človeka, ki to dejanje nosi. Samota, mladost, bolezen odteg. nejo mladega človeka od vseh tistih, ki skupno z njim sledijo istim ciljem in ga nam predstavijo zgolj kot poedinca, četudi so njegovi polemični momenti že velik del splošno. st i. Kot vidimo je vsebina precej zamotana, enako zamotan je, tudi način prikazovanja. Bresson je nameril namreč svoj aparat naravnost na glavnega junaka in vse kar se nam kaže je gledano z njegovimi očmi. Gledalec ne ostane pasiven a mora vneto sodelovati pri režiserjevem ustvarjanju Velika zasluga tega izrednega načina govora je v tem, da je na skrajno enostaven način prikazal in utelesil najneznat. nejše dražljaje duše, četudi se je do sedaj zdelo, da nujni realizem filma ne bo nifcoli mogel dovoliti kaj takega. Zaslugo pa ima ta govor še v tem. da s svojo plemenitostjo prikazovanja in svojo izredno emotivno močjo prepriča in si osvoji vse tiste, ki verujejo v film kot umetnost ter jim pove, da morajo nekje obstojati še novi in čistejši načini filmskega izražanja. m v Standrežu Otroška igralska družina v Standrežu vabi vse Slovence, ki niso imeli prilike prisostvovati prvemu nastopu, na ponovitev pravljične igre v štirih dejanjih ((Desetnica Alenčičan, Igro bodo ponovi v danes *• julija v Standrežu na odru >et' nega gledališča. Otroška igralska družina vabi občinstvo, naj bo točno, da J* predstava ne bo preveč vlekla. Prodaja vstopnic na dežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. in pri blagajni v nedeljo od 16. dalje. Na predstavo vozi redni av. tobus ob 19. in 20. uri. po predstavi pa bo vozil izredni avtobus v Gorico. Brdo Ze precej časa je minulo od. kar smo poročali o smrti 73-letne starke Lenaro Katarine. Takrat so pravili, da^jte, je starka ponesrečila ko je po strmem klancu peljala poln vo. ziččJf gnoja in 'ni mogla ■Vzffr.' žati teže zaradi hude strmine, tako da jo je voz stisnil ob obcestni zid. Sele kasneje je prišla resni, ca na dan, da je namreč povzročil nesrečo neki motociklist Pinosa iz Zavrha. Sorodniki starke so sami razširili prvot-vest, da ne bi nihče imel opravka s sodnijami, ker so pač spoznali, da Pinosa ni povzročil nesreče namenoma. Toda nekega dne je Garban I. van iz Podbrda v razgovoru z brigadirjem karabinjerjev ne. hote povedal resnico. Kaže, da bodo zaradi tega imeli sorodniki in sam Pinosa še opravka s sodnijo, ker so pred zakonom zatajili resnico o starkini smrti. Dreka Skoraj pred enim mesecem in sicer 18. junija je odšel iz naše vasi na delo v Švico mladi Krajnik Silvio. Naslednjo nedeljo pa so starši prejeli obvestilo, da je umrl v neki švicarski bolnici zaradi avtomobilske nesreče. Morda bi bil izgubil svoje življenje tudi doma, žalostno pa je, da je tako rano umrl v tujini, kamor je gel po zaslužku. Lepše bi bilo. če bi mladina, pa tudi družinski o. četje lahko dobili zaposlitev doma in jim ne bi bilo treba romati v tujino. Prizadeti družini naše globoko sožalje. za- "MotoGuzzu ekonomična lahka MOTORNA KOLESA GALLETTO 160, 4 PRESTAVE A1R0NE 250 normalne - Šport AST0RE 500 - FALCONK-SPORT MOTORNI TOVORNIK 15 Q. PHEVRNU1VI "MONDIAL PISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST • UL. FABI0 SEVER0 18 TELEFON 89-00 Ahten V petek je bil v Vidmu pogreb 73-letne Skubla Tereze iz Maline. Starka je vedno živela v svojem domačem kraju, le dva dni pred smrtjo so jo spre. jeli v dom onemoglih v Vidmu, kjer ji ni manjkalo potrebne posrežbe in hrane. Toda starka je verjetno zelo občutila domotožje, kar ni pri naših ljudeh, ki so zelo navezani na svojo zemljo, nič čudnega. KINO VERDI. 15: «Dolina usode«, G. Garson in G. Peck. VITTORIA. 15: »Vsak dan drugo dekle«, R. Cummings in J. Garfield. CENTRALE. 15: «lz dalje je prišel človek«, B. Donlevy. MODERNO. 15: ((Beznica štirih vetrov«, L. Bali. ESTIVO. 21: «Carovnlk za silo«, R, Rascel. NA PROSTEM V STANDRE-2U. 21: »Slavna pustolovščina«, G. Cooper in A. Leeds. Seznam davka na obrtnice GORICA, 5. — Goriško zu panstvo sporoča, da je od o do 9. julija t. 1. na občinskem protokolnem uradu (soba št. 17) na vpogled seznam davka na obrtnice za leto 1952. Interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. LOTERIJA VENEZIA 34 8 10 15 61 firenze 69 50 2 18 68 TORINO 84 83 14 16 60 MILANO 82 61 28 11 66 PALERMO 78 3 61 65 72 ROMA 59 33 69 26 67 GENOVA 48 43 42 81 29 BARI 60 17 7 10 16 NAPOLI 59 14 16 58 37 CAGLIARI 52 68 28 21 64 V hladnem gorskem zraku, aii ob modrem Jadranu Vam bo čitanje nPRIMOR-SKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo. 15-dnevna naročnina ISO lir. UPRAVA LISTA Tel. 7338 Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torredianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) AROMA.** naravno sir Išče za izdelovanje vseh vrst »ira proizvaja „AROMA" Beka III., Račkoga 38. Izdelek odobren od zdravstvene inšpekcije MEŠANICA TEKOČIH PLINOV ZA DOMAČO UPORABO taro-gas CARLO BRUSIN1 Ul. sv. Frančiška 54 - Tel. 29041 Obiščite nas na velesejmu ! Paviljon A - Stojnica 41 PRE5 A D E X IZLETI 26. IN 27. JULIJA IZLET V Opatijo 27. JULIJA IZLETI V Ajdovščino Vipavo Črni vrh Rovinj Vpisovanje do *2'.iu*Ua *?ri »Adria-Express«, Ul. ) Severa 5 b - Telefon 29243. Naročnike v Jugoslaviji, ki prejemajo PRIMORSKI DNEVNIK z zakasnelostjo, ali imajo kakšne druge ne rednosti pri prejemanju lista, prosimo, da nas o tem takoj obvestijo. ADIT - LJUBLJANA Tyrševa cesta 34 S. julija utoz Boris Pahor Vojak Ferdo Trampuž je •sti nedeljski dopoldan kora-al proti Tripolisu tako samo-avestno, kakor da se bo ukr-ai in odplul domov. Pa tuli tako veselo. Prvič tako ve-eio, odkar -ja na teh arabskih leh. Kakor da mu je palmov revored od sinoči nov prijali in da je vojaška baraka, ' kateri je spal, postala zanj nmuio noč ribiška koča nekje ta tržaški obali. Sredozemski nalovi se vso noč glasno premetavajo po kamnih pred barako, s0 ujeti morski psi, on Pa lezi-na hrbtu v temi in se mu zdi, da posluša valove na devinskih skalah ali ob Debelem rtu ali 0b školjih ne-kie na samoti med Semedelo Izolo. Zdaj pa je je sonce, tako nenavadno prijazno. Junijsko sonce je v puščavi v tej do-Poidanski uri že goreče, tu Pa liže robove štirikotnih tri-Ppbskih hiš oprezno in iz obzira do sveže morske sape. Štirikotne hiše pa so bele Kocke, kot bi jih ponoči vse , vrs*‘ nekdo nanovo in skrbno pobelil z mlekom... Vojaku Ferdu Trampužu se danes .svetijo dokolenke. Topničar je in topničarji imajo asnjene dokolenke okoli meč. oložil je: bil nogo na kamen m.sj namazal usnje s črno ;™)asko mastjo; nato drugo dokolenko; tam ob morju, ob nizkecj vodi. ki je med školji ol -va' da so se v n.ii raztopili palmovi listi Kako ime-"lfno misel je jmei tisti, ki je Postavil tjakaj barako za pre-nodne vojake! Pa je spet spal v nji sam nocoj! Da, namazal 5’ ie bi] usnjene dokolenke s 'rno mastjo in si jih zdrgnil s kosom hlačnika. ki je bil s.e ostal od skrajšanih vojaških spodnjih hlač; tako da se le bleščalo sonce, v dokolenkah in se je v njih bleščalo vse Sredozemsko morje. On Pa je bil na produ pred barako, kakor vesel ribič, ki bi bll. potegnil od nekod staro 1'ojaško obleko ter si jo za šaro nadel. pa bi se nato sukal Pred kočo na samotni obali, zaupljivo pomežiknil nabreklemu morju in vodnim iskricam na črnikastih kamnih ter Ponosen vzkliknil: «Glejte, kakšen vojak sem bil nekoč!« . A ko je Ferdo tako'hodil 12 tripoliškeua predmestja Proti mestu, se ni počutil prav Pio vojaka. Pa tudi na vojno, kakor da je popolnoma poza-Vojna je nekje ob egiptovski meji: tu je samo sonce Pa palmah in na oleandrih. Sploh je ta dopoldan ves sa-PPo odsev oleandrovih cvetov in Arabci ,v svojih belih bara-kanih svečeniki večne pomladi. nedeljska tišina pa mlačen dih večne puščave. Mimo je Privozil avtobus in vojaku Perdu .se je zazdelo, da je to avtobus, ki iz Miramara vozi proti Trstu; Zakaj to nenavadno razpo-V>ženje Zaradi mornarjev. Da. sinoči je Ferdo Trampuž stal na pomolu in opazoval arabske čolnarje: veslati so in vabili italijanske vojake na vožnjo po pristanu. Vakšni, oviti v dolge bele ha-.?e- niso bili Arabci, čolnarit kot so možje čolnarji dru; S°d po svetu,, so bili apostoli C Palestinskih čolnih: ko pa se izpod volnene halje pokazale rjave mišičaste noge, •?. spet bili tudi pravi čolnar-1- Zaton je zlatil 'morje in dl p tripoliškega gradu, v n,Cvoredu zdolž brega so bili meandrovi cveti rožnate čib-turt,in rožnate čipke so bili beli krasti okraski na. zidu srpA?a šiedalipča. Tedaj je bil i.r' arabskih čolnov nepri; Vppftvatl° pristal čoln s tremi -elimi možmi. Šalili so se In- ki je bi,s? smejali kuharju. 'debel: , "Počasi, debeljačina. da V,P)„ ne zvrneš čolna!« so ■ ,1'kali. vi;fi kuhar, potem ne boš vec v,?*1 mola San Carlo!« so klikali. Ca*,| 81 mi je za vaš molo San 1 O-« je godrnjal kuhar dn ,v resnici ni bil tako tinska , beh samo njihova tržn-Zja kri jih je delala tako e-'t? ,'n vedre "Tržačani?« je presenečen vjTašal vojak Ferdo Tram-va5,.it? v grlu se mu je za-J jalo. k Tlsti suhljat, ki je bi! Mar-o po imenu Sp ;e najprej _(5r* .v Ferda nato pa obrnil 9 k druaima dvema in po-^tJljivo pokazal na Ferda «t? ST ?lave: 'ko "dgovorii je Starko pa je vojaku Ferdu «Vv0ri,: roii ne’ tale Tom je Rečan« Pa 5' o kuharju. Toni bili *'* reSki kuhar ko tl, Mornarja Piero in Mar-šti,.,Cr, topničar Ferdo kakor tu ,r.atiP v mesto, čer ip bil ko vsak ve- ščavn • vrveža in barv: pu-■ bJorfa nir!*!a• več moči in od Pori 11 ia blad kakor iz; ložnatosinje pahljače, ki , nn° Pregiba. Na trgu ča- se tobiisPil? .ob°ki Arabci na av- i strani rumeno pobarvana siavf- ^ lma'° redfe fese na ozkim- , °dlje pa Pji .Ti,kolesi. ki so na notra- drdrajo z Zaprt - P: •j- ,/nalu bodo vse trgovinice pnr 'n ne ^ nikjer več ne Pic n srebrnih zapest- Pečenn u labk- k' Prodajajo Oh, “ koruzo na pločnikih: bratiP Jst°Pa.io kakor štirje Sen t ? arabsko četrt vešč „ p da so se izkrcali na iščejn kritem kontinentu in Pjihov kuhi -kjer jim bo lr>. Niih^Pno-klicali še druge, pa sta Marko ali Piero vsakikrat trznila z glavo ali pokazala z nazaj ukrivljenim palcem na Ferda: «Lej še enega ondi!« Glasni s0 bili v mali kabini, hrupni so bili kakor pirati okoli plena in vse okoli je bila jeklena in črna noč. A plen teh dobrih piratov je bila samo domača zemlja, ki se je prebudila v njih ob vojaku Ferdu, ki so ga tako rekoč našli na obrežju mesta Tripolisa kot novorojenčka, ki ga mati zapusti. Polnili so kozarce s črnim vinom in utapljali v njem vse poglavarje sveta, vse A-frike in vse muslimane, vse angleške bomfce in vse minarete in mošeje in vse tanke in blinde in vse topove. In še enkrat naj hudič vzame vojno in torpede, ki potapljajo ladie. In še enkrat naj bodo hudiču vlačuge matere vseh tistih, ki hočejo vojno. A niso bili nič pijani, samo hrupni: jezni in zbadljivi: kakor da so se ob vojaku Ferdu končno enkrat sprostili Zato so naganjali kuharja, naj je odpravi k svojemu štedilniku: naj počasti gosta! Pa je bila že polnoč čez in kuhar se je uRrl. in mornarji so se nasmejali. Da, Ferdo naj pride jutri! Jutri je nedelja. h kosilu naj pride in sprejeli ga bodo kakor se spodobi. Pri njihovi veri. da ga bodo. A naj pride prej, naj pride ob desetih! Ob desetih bodo poslali čoln P°ni- Ka-kopa! Je njihov gost ali ni? In zdaj ie vojak Ferdo sredi tripoliškega glavnega trga in dokolenke se mu svetijo kot še nikoli. Jutri se bo morda treba vkrcati na transportno ladjo, ki bo prenesla njegovo divizijo v Bengazi. v Derno ali Tobruk a zakaj misliti ta hip na to? Se pol ure manjka do desetih tn vojak Ferdo pričakuje desete ure kakor napovedi premirja ter odhoda domov, vse istočasno: premirje in odhod s tržaškimi in reškimi mornarji. O. saj tudi Ferdo Trampuž ve, da ni res — a recite, kar hočete, nenavaden praznik pa je vendarle takšno vabilo na ladjo, ki je ušla angleškim letalom, na trgovsko ladjo z domačo posadko. To je kakor da greš za en dan iz A-frike domov; in še s čolnom pridejo pote. Nalašč pote. On pa nalašč ne bo šel pred deseto, ker noče gledati, kako prihaja čoln k bregu. Vojak Ferdo hoče- da bi 'znena-denje prišlo vse hkrati, ne počasi kakor privesla čoln ki ga ti nestrpno čakaš. Zato hodi po ulicah in gleda na uro in vsako minuto je nemir večji v njem. Arabci gredo mimo njega, or. pa gre mimo majhnih barov, v katerih Arabci točijo sladek čaj, toda vse to se ga ne tiče več! Na vse to gleda zdaj z očmi Piera in Marka: na pol nebrižno na pol zviška. Pa se mu zdi. da ga vidi, Piera. kako sedi pred kavarno zdolgočasen in niti ne gleda Arabcev: ko da ga pogled nanje utruja. Da, zdaj bo spet videl, Piera in vse na krovu; kmalu bo med njimi kakor v nedeljo opoldan do-ma — Ob' stebru čepi Arabec z zabojčkom za čiščenje čevljev: «Pulire scarpe?« vneto vpra ša. «Cistiti čevlje?« «Hvala. Ali,« prisrčno rece in odkima Ferdo Trampuž. Ne. Ali. ne! Ali ne vidiš, da se moji čevlji in moje dokolenke svetijo bolj ko tvoje oči? Ali veš, da sem povabljen in da ponoči skoraj nisem spal? da sem na vse zgodaj snažil čevlje in si pri; šil gumb na jopiču? Oh, ti ne veš. kaj je to: iti za en dan domov! O. saj nisem včeraj niti jaz vedel, kaj je to. Ali. niti slutil nisem, niti nisem slutil, da bi mogel slutiti! Oj. Ali! Ko je bilo deset, je vojak Ferdo hitro zavil okoli vogala in se znašel ob pomolu. Toda čolna ni bilo. Morje se je razprostiralo v nedogled ln se nabreklo in modro grbančilo. Vojaku Ferdu so se odsr; kale misli: iskal je z očmi ladjo, iskal zdolž brega čoln in znane obraze: gledal je na uro in spet iskal ladjo in čoln. In iskal je upanje v sebi, iskal vero v sebi ter tlači! hudoben dvom, nemogoč, nečloveški dvom. Toda ladje ni bilo. Pa saj je tudi včeraj ni videl, je pomislil, a je vendarle bila! Dd, a včeraj je ni bi| videl vojak Ferdo SLIKAR L"r- -. Gabrijel Stupica Avtoportret (Olje 1952) Gabrijel Stupica, zadnje presenečenje in obenem najmočnejša pojava novejšega slovenskega slikarstva. Se je rodil 21. marca 1913 kot sin osnovnošolskega učitelja v hribovski vasi Dražgoše, v pokrajini, ki jo krasi od srednjega veka dalje viteta pomembnih umetnostnih spomenikov, in v bližnji soseščini izvoljenih krajev slovenskih impresionistov, ki upravičeno nosjjo naziv slovenskega Bar-bizona. Velik in teman, zamolkel in pretresljiv, stoji Stupica pred nami kot človek in taka je tudi njegova umetnost, ki govori bolje kot katera koli pisana beseda: o težki življenjski poti, ki jo je umetnik prehodil, o visokih ciljih, ki si jih je zastavil, in o izredni likovni sili ter moralni moči. ki sta mu dajala in mu dajeta moč. da nas istočasno plaši, pretresa in notranje bogati. Mati mu je umrla še otroku, ki je poznal bedo slikarske boheme. mu je branil u-metniški poklic. Vseeno je Stupica odšel takoj po končani gimnaziji na umetniško akademijo v Zagreb, kjer mu je bil v letih 1931—1935 najboljši učitelj mojster Ljubo Babič in v galeriji dvojica rano umrlih hrvaških pjene-ristov, Račič in Kraljevič. Dokončanemu študiju sledi pet let stradanja, ki pa umetnika ne stro. V tem času Stupica notranje dozori, razširi svoja umetniška in človeška spoznanja in na predvečer razsula stare Jugoslavije doživi v Zagrebu v družbi umetniško in nazorsko progresivnih slikarjev svoj prvi večji uspehi!:.) Skoraj istočasno, 1939 v Ženevi, se tudi pobliže spozna s svojimi velikimi slikarskimi sorodniki Spanci, z El Grecom, Velazquezom in Goyom, katerim se odzove še neprimerno močneje kot Fran cozom, ki jih je spoznal ne; kaj mesecev poprej na veliki razstavi francoskega slikarstva 19. stoletja v Beogradu. Prvemu uspehu sledi druga doba preizkušnje med vojno. Odtrgan od ožje domovine v ustaškem Zagrebu, slika Stupica še naprej v majhni kuhinji, ki mu služi tudi za stanovanje. Vendar njegov sli; karski ugled med poznavalci neprestano rase. Kmalu po osvoboditvi, leta 1946, sprejme mesto profesorja na slovenski umetniški akademiji v Ljubljani, kjer deluje kot ena najbolj spoštovanih osebnosti še danes. Dela Gabrijela Stupice, ki je na letošnji beneški Bien-nali sicer fragmentarno, a še vseeno dobro predstavljeno, ne moremo uvrstiti v nobeno šolo ali skupino in nemogoče nam je. da bi ga razložili z imen; genijev, ki so mu le pritrjevali na njegovi poti. Ta njegova pot ni tudi danes še niti približno končana in Stupica stoji z vsem svojim velikim tehničnim znanjem, ki si ga je nabral s trdim in žilavim delom, še vedno neposredno in vprašujoče kakor otrok pred prirodo. Pravim, pred prirodo, kajti Stupica je dosleden realist, eden tistih redkih umetniško močnih polnokrvnih realistov 20. stoletja, ki se jim skoraj čudimo, da delajo na nas enako moderen vtis kot abstraktni ^slikarji zadnjih odtenkov, Stupica je človeško miren, skoraj plašen in nezaupen v svoji zadržanosti, ki ji je tako Dosleden realist, ki dela na nas enako moderen vtis kot abstraktni sli-karji, razstavlja na beneški XXVI Biennali * Bila je to XVI. razstava hrvatskih umetnikov v Umetniškem paviljonu na Zrinjev-cu v Zagrebu, ki so se je u-deležili razen Stupice še: Ljubo Babič. Ivan Generalič, Krsto in Željko Hegedušič. Edo Kovačevič, Zoran Mušič. Vanja Radauš, Vilim Svečnjak, Tomaševič-Dordevič Nevenka in Ernest Tomaševič, Torrspa-Ehrlich Marija in Kamilo Tompa, Fedor Vaič. mrzko vse. kar hlasta za efektom in reklamo. Človek, ki se odvrača od blesteče zunanjosti, se kot umetnik umika v svoj zastrti atelje. Tu njegov slikarski, genij zaživi: pred očesom, ki se je nava; diler polmraka, oživljajo zdaj figure, portreti in tihožitja mnogo močneje kot zunaj, ko nas je slepila brutalno jarka luč in zmešani hrup slučajnosti. Stupica ni niii psiholog niti teoretik niti arhitekt. Toda zato je slikarstvu zapisan is telesom in dušo. Otroško čista melanholija, ki se lahko stopnjuje, v obup starca, enako strastno neposreden odnos do osebe ali mrtve prirode, ki se je pred njo ustavil — vse to mu je s krčevitem naporom uspelo izraziti z njegovim značilnim slikarskim jezikom temnih tonov, ki mu bo ve ’ o le nujno sredstvo, nikoli pa cilj ali konvencija. Tako samo slikarji so bili francoski impresionisti in tako samo slikar je Stupica, trpeči otrok s široko razprostrtimi očmi, ki vidijo več kot naše in ki se zato, da bi paralizirale svoje stalno stanje fizične in psihične napetosti, zatekajo v tišino odmaknjenega ateljejskega somraka. Motiv z vso svojo nadmotivno vsebino se staplja z likovnim izrazom v neločljiv umetnostni dojem. Slikarski brio »Rdečih jabolk« in «Jasmina» s poklonom El Grecu, iz zgodnjega časa, malo kasnejši, vprašujoče nezaupni ((Avtoportret«. ki mu je do danes sledila vrsta drugih, vizionar-no ekspresivnih in hkrati neusmiljeno naturalističnih, klasično dovršeni «Dečak z lubenico« (1945), temno bogastvo ((Velikega tihožitja« (1947), »Velika parada« (-949). istočasno najbolj neparadna po miline polnem motivu čakajočih otrok in najbolj značilna za barvnotonsko razkošje, ki ga je slikar iztrgal iz gostih senc, končno kot stopnjevan izraz čisto slikarskih prizadevanj, kot eno del, ki se vežejo v cele komplekse enakovrednih rešitev istega problema, «Rdeča žena« (1952). Stupica, ki z izjemo Avto- portreta kot portretist n a Biannali sploh ni zastopan, ne govori enostavnega jezika. Vsa njegovd vrednost in silna individualnost sta danes razumljiva skoraj le izbranim, ki ju prav tako ne spoznajo mimogrede, am pak šele po last nem naporu. Vendar lahko odkrije slehernik v njegovih delih ono toplo iskro globoke humanosti, ki dokazuje, da ve liko realistično slikarstvo ne le še živi ampak da ima tudi bodočnost. MENASE L. Gabrijel Stupica Deček z lubenico (Olje 1945) RAZGLEDOV Ne bi navajal na prvem mestu leposlovja, ker bi rad poudaril najtehtnejši in najzanimivejši prispevek številke. To je razprava Kmet na Krasu pred pet sto leti, ki jo je napisal univ. prof. dr. Milko Kos. O tem .ie.avtor že predaval letošnjega maja v tržaškem Avditoriju, pp je bilo zelo prav, da je bila snov predavanja obdelana za tisk in da je tako dostopna širšemu občinstvu. Kraška zgodovina je malo znana, kakor da bi bil ta svet le životaril zraven dru- GRLJAN nekdaj not ribičev Za eudBžnn l znamenje so se pozneje prepirale Barkov/lje in Katinara. Neki proseški posestnik ima še sedaj vknjiženih na posestvo 12 goldinarjev, ki jih je njegovim prednikom posodil grljanski samostan Znamenit kip iz. nekdanje cerkve samostana v Grljanu; sedaj je v novem znamenju na Melari (Katinara) Preteklo nedeljo je bila na Katinari zanimiva cerkvena slovesnost. Procesija iz župne cerkve do Melare z blagoslovitvijo novega znamenja. To ni sicer nič izrednega, — poleg tega se boste vprašali, kaj ima to opraviti z naslovom. In vendar... Kip Matere božje v novem znamenju je star, zelo star in znamenit. Bil ie namreč v cerkvi starega samostana v Grljanu — v cerkvi, kamor^so romali slovenski ribiči in mornarji vsega Tržaškega zaliva že dolga stoletja sem. Ribiči, ki jih je presenetil vihar na morju, so našli najbolj prirodno zatočišče v Grljanskcm zalivu. Sem so se reševali iz smrtno nevarnih viharjev, sem so prihajali se zahvaljevat Materi božji za rešitev. Grljanski zal‘v je najsevernejša točka Jadranskega morja, kjer se Jadran najgloblje zaje v južnoevropsko-kraško celino s prijetno, večji del položno obalo. Vzhodno obalo tvori nevelik vendar izredno zanimiv polotoček, tam kjer danes stoji grad Miramar. Polotoček se sicer ne dviga tako hitro v breg kakor ostala obala, vendar dovolj. da ščiti zalivček ob zapahnem boku pred močnim in nevarnim severozahodnim vetrom, Trampuž ker je ntislif na P«d burjo. Tudi ob najhujšem tanlre In na Anale- (viharju je tu morje razmeroma mirno in zavetno Egipt, na tanke in na Angle že: včeraj je stal ob morju, a je bil ž mislijo in s telesom že zarit v pesek nekje v Mar-mariki, z ognjem saharskega sonca nad sabo. z ognjem angleških topov in bomb nad sabo; včeraj je zrl v morje, v tisoče milj široko morsko vodo. čutil pa je, kako mu (Nadaljevanje na 5. strani) To so vedeli mornarji v teh vodah že v davnih, davnin časih. Za rešene mornarje je bilo tu zgrajeno zasilno zave* šče m ooleg njega svetišče :ia čast zaščitnemu božanstvu že v starih časih. Kdaj je bilo temu za čefek, morda ne bo mogoče nikdar dognati. Vsekakor govore prvi gotovi, pisani viri o kr- ščanski cerkvici iz I. 650. v tem kraju. Ostanki starega mozaika dajo sklepati tu na zgradDe še predkrščanskih, rimskih in verjetno tudi še keltsko-ilirskih naselij. Zanimivo je, mimogrede orne-nejno, da je gradnja gradu Miramara povezana jrrav z Gr-ljanskim zalivom. Bilo pa je to takole. Nekega poletnega večera leta 1855 je plul na ladjici avstrijske vojne mornarice nadvojvoda Maksimiljan Habsburški (oni, ki so ga ustrelili Mehikanci v Queretaru leta 1867 v obrambi svoje narodne neodvisnosti) po Tržaškem zalivu, okrog Grljanskega polotočka. Neneden izbruh silovitega viharja ga je prisilil, da je iskal zavetja v Grljanskem zalivu. Cez noč je našel zavetje v hi-ši kmeta Daneva. po, domače Cemparja s Proseka. V krasnem jutro naslednjega dne je zlezel Na punto, kot so nazivali naši Kontovelci in Pro-sečani, ki so tu imeli svoje vinograde in travnike, najjužnejšo točko Grljanskega polotoka. Od tu je imel čudovit razgled na ves Tržaški zaliv. na Trst in na razčlenjeno istrsko obalo tja do Savudrijskega rtiča, proti zapadu pa se je pogled zgubljal po strmih kraških pobočjih do Devinske skale in Gradeške lagune ob izlivu Soče. Grljanski polotoček se razteza precej daleč v morje in od tu obvlada Tržaški zaliv s svoje osrednje lege. Maksimilijan se je zaljubil v ta edinstveni razgled in sklenil tu sezidati grad. »Naslednjega leta, 1856, s0 se že začela sradbena dela za temelje gradu na zemlji, ki so jo odkupili od naših Kontovelcev in Pro- sečanov (Cemparjevih, Putar-jevih, Lukšovlh, Grilančevih — Beskovih, Stakovih, itd.) Istočasno pa je začela tržaška občina gradnjo ceste prav do tja. V dveh letih je bil končan gradič blizu Cemparjeve hiše, v petnajstih letih pa sam Miramar, ki mu je izbral ime sam Maksimilijan po znanem gradu Karla V. na Španskem pri S Sebastianu; a sam ni dočakal njegove dovršitve. Znano je iz starih papirjev, kot že omenjeno, da je obstajala v Grljanskem zalivu mala cerkev že leta 1.650. in poleg nje benediktinski samostan. V oni dobi in kasneje je bilo povsod zelo veliko število samostanov. Leta 1120 je samostan prevzel meniški red templarjev, toda po razpustu tega reda v letu 1308. so se benediktinci zopet vrnili. V dobi turških napadov v 15. ali 16. stoletju so menihi samostan dokončno zapustili. Od takrat je vse začelo propadati. Eno ali dve stoletji kasneje se je začel zanimati za preostala zidovja prednik frančiškanskega samostana v Trstu (ta je bil takrat tam, kjer je danes škofija), ker se je hotel iznebiti nekaterih upornih fratrov in jih kaznovati s tem, da jih posije ven iz mesta. Uspel je pri tržaškem škofu Scarlicchiu (Skrliču?), ki je bil tudi sam frančiškan, in dobil od njega samostan leta 1626. B'evdalec Devinskega gradu grof Turn- Taxis je Pa dal poslopje popraviti. Od takrat se je samostan lepo razvijal. Dobil je že trideset let kasneje lastnega patra guardjana. neodvisnega od tržaškega, in ostal podrejen le še pokrajinskemu redovnemu vod; stvu v Gradcu. Menihi so si znali širiti svojo posest in oblast l vedno novimi darili in zapuščinami tržaških patricijev in z različnimi postopki tudi od naših kmetov. (Nek proseški posestnik, ki ima še danes tam blizu svojo parcelo, mi je pripovedoval, da ima' še sedaj nanjo vknjiženih 12 goldinarjev, ki s0 jih bili posodili samostan-ci njegovim prednikom. Ako ne bi bil samostan pravočasno odoravlien, je vprašanje, kako bi "bilo s to njegovo zemljo.) O mogočnosti samostana priča okolnost, da je avstrijski cesar Leopold, ko je prišel na svečan obisk v Trst (spomin na to je njegov spomenik na Borznem trgu) leta 1660, prišel tudi v Grljan. Sicer pa je bila največja privlačnost kraja cerkvica, ena najvidnejših božjih poti daleč naokrog. Ribiči in mornarji so širili njeno poznanost s pripovedovanjem o svojih »čudežnih« rešitvah. V zahvalo svoji za-ščitnici 'so prinašali preprosto naslikane podobe, ki predstavljajo ribiške čolne, čope, na viharnem morju in nad njim pa (Nadaljevanje na 5. strani) gib slovenskih pokrajin. Tu pa je prikazan ravno tisti čas. ki je najboli odmaknjen in ki je tudi drugod zapustil le skopa poročila. Dr. Milko Kos je segel po starih zapisih, zlasti po urbarjih, iz katerih je osvetlil zgodnja stoletja po slovenski naselitvi, prvotno in kasnejšo družbeno razvrstitev, kmetov položaj v času gospodarskega blagostanja in propad in opustošenje, ki so ga zapustili turški roparski pohodi. Mislim, da bo vsakega domačina veselilo, ko se bo ob branju te obravnave razgledoval po nekdanjih razmerah domače zemlje, še posebej, ko bo srečal podatke o svojih krajih in bo morda utegnil nanje navezati ljudsko sporočilo. France Bevk je objavil nekaj odlomkov iz spominov. Tičejo se dogodkov, ki so bili pomembni.za pisatelja osebno, predvsem pa za našo splošnost. Tako pripoveduje o popotovanju v Italijo — v policijskem spremstvu, kako gleda italijanski agent na Slovence, kakšne razpoke opaža Slovenec v italijanski enotnosti. Potem govori o poraznem odmevu, ki ga je zbudil žalostni konec prejšnje Jugoslavije med našimi interniranci, o obisku pri domačih po očetovi-smrti. nazadnje pa kako je zaradi organiziranja Osvobodilne fronte znova padel v roke italijanski oblasti Gema Hafner nadaljuje Lominjske mogotce in pripoveduje o spremembah po prihodu partizanske oblasti. Povečini je to poročilo, zanimivo, kolikor se tiče recimo izseljevanja istrskih Italijanov-. Zbudi pa ravno toliko zanimanja, da bi človek rad, da bi šlo pripovedovanje globlje in da bi posvetilo v dušo teh istrskih ljudi: koliko se da tu govoriti o narodni zavesti, koliko usedlin so pustili avstrijski časi v Hrvatih in italijana-ših, kako je v teh zadnjih s socialnim stanjem, kje se torej družijo, kje ločijo s hrvaško govorečimi. Tistemu, ki pozna vsaj malo te ljudi, je tako poročilo premalo. kaj šele drugim. Dve pesmi Toneta Batagelja — Kvarnerski ribiči in Jesen na vasi — tečeta prijetno v slogu nekdanjega pesniškega realizma. Druga vsaj je tudi po vsebini podoba že odmaknjene idile na vasi, le v župnikovi podobi je prilite pol današnjosti. tako da ne spada ne v stari ne v novi svet. Vladimir Bartol nadaljuje s pripombami h ((Kritikam« Josipa Vidmarja, ki se razvijajo v zelo zložno in ne vselej tehtno kramljanje o izvirnosti. Nekaterim jmslim pa je treba pritegniti. taKO zlasti potrebi po evropskem merilu za naše literarno delo, spoznanju, da se nas mere dostikrat zelo križajo z oceno tujcev, pa ze same mu Poudarjanju izvvrnosti. le da je ne gre me.sati z iz kan°eSt kda° tudi herostrat-ska. razdiralna ah abotna. Pomislek, pravzaprav trdi; tev da Slovenci ne bi mogli presenetiti sveta, ker je recimo naš kmet «tako neverjetno malo tipičen«, da ima naše področje «tako zelo malo komplicirane človeške in družbene oblike«, bi slovenski pisatelji utegnili spod-biti, samo moči bi jim bilo treba in zelo bistrega poznanja človeka, ne samo spoznanja, da ni vse ravno tako, kakor se navadno popisuje. Pa bi začeli tam pri zahodu, šli v Trst in naprej čez Dolenjsko, na pr. Suho krajino, na Štajersko, pa tudi dru; gam — koliko zapletenosti se je nabralo tod spričo verske. politične, socialne preteklosti! Partizanski boj in kasnejši čas je moral človeka opozoriti na to. Za obletnico smrti dr. Ivana Prijatelja, znanega literarnega zgodovinarja, je poročevalec prispeval oris njegovega dela in pri tem orne- vsi sili, ker ta- tirjjansKi portič | PADRIČE Čeprav vam je že znano, moram vseeno ponoviti razveseljivo novico, da velika nova zgradba v našem kraju ne bo služila prvotno določenemu namenu. Tako vendarle ne bomo imeli poboljševalnice, ki bi prinesla naši vasi razne neugodne posledice. Bodimo odkriti: ta zavod bi ustvaril pri nas skrajno neprijetno vzdušje. Zavest. da imamo v našem okolju neke vrste »nesrečne zavržence družbe«, ki se čutijo kot pravi kaznjenci (saj morajo živeti kot za zamreženimi okni in za visoko zidno ter žično ograjo okrog poslopja), prav gotovo ne bi vplivala povoljno na domačine kot ne bi ugodno učinkovala prisotnost kaznilnice ali kaj podobnega Zlasti pa bi nam pobolj-ševalnica spremenila našo vas v nekako italijansko kolonialno naselje in jutri bi tržaški in ostali šovinisti začeli zatrjevati, da živi v Padričah že od nekdaj italijanski element, kar dokazuje,, da so bili tu-kai odkar ljudje pametu-iejo le Italijani. Iz teh in še drugih razlogov je domače ljudstvo sprejelo zgornjo novico s pravim zadoščenjem. Gradbena dela pri «po-boliševalnici« še niso končana. Ze dograjene stavbe so sicer pod streho, toda v notranjščini imajo delavci še polne roke opravila. Po nrvotnem načrtu bi morali zgraditi še štiri poslop-)a Tržaška občina se za vse naše pritožbe in predloge ne zmeni. Se manj za naše težave in noče niti slišati. da bi si za sedaj na kraiu samem vsaj ogledala pot. ki vodi iz naše vasi do nove ceste in veže naprej čez Drašco (to je edino pravo ime za Razklani hrih) v Trst. In vendar je ta pot nujno potrebna temeljitega popravila; ne razumemo, zakaj se tržaška občina izmika svoji dolžnosti. zlasti ko je pot dolga komaj dva in pol kiloma-tra. Toda, čim dlje bo odlašala, tem večji bodo stroški Izletniki se zgražajo nad to potjo in sprva stresajo jezo na našo vas. ker mislijo, da imamo lastno občino in da bi morali domačini popTaviti' pot. ko pa jim povemo, da odgovarja tržaška občina zanjo,osramočeni umolknejo. Naravnost preklinjajo pa domačini, ki si vsak dart lomijo po njej noge in tržejo čevlje. Gospodje na magistratu pa si mislijo: mar nam je za koristi slovenskih okoličanov. Sporočam še to, da je povsod pri nas in še naprej proti Proseku letina manj povoljna. V marcu in aprilu je suša povzročila, da je letos sena polovico manj kot lani. Pridelek žita in krompirja bo srednje dober. trta. ki je dobr0 ocve-la, pa obeta prav tako srednjo letino. (Nadaljevanje na 5. strani) ben. potem naj bi uredila vsaj tako. da bi isti stražnik opravljal službo mimogrede tudi nad ‘ vasjo toliko časa, da bi prignali domačini svojo živino na pašo ali pa s paše. Mislimo, da bi se z dobro voljo dalo pomagati našim ljudem, ki se tako težko borijo za svoj obstanek! Se eno stisko imamo: Naša občina v Dolini nam že dolgo obeta, da nam bo zgradila vodovod in javno pralnico. Sedaj hodimo po vodo globoko pod vas, kjer imamo studenec. Kakšna ovira je vse to pri našem delu, menda ni treba posebej podčrtavati. Slišimo, da ima občina že napravljene načrte in da bo začela z deli že ta mesec Ta dogodek pričakujemo s pravo nestrpnostjo. Končno sporočam, da nam je vzela suša seno in otavo. Na travniku, kjer navadno nakosimo 10 stotov sena, sta ga letos dva moža. ki sta kosila dva dni, nakosila kvečjemu 2 m pol stota. Krompir in' fižol sta tudi uničena, žita pri nas nimamo, tako da je vse upanje obrnjeno samo še na grozdje, ki pa je odvisno prav tako od dežja. Ce bomo hoteli obdržati dosedanjo živino, bomo morali nakupiti seno v Furlaniji. Dvomim; da bodo naše mlekarice, perice in naši težaki prislužili toliko denarja, kolikor ga bomo potrebovali. NABREŽINA j PREBENEG Te dni je prišel v našo vas človek, ki nam je pravil od kod izvira ime našega kraja. Zdi se nam nekoliko neverjetno, toda zaradi zanimivosti vam vseeno povem, kaj sem slišal; Kakor znano, je še do obstoja beneške republike potekala meja med njo in nekdanjo Avstrijo tik nad vasjo Mačkovlje. ki ležijo za streljaj pod nami. r ■vbeneg so naši predniki igradot v stoletjih nekako tik pred beneško mejo ali Benetkami. In iz besed: pred Benetkami naj bi bili prvi prebivalci naše vasi izoblikovali ime Prebeneg. Pomembno je še to, da je prišel na omenjeno izpeljavo imena Prebeneg nekdanji tržaški škof Nagel. ki je pastiroval v Trstu še v avstrijskih časih. Sedaj pa prosimo Primorski dnevnik, da se zavzame za naslednje pereče vprašanje našega kraja; mimo nas, skoraj tik ob zadnjih hišah proti vzhodni strani, teče danes meja med cono A in cono B. Večino pašnikov imamo na ozemlju jugoslovanske cone. Tako moramo gnati živino najprej nekoliko navzdol, nato pa čez mejo do jarka, od tam pa ob potoku navzgor, na kar pridemo šele na vaško gmajno. Poleg izgube na času in naporu za ljudi, je še najvažnejše to, da posebno težka živina zelo trpi, ko jo ženemo po kamnitem jarku. Naj povem, da straži na strani jugoslovanske cone mejo vojak, ki nadzira obmejni promet dvolastnikov. Toda, če bi vojaška uprava v Kopru premaknila stražnico nekoliko više, recimo vsaj za 50 metrov, potem bi vodili živino na pašo po lepi poti nad vasjo, kar bi pomenilo velik prihranek na času in naporu tako za ljudi kakor tudi za živino, Ce bi pa vojaška uprava jugoslovanske cone mislila; da je stražnik na sedanjem mestu nujno potre- Minuli teden so naše šole zaključile letošnje šolsko leto z razstavami in igro petdejanko «Dve Marički«. Starši so se o razstavljenih delih izrekli pohvalno, in to glede onih osnovne kot tudi strokovne šole. Nekateri izdelki (Dorja Maria in Gruden Marica) so vzbujali posebno pozornost. Za Dorjin prt se je zanimal gen. VVinterton. ki je obiskal razstavo in bi ga bil rad kupil Tudi deški klesar-ski izdelki (nagrobni spomeniki, vaze, obtežilniki i. d.) so želi ugodno kritiko. Razstavni prostor pa ni bil primeren. Za «Dve Marički« bi skoro bila kinodvorana pretesna. Mladi igralci o-snovne šole so se res tako dobro odrezali, da so zaslužili vse priznanje. Mogli smo se vnovič prepričati o igralskem daru naše mladine in prepričani smo, da bomo mnoge izmed teh videli še večkrat na odru. Da, naša mladina hrani mnoge tvorne elemente, ^i jih v teh pogojih na žalost ne more plodno razvijati. Ovire in pomanjkljivosti, škodljivi politični in socialni vplivi, zapostavljanje in sovražni odnosi nasproti našim učnim zavodom — to in drugo zavira razvoj naše mladine. Naša šolska uprava gazi načela človečanstva. kulture, pravičnosti, demokracije. A mi kljub vsemu vzdržimo, ker smo trdoživi in ne bomo nehali z borbo za svoje pravice. Zupana ni še, ker je v ponedeljek poteklo tako, da ne oni ne ta nam župani! ne bo. Kje je vzrok? Politična strpnost, upoštevanje naše stvarnosti — to nam je treba. Sicer pa je res, da kdor hoče vse, nima končno nič. V noči od 28. na 29. preteklega meseca si je vzel življenje 85-letni Šušteršič Josip, bivajoč v Nabrežini - postaja. Utopil se je v hišnem vodnjaku. Bil je mirnega značaja in zelo priljubljen. Vzrok samomora je neznan. j r7čmanTe~~~\ To pot vam iz naše vasi nimamo mnogo povedati. Ker gre še ljubezen skozi želodec, se hočem najprej dotakniti gospodarskih vprašanj. Predvsem mislim na podaljšek avtobusne zveze iz Katinare vsaj do Ključa. Ta bi bila na roko zlasti vsem tistim domačinom iz naše vasi in Boršta, ki so zaposleni v Trstu ali imajo tam kakršnekoli vsakdanje opravke. Poleg prihranka na času in naporu, bi prihranili tudi mnogo izdatkov v denarju, ker bi bila ta zveza znatno cenejša. Drugo vprašanje, ki nas zanima, je sledeče; nad progo imamo nekaj hiš brez električne razsvetljave. Občina bi morala priskočiti na pomoč in podaljšati vod vsaj do hiš. Hkrati naj bi razsvetlila cesto od vasi do Ključa, zlasti še do avtobusne postaje v Burku. Predzadnji torek smo imeli pri nas domače veselje: najstarejši domačin dolinske občine Ivan Petaros, kmet iz Ricmanj št. 126, je namreč ta dan pri dobri moči praznoval svoj 99. god. V družini zavzema častitljivo mesto pra-pra-deda. Štejte na prste koliko je to rodov. Prejel je mnogo čestitk in tudi mi mu po našem listu želimo-, da bi čvrst učakal tudi stoletnico ter naprej! (Nadaljevanje na 4. strani) PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 6. julija 1952 fidfAOdi do>uo4i (Nadaljevanje s 3. strani) Ker se oglašamo bolj redko, bo naše današnje poročilo malo bolj obširno. Tudi mi ponavljamo posebno v zadnjih dneh pesem: «Vroče je vroče, čelo kipi. sonce pekoče, zemlja reži!» 2e 2 in pol meseca zaman čakamo na izdaten dež in namesto tega se mora izsušena zemlja zadovoljiti z rosami, V splošnem smo doslej ob 1/2 pridelkov, pri senu še več. Dobro, da smo kosili pravočasno, da ni krma olesenela in tako zgubila na redilnosti. Moramo priznati, da so domačini skrbni in delavni ter si zelo prizadevajo, da pravočasno in čim bolj umno obdelajo zemljo. Tudi mladini gre pri tem vse priznanje. Nekdaj je imela naša vas polno sadnega drevja, ki sta zanje prikladna zemlja in lega. Razen drugega koščičastega sadnega drevja bi uspevale marelice, ki jih trg zelo ceni. Tega sadu po naših vaseh ne poznajo in tudi v naši vasi je le nekaj debel, ki pa zelo dobro rodijo Najbolj se za to zanima napredni posestnik Terčon Avgust. Naš vodovod (iz Stivana) je odpovedal že marca t. 1. in slaba bi nam predla, če bi ne imele hiše vodne napeljave iz Nabrežine (Brojenco). Pred dnevi so začeli popravljati občinske poti proti Prečniku, ki so jo tanki temeljito razorali. Ne vemo pa, če bi to delo imenovali popravo, pripravo ali — zapravo. Samo nasipanje gramoza bo malo pomagalo in učinek 4 milijonov, določenih za to pot, bo kje drugod. Tudi naša šola je imela razstavo šolskih izdelkov. Skoro vsi smo si jo ogledali in se ob tej priliki razgovarjali to in ono o šoli Ze večkrat smo poročali, da je občinska pot. ki vodi iz Sempolaja skozi našo vas v Mavhinje vedno v slabšem stanju, ker se je stalno poslužujejo tanki. Pravkar popravljajo ono proti Slivnemu, za kar je določena vsota 4 milijonov. Čeprav je tudi ta pot po tankih zelo pokvarjena, se da s tem zneskom, če je vložen umno in pošteno le precej napraviti. V soboto, 29. junija so prvič zažarele v vasi javne žarnice, kar smo že dolgo želeli. V nedeljo smo si ogledali šolsko razstavo v Sempolaju. kamor spadajo naši otroci in odnesli z nje zelo ugoden vtis. Razmeroma največ je pokazal 5. razred. Med starši se ču-je mnenje, da bi bil uspeh mnogo večji če bi oni ne imeli tolikih skrbi in bi bolj nadzorovali svoje o-troke. Letos so vsi izdelali I. in 2. razred, v ostalih treh razredih pa je bil uspeh 80-odstoten. Glede letošnje letine se ne moremo še končno izraziti. Pri nas je kot po sosednjih vaseh in nas pridelki (seno žito, krompir) ne morejo zadovoljiti Od žitaric sejemo ječmen in oves; prvi je slabo obrodil, enako bo z ovsom. Koruza, ki ne prihaja pri nas toliko v poštev, čeprav je še nekaj sejemo, se je do sedaj lepo razvila. Trta ima lep in zdrav nastavek. PRAPROT Med omembe vredno novost štejemo javne električne luči, ki so zadnjo junijsko soboto prvič zasvetile. Sedaj imamo polno dela s spravljanjem zelo pičlega pridelka sena. s škropljenjem in žvepla-njem trt. a tudi s škropljenjem krompirja in pobiranjem krompirjevca, ker je krompir nas glavni pridelek, in se tudi bojimo okužbe za prihodnje leto, Ce bo vsakdo storil svojo dolžnost, ne bo bojazni, da bi nam ta škodljivec v bodoče uničil krompirjev pridelek. Sicer pa naj omenimo, da je bordoška brozga, ki jo mešamo s sredstvom proti koloradskemu hrošču, koristna tudi proti peronospnri, ki napada Pred nekaj dnevi sta obiskala našo vas dva izletnika (menda inozemca), ki sta se čudila lepemu razgledu. Na spodnjem delu Tržaškega Krasa nas v tem prekaša te Sv, Križ obsežno obzorje zajema v jasnem vremenu, posebno v jutru po dežju, celo juž-notirolske Alpe. Tudi sta se izletnika zanimala za jugozapadno stran naše vasi, ki se tako zelo razlikuje od severnovzhodnc: prva je rodovitna in z lepimi njivami ter tik pod gornjo vasjo z debelo in večkrat celo več metrov debelo plastjo rdeč« zemlje (iercvke) druga p* izrazita kraška gmajna. Pridite, Tržačani k nam in ne bo vam žal izleta. Osvežil vas bo odličen zrak Prometne zveze so ugodne a vlakom do (od) železniške postaje Nabrežina in r. avtobusom. 1 m& mm' //mm. m l|""" <|iiH»||iiuiiiiii|i|||i,i|||||M||||||||||iii|mi|i|i|i|||iii||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiliiiiiiii,iii„iii„i!iri,tiniiiirtfriiiiKiiiiiiiiiiiiiniiiiitniiiiifiiijhiiiiiniim iniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Delo kmetovalca v juliju POLJEDELSTVO Žetev je tu! Žanjemo žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo zrnja izpade in se porazgubi. To velja posebno za pšenico, še bolj pa za oves. Srpu naj na njivi sledi takoj plug. Podorji gtrnišče takoj, da se zemlja ne osuši in ne zgubi svoje godnosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom sejemo činkvantin, ajdo, repo itd. Sadimo pa pozno zelje in ohrovt. Zapomnimo si, da žita zelo izrabljajo zemljo in zato moramo činkvantinu, ajdi in repi dobro pognojiti. Najbolj pripravna so hitro topljiva umetna gnojila, ki morajo takoj dati rastlinam potrebno hrano. Ni se nam treba bati, da bi postala zemlja po strnižču zaradi gnojenja z umetnimi gnojili pretežka, ker isto strnisče samo zemljo dovolj rahlja, Ako smo zgodnjemu krompirju izdatno gnojili s hlevskim gnojem, za drugi pridelek ni treba gnojiti. Ako hočemo pridelati dosti zelja, ga moramo posaditi mnogo in mu gnojiti z gnojnico. Ko osipljemo koruzo, ji moramo tudi pognojiti z dušičnimi gnojili, če je potrebno. V tem mesecu tudi sejemo za zeleno krmo pitnik. TRAVNISTVO Košnja je v polnem teku. Letos so bile vremenske prilike takšne, da se ne moremo kdo ve kaj pohvaliti s pridelkom sena. Detelja in lucerna pa nam vseeno dajeta še dokaj dober pridelek. Marsikje opazimo na večni detelji okužbe po pre-denici, ki nam v izdatni meri tudi zmanjša pridelek. Najuspešneje bomo naše njive zavarovali pred ojuženjem s predenico, če bomo deteljno seme kupovali pri res zanesljivih semenarnah Načinov za zatiranje prede-nice pa je več. Najbolje je, da pokosimo deteljo ali lucerno na okuženem mestu in vsaj še pol metra naokoli, jo pustimo na mestu, da se posuši, nato pa zažgemo. Da bolj gotovo zgori, lahko vse skupaj polijemo s petrolejem. Nato ves prostor prekopljemo, in sicer precej na globoko, tako da pridejo preostali deli pre-denične rastline globoko v zemljo, kjer ne morejo več škodovati. Dalje lahko zatiramo predenico tako, da okužena mesta škropimo z AGROXONOM 3 in sicer v razmerju 1 kilograma na vsakih JOo htrov vode. Agroocon ni strupen za človeka ne za živino. ŽIVINOREJA Skrbi in oskrbuj govejo živino in prašiče, kakor v preteklem mesecu. Pazi, da daješ živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moraš posvetiti v tem mesecu, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni zato dovolj časa opoldne Ne pokladaj živini presvežega in neuležane-ga sena. Se nepokipelo in ne-uležano seno mora škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hlevov čisti redno gnoj, ki ga dobro tlači na gnojniku in večkrat zalij. Perutnino pusti po požetem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cenene hrane. Prašiči naj se mnogo gibljejo na prostem in njih glavna hrana naj bo detelja. Ne odlašajmo in cepimo jih proti rdečici! VINOGRADNIŠTVO S škropljenjem in žvepla-njem moramo nadaljevati, da obvarujemo vinograde pred strupeno roso in plesnijo. Kdor je cepil v zeleno, naj ne pozabi škropiti tudi cepičev, ki so strupeni rosi bolj podvrženi, kakor pa stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Na ta način lahko precepimo tud* one divjake, ki se, cepljeni v zeleno, niso prijeli. Sedaj je čas, da odstranimo iz vinograda plevel in poganjke iz divje podlage. To delo je prav tako potrebno kot škropljenje. čan med vsebuje preveč vode in se pozneje rad pokvari. Iz panjev vzete satnike je najbolje iztrčati takoj, dokler so gorki, ker gorki med se rajši trča kakor mrzli. Iztrčane satnike, če jih več ne potrebujemo, denimo vendar še v medišča in jih tam pustimo čez noč, da jih čebele izližejo in očistijo. Ce tr-čamo v krajih, kjer je paša prenehala, moramo tičati v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delu ne bodo nadlegovale in da ne nastane vročina. Zato 'ŽCglI {uii{ MVK&e naplavi, no&en medčc neč ne fu^i/uwi boooooocooooooooooc ČEBELARSTVO V tem mesecu je najvažnejše opravilo trčanj« medu. Najbolj« je, da trčamo večkrat po potrebi, vendar ne prej, preden ni vsaj polovica celic v satniku pokrita. Prezgodaj tr- moramo skrbeti, da panje nekoliko zasenčimo. V vročini ra- bijo čebele za zmanjšanje toplote v panju nekoliko vode in zato moramo skrbeti, da bo v napajališču pred čebelnjakom vedno dovolj vode, ki jo nekoliko osolimo. VRTNARSTVO V tem mesecu dobiš mnogo prostih gredic (leh) zaradi pobrane zelenjave itd. Na proste gredice presadi jesensko solato, jesensko endivijo, cvetačo, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec tudi bolje kalil, pokrij z njim posejane gredice z vejevjem, listjem, slamo ali s starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kole. Preščipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti peronospori škropi ponovno paradižnike z modro-galično raztopino. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga na suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh zračen prostor pod streho. Gredi- ce prekopaj in ppgnoji. Na jagodnih ganjke. PPg . godnih gredah prikrajšaj po- KLETARSTVO V tem mesecu ni v kleti posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da bo prazna posoda žveplana in da bodo sodi zaliti. Vinu dodamo 5 do 10 gramov bisulfita. S tem ra na m V naših krajih se goji pre-1 na krompirju ne povzroča mno- cej zgodnjega krompirja. Obdelujemo ga še dokaj skrbno, a to obdelovanje je omejeno le na pletev in osipanje. Škropljenje z modro-galično apneno brozgo proti peronospori pri nas skoraj niti ne poznamo ali pa ga izvaja le malokdo, če na primer ima med trtami tudi krompir in ko škropi trte, poškropi istočasno tudi krompir z mo-dro-galično-apmeno brozgo. — Vendar pa je zelo potrebno, ker peronospora napada vse vrste krompirja in v vseh legah, posebno pa v nižinskih in vlažnih. Peronospora zmanjša pridelek in ga tudi poslabša. Prvi znaki peronospore so bledo-rumene lise na zgornji strani in belkaste na spodnji strani listov. Lise postajajo vedno bolj rumenkasto-rjave in ako je vreme vlažno in toplo, se lise širijo in združujejo. Barva listov postaja vedno bolj temna, listi sami pa se začnejo krčiti. Bolezen se pojavi tudi na steblih, kjer opazimo rjavkaste in črne lise. Po steblih preide bolezen tudi na gomolje. Kjer je podnebje kolikor to- ga obvarujemo proti vsem bo- j lik© suho in kjer tla propusca-leznim. I jo vodo, tam nam peronospora Skrbimo za prašiče poleti Vroči poletni meseci so za prašiče najbolj nevarni! Razne prašičje bolezni, predvsem rdečica, povzročijo v toplem poletju največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi in nezadostna skrb za prašiče. Naši kmečki svinjaki so razen redkih izjem vsi majhni in nizki. Kanalov za odtok gnojnice mnogokrat, nimajo, če pa so, so zamašeni z gnojem, tako da sploh ne požirajo gnojnice. Ali je čudno, če v takem svi. njaku žival oboli? Mislimo si toplo poletje, ko sonce pripeka z vso silo. V majhnem in nizkem svinjaku postane neznosna vročina. Gnojnica zaradi tega izhlapeva in ves prostor se napolni s smrdečim amoniakom. Žival, ki mora biti vse dneve v takih prostorih, oslabi zara-li di prevelike vročine. Amonia-kovi hlapi delujejo zelo škodljivo na njeno zdravje, da izgubi tudi odpornost proti boleznim. Ce se pojavi potem rdečica tudi pogine, ker ni cepljena. Druga napaka, ki jo zagreši- lo pogosta našMiudje, je neza-do lostna skrb za prašiče. V čem tiči vzrok? Da na pravilno zrejo sploh niso vajeni! Opozoriti hočemo samo na glavne zahteve letne oskrbe prašičev. Držimo vedno v redu svinjake. Skidajmo jih pogosto in skrbimo za reden odtok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zamenjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del) z mrežo, da se zrak v hlevu ohladi. Tega seveda ne smemo storiti, če so noči mrzle, ker bi se prašiči prehladili. PRAŠIČI NAJ GREDO NA ZRAK Naredimo za prašiče tekali-šče, kamor jih lahko spuščamo podnevi. Tekališče je ograjen prostor, ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda. da se prašiči v njej lahko okopljejo. Najnavadnejše tekališče je pri nas ograjeno dvorišče Ce nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, spustimo vseeno prašiče na prosto, kamor koli moremo. Prašič, posebno mlad, ni zdrav, če je vedno zaprt. Živali, ki so vedno v MODNI 'POMENKI \ Pl, IsOJf Hlinil 4^ Vs»k zdravnik svetuje, da ne obdržimo mokrih kopalnih oblek na sebi. Taki nasveti so nam posebno ljubi, ker nam dajo možnost oblačil nove vrste. Po pravici rečeno, je tako oblačilo povezano s tako majhnimi stro- e ški. da si ga lahko prav vse privoščimo. Na prvi skici vidimo kratke hlače iz platnenega gabardina zgornjim delom iz pikeja. Hlače so lahko bele ali črne, rdeče ali zelene, vendar vedno enobarvne. Gornji del je na hrbtu globoko izrezan. Lahko izvedemo tudj kot bluzo brez rokavov, ki nam služi ob vsaki uri poletnega dne. Pri drugi skici se bomo zadržali malo dlje. kljub temu da je obleka zelo enostavna. Ogledali si bomo razne možnosti izvedbe te obleke. V beli barvi, popolnoma enostavna, z belim trakom okoli vratu, nam bo služila kot obleka za sončenje; zvečer bo beli trak nadomestila zlata verižica ali žametast črn trak, ki naj bo spre-dal zavezan v lepo pentljo. Zlat pas in zlasti sandali bodo spre- • : .J* menili to preprosto obleko v najlepšo večerno toaleto. Važno je, da je zvončasto krilo zelo široko. Obstaja tudi možnost, da je zgornji del le del kopalne obleke, čez katero oblečemo široko krilo iz pikeja, katero je seveda poljubne barve. In končno je zadnja skica, ki je lahko prav tako dvodelna: ravno krilo ter ohlapna, v pasu stisnjena jopica. Za vse te obleke izberimo enobarvno blago ter prepustimo pisane vzorce kopalnim oblekam, Najlepši so kontrasti enobarvnih blag. Sonja Mikuletič Palme hlevu, so slabo razvite in bolj podvržene bolezni. To velja predvsem tedaj, če So hlevi majhni in malo zračni. Ce prašič nima vode, v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini zelo dobro vpliva na zdravje prašičev. Poleti mora dobiti prašič poleg druge krme tudi dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za prašiče večna detelja, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, ampak tudi redilna. Pokladamo jo surovo, sveže na-košeno. Izmed mnogih napak pri letnem krmljenju je najbolj razširjena ta, da dajejo gospodinje prašičem preredkp hrano; poln škaf vode, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je »hrana« za prašiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla voda v oblodi ni najboljša za žejo. Mnogo bolje je, da damo prašiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo oblode, ne mnogo, ampak dobre, in nato nalijemo v korito čiste, sveže vode, ki prašiču najbolj prija in tudi ugasi žejo. Ce prašič ni bii na to navajen, bo prvi dan malo nezaupljivo gledal, toda kmalu se bo temu privadil. CEPITE PRAŠIČE PROTI RDECICI Neprecenljive važnosti Za našo prašičerejo je cepljenje prašičev proti rdečici. Nikdar ne bomo dovolj priporočali, da je zelo potrebno, da cepimo svoje prašiče, še vedno se dobi kak zakrknjen »možak«, ki ne da cepiti prašičev. Ce ga vpra- šaš zakaj, pravi, da je predrago. Res je, da je predrago, če pride živinozdravnik zaradi enega prašiča v vas, vse drugače pa je, če počepi po celi vasi naenkrat. V tem primeru stroški ne bodo tako veliki, da bi jih ne zmogel vsak kmetovalec. Zakaj bi se bali in bili v večnem strahu pred rdečico! Ali ni bolje potrošiti nekaj lir za cepljenje in biti brez skrbi? Ne zanašajte se na gospodinjo, «ki ima pri prašičih srečo« in jih vedno dobro zredi, ne zanašajte se tudi na razna zdravila, kajti pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še tisti, ki preboli, ni navadno potem mnoge vreden. Vedno ostane krž-ljav in najboljša hrana ga ne odebeli. nove vrste rastlin s pomočjo atomskega izžarevanja Znanstveniki' v raznih deželah proučujejo učinek atomske^ ga izžarevanja-na obnavljanje in rast rastlin. Prepričani so, da bo atomsko obsevanje semen lahko izboljšalo vrste rastlin in povečalo pridelek žetve. Z enim od največ obetajočih poskusov se ukvarjajo zdaj v laboratoriju ameriške komisije za atomsko energijo v Brook-havenu. Z izpostavljanjem koruznih zrn atomskemu izžarevanju ustvarjajo znanstveniki spremembe v dednih značilnostih. Atomsko izžarevanje povzroča veliko število sprememb v kratkem času in v Brook-havenu proučujejo zdaj drugo generacijo poganjkov obsevanih rastlin. Skušajo doseči želene spremembe ali lastnosti, ki bi jih lahko uporabljali praktično v trgovskem obsegu. Proučevanje temelji na genetiki, na oni od najvažnejših znanosti našega časa. Vsaka živ.a celica, nai bo rastlinska ali živalska, je sestavljena iz tisocev posebnih kemičnih delcev, ki se imenujejo geni. Geni določajo naravno dednost poganjkov. Geni uravnavajo procese, ki zadevajo življenje, rast in zdravje vsake žive stvari. Z obsevanjem lahko genetik povzroči različne spremembe. Včasih je na ta način nastala nova vrsta dragocenejša in boljša kot prvotna. S križanjem nove vrste z najboljšimi primerki starih vrst se vzgoji popolnoma nova in boljša vrsta. Raziskovalci v Brookhavenu upajo, da bodo lahko s povzročitvijo genetične spremembe, v koruzni križanici dobili manjšo hebridno rastlino, ki bo imela več zrn v storžu. Zeleno spremembo so dosegli v neki vrsti sladke koruze, katero so nato križali z raznimi vrstami poljske koruze. Koruzna križanica, ki so JQ dobili s križanjem raznih vrst, je že pripomogla k večjemu pridelku v raznih delih sveta. Sajenje nove koruze je v zadnjih desetih letih v Združenih državah povečalo pridelek koruze za stotino milijonov buš-ljev. Izsledki genetikov so zanimali znanstvenike po vsem svetu skozi mnogo let. Ruski znanstveniki so kmalu po revoluciji leta 1917 na tem področju dosegli velike uspehe. Spoznali so važnost genetike za izboljšanje poljedelstva v njihovi državi. Leta 1936 pa je sovjetska vlada začela napadati genetike in jth prisilila, da so priznali svojo »zmoto in krivdo«. Do leta 1948 so izginili vsi znani ruski genetiki. Sovjetski uradni krogi so odločili, da so načela genetike «krivoverstvo». Ker niso mogli dobiti nobenega resničnega znanstvenika da bi potrdil to stališče, so določili do takrat neznanega Lisenka za svojega glasnika. Lisenko )e pač delal na področju križanja rastlin, ne ve pa ničesar o znanstvenih načelih. ______ Propagando proti genetikom vodijo tudi v vseh komtnformi-stičnih državah, ki zato niso deležne koristi moderne genetične tehnike v kmetijstvu, ki so jo ustvarili znanstveniki ostalega sveta Dr. Muller, profesor zoologije na univerzi v In-dianopolisu ln Nobelov nagrajenec, izjavlja: «Reakci)a proti genetikom v Sovjetski zvezi je potisnila ves sovjetski svet glede najbistvenejših vprašanj živih bitij za sto let nazaj.« V Ameriki se ukravjajo s pogozdovanjem tudi visokošolci go skrbi; drugače pa je v mokrih 'letih in v težki vlažni zemlji, kjer nam peronospora na krompirju lahko uniči skoraj ves pridelek. Proti krompirjevi peronospori se borimo s škropljenjem. Za škropljenje uporabimo 1 do 1 in pol odstotno raztopino modre galice in apna. Krompir poškropimo z navadn trtno škropilnico. Pri škropljenju pa moramo paziti, da poškropimo kolikor mogoče spodnjo stran listov, kar dosežemo tako, da podaljšamo navadno cev škropil nice z drugo cevko, ki je zavita v kotu 90 stop. S takim škropljenjem dosežemo dvakratni uspeh, in sicer: dobimo večji pridelek, bolj trde gomolje, bogatejše s škrobom in s suhimi tvarinami, zaradi česar tak krompir tudi laže ohranimo. Škropljenje z modro-galično-ap-neno brozgo bi morali posplošiti in ga začeti izvajati kot onega pri trtni peronospori, zavedajoč se, da bomo le na ta način popolnoma obvarovali krompirjeve njive proti tej gli vioni bolezni. Letos imamo pri nas tudi opravka s koloradskim hroščem! Za zatiranje pa uporabljamo CYTOX v 0.25% raztopini vode. Ce priporočamo naj se meša cytox z 1% modro-galično-apneno brozgo, ne pa z vodo, ima to gotovo svoj namen, in sicer ta, da s takim pripravkom opravljamo istočasno dve deli, to je, da zatiramo koloradskega hrošča in pa krompirjevo peronosporo. PEPA •ft&e- JEČI ni nikoli dovoli Draga Juca! Vsak večer pri nas oglasi se sosedov stari nono, ki prav rad pripoveduje iz življenja to in ono. Tak) sinoči po navadi družba nas bila je zbrana in pogovor je nanesel na tržaškega župana. A.: Res nerodno je, da A-meričani niso prej opozorili Angležev, da nameravajo bombardirati severnokorejske električne centrale. razumem, kako So mogli za' grešiti tako nerodnost. B.: To je bilo zgolj dejanie previdnosti. S tem so se 'z' ognili nevarnosti, da Kitajci in Severnokorejci prej zv,e' do za bombardiranje nego bilo izvršeno. Saj poznaš ga, tega tiča, ki v oči tako mu bode, kar je naše, in ki vtopil rad bi vse nas v žlici vode. iz zasedanja OZIt Od vsepovsod SPOMINSKA KNJIŽNICA DAVIDA LUBINA V RIMU Ustanovljena je bila »Spominska knjižnica Davida Lubi-na» v Rimu, kot ji je dalo ime uradno vodstvo Organizacije združenih narodov za poljedelstvo in prehrano. Ta knjižnica je že ob ustanovitvi štela nad 350.000 del in je doslej največja poljedelska knjižnica v Evropi. Imenovana je po Davidu Lubinu pač v spomin plodnega delovanja tega idealnega delavca, ki se je skoro vso prvo polovico tega stoletja trudil za ustanovitev mednarodnega informativnega središča za poljedelstvo. NOV BRITANSKI NAČRT ZA POVEČANJE POLJEDELSKE PROIZVODNJE Iz «Bele knjige« britanskega ministrstva za poljedelstvo je razvidno, da bodo po novem štiriletnem načrtu za poveča- nje poljedelske proizvodnje Poreča' večali pridelavo živinske krme za petnajst odstotkov. Število živine se bo letno povečalo po tem načrtu za 400.000 glav. Z boljšim izkoriščanjem pašnikov bodo lahko približno 400 tisoč ha sedanjih pašnikov porabili za pridelovanje pšenice in krompirja, tako da bodo v čim večji meri zadostili vse potrebe domače potrošnje. — Po načrtu pa bodo povečali tudi število prašičev, goveje živine in ovac. Glede na politiko cen britanske vlade, po kateri bodo ostale cene živine in poljskih pridelkov nespremenjene vse leto 1952. bo vlada dala poljedelcem in živinorejcem raznih nagrad v vrednosti 39 milijonov funtov šterlingov. O domislici njegovi najnovejši govor šel je, ker zastave italijanske po laternah vseh napel je. Malik: Danes pa namesto piva prinesite šampanjca! Natakar: Gotovo godov® dan ali pa rojstni dan? MalSk: Ne! Danes sem zborovanju podal svoj petčt seti veto. Mihec m Jatin Enodušno je v vsej družbi krik ogorčenja zaoril; pa je nono vzel besedo in tako je spregovoril: «Dragi moji, vi ste mladi, zgražate se brez potrebe. Italijan tako je ustvarjen, da ne more pač iz sebe. Večkrat že so doživele naše ulice tržaške taka velika junaštva s strani elite laške. Ko sem mlad bil, se je spomnil italijanski šovinizem, da spet enkrat bil potreben bi poseben heroizem. V gluhi, neprodirni noči cvet junaštva se je zbral, k cerkvi svetega Antona se na tihem je podal. Vrgli so na zid cerkveni naglo eno, dve, tri jajca in nato zbežali urno so s korajžo vredno zajca. Patriotična ta jajca se na zidu so razbila, belo-rdeča in zelena barva se it njih je ulila. S tem tržaški Italijani pokazali so, da znajo, kak’ junaštvo se skazuje s patriotično ajritajos. V časopisju italijanskem je mogočno završalo; do nebes je te »junake« dvigalo, občudovalo. Nekaj dni nadaljevali so ta hrup in ta ropot, in potem pa zgodovina šla je svojo staro pot«. — Z zvitim smehom je naš nono to povestico končal in s prebrisanim pogledom te besede je dodal; eZa tržaškega župana torej ni novost nobena, da obeša svoja «jajcay> belo-rdeča in zelena!» Mihec: Lepe stvari slišim: Italijanski monarhist D4 Courten je imenovan za Pre^ sednika Traškega Lloyds-Ladji »Saturnia« in «Vulcs-nia» se preselita v Genovo-Gospodarska uprava par®* plovne družbe «Adriatica* gre pravtako za stalna v G® novo. Jakec: Da, da! Klicali «madrepatrio»; zdaj pa jih t* sprejema v svoj objem! Mihec: Ali veš, da je župa" Bartoli priklopil Evropske®11 vlaku osmi vagon? Jakec: In kaže v njem? Mihec: Iz Trsta vseh Slovencev izgon. Jakec: Ha, ha! Odkar n®0 v Rim zahaja, kristjanske solze tam cedi — klopotce Ga' šperju prodaja, da z nji®1 svet smradi. * * * Mihec: Jakec, si ti demokristjan? Jakec: Ne! Sem partizan. Mihec: Od kdaj pa? Jakec: Od 20. marca dalje--* * * Mihec: Naš Bartolek, ta Pa zna. Kar zagrozil je, da nf da Evropskemu vlaku luč'1 pa se je rešil v srcu mest3 slovenskih napisov. Jakec: Ce bi bil tvoj Bat' tolček res tak junak — fcof si ti domišljuješ — bi napravil večje junaštvo, če h1 20. marca odvzej policiji vodo, da ne bi tako požehtal* njegovih ljubljenčkov. Mihec: Praviš, da bi šel proti policiji? Jakec: Ne! Dovolj bi bil® da ne bi s policijo sodeloval... :1: * Ob sprejemu ministra Za®' pillija na tržaškem kolodvoru. Bartoli: Kje pa je Madre Patria? Zampilli: Se je spotaknil8 v Stivanu in ni mogla naprej Bartoli: In si jo pustil ta® samo, med s’sciavi, brez P0-moči? * Zampilli: O, ne! Je v druš" bi tulečih volkov.. BRANJE ZA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllllllllllllfllllMlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllll11 MODRI RADIJA Nekje ob levem bregu Save nasproti Bosne ponosne je živel stari Pero s svojim sinom Markom v pusti, razdrapani koči. Avstrija je tedaj gospodarila tam in nemški uradniki so pestili ubogo ljudstvo. Nasprotni savski breg je ječal pod turškim jarmom. V imenu carigrajskega sultana so tam delili Bosancem pravico kadi je, turški sodniki. Vkljub, njihovim napakam pa so kadije uživali zaupanje tudi med preprostim ljudstvom tostran Save, ki nemških, po njihovo švabskih, sodnikov ni cenilo. Životarila sta oče Pero in sin. Marko iz dneva v dan. Nista imela zemlje, ki bi ju bila hranila. Kot najemnika sta si služila težki vsakdanji kruh. Pa si je vtepel Marko v glavo misel, kako pusto in prazno je v hiši, ki ji manjka skrbne ženske roke. »Oženil bi se, tata!«, je omenil nekam boječe in sramežljivo svojemu očetu, »Oženil?« Dolg molk na obeh straneh. «Pa kam bi z ženo«, je pričel stari, ko še midva skoraj nima va prostora?« «1, Pa bi si postavil vrh tvoje koče nadstropje«, se je moško odrezal sin. Stari je kimal, Marko Pa haj-di v gozd. Nasekal je drevje, tesal in zbijal in pletel tn gnetel, dokler ni stal° vrh očetove hiše res lepo nadstropje. Tja je pripeljal Marko mlado brhko žensko. Uredila in olepšala je stanovanje po lastnem okusu da sta se oba počutila prav prijetno v novem, zračnem gnezdecu. Stari Pero je malo govoril. Le nasmehnil se je. pogodrnjai nekaj v brado in zadovoljno čepel v svoji temni izbici. Niti pogledaj ni k sinu in snahi, čeprav sta ga večkrat vabila. Da bi slednjič imel mir, je le zlezel po strmi lestvi v sinovo nadstropje. Bože moj, kako se ie starec na ves glas čudil in obžaloval da se že prej ni bil potrudil tja por, kjer te tako lepo. svetlo In zračno! «Dosti dolgo si bil gori, Mar- Lepo všeč, da ostanem gori, ti pa idi z ženo dol! Menjajva, kot se spodobi dobremu sinu, ki nudi očetu, kar mu prija!« Tako in enako je besedoval stari n se udobno razkoračil po sobi. Pa ne za dolgo. Strele iz sinovih in sinahinih oči in ust so se vsipale nanj, da se je ponižan in razžaljen vrnil v svoj brlog. Dva dni je molčal užaljeni starec, potem pa namignil sinu: «Naj odloči sodnik!« «Pa dobro. oče!«, je pokimal Marko. «A ne švabski!« je pripomnil Pero. «Svabi so lopovi. Svabski ali madžarski vojaški sodnik bo vlekei zadevo tako dolgo, da mi bodo segnile že kosti v grobu. In kaj mi potem pomaga, če mi odloči tvoje nadstropje! Ajdi-mo h kadi ji!» »Dobro!«... Kadi, mož najlepših let, z dol go črno brado, je sedel na pisani preprogi sredi sobe 'n vlekel čibuk. Pazno je poslušal, gladil brado, puhal oblake dima proti razžaljenemu tožniku m molčal. Nenadno pa se je obrnil proti Marku, z besedami: «Prekrižaj se, sinko!« Od samega začudenja je Marko odprl usta in ga debelo pogledal. Turčin bo njemu, kristjanu, ukazoval, da se prekriža?! Ni se zganil. «Pr-ekrižaj se!« Zdaj je kadi-jč zarohnel in nejevoljno puhnil oblak dima v starega Pero. Marko se je pričel počasi križati: «V imenu Očeta in Sina in...« «Stoj!», je zagrmel kadija, da se je starec stresel. «Se enkrat!« «V imenu Očeta in Sina...« «Stoj!» je spet ukazal kadija. »Kje je oče?« «Zgoraj», je odvrnil Marko in pokazal na čelo. «In sin?« «Spodaj.» »Vidiš, sinko: oče zgoraj, sin spodaj! Pojdi 'n stori tudi ti tako!«, je razsodil modri kadija... ZA BISTRE GLAVE IIII111II11 lilIIIIIIII Ml IIIII11 ■ IIIM IM II r 11 ■ Besede pomenijo: Vodoravno: a: vezalka, izraz strahu; b: igra na karte, mesto ob Baltiškem morju; c: ni radodaren, moško ime; č: teža embalaže; moško ime; d: pretiran okras, reka na Gorenjskem; e: zločin, obljuba; f: sila, os-eba. v operi Othello; g: azijska država, židovsko moško ime. Navpično: 1. važna luka za-padno od Reke, nebesno telo; 2 mesto na severnem Jadranu, nedotakljiv; 3. bog ljubezni, gozdni ptič; 4. soha (dvojina), barva konja (domač izraz); 5. K«iK nvi T inKIvo.ni vrsta hrib pri Ljubija-ni, vrsta fižola; 6. gora v Švici, nadležna žuželka; 7. moško ime, žabji glas; 8 igralna karta, najmanjši del snovi. REŠITEV Vodoravno: 1. Rabar, 6. Praga, 10. Mala Kapela, 13. Ana, 15. ocet, 16. Hope, 17. umik, 18. Niš, 19. Bikini, 21. Aco, 22. Š.N., 23. retor, 24. tp, 26. ar, 27. Eli-zij 29. salo, 32. klas. 33. koliba, 35. I.C., 37. ot. 38. basen. 39. Ru, 41. gem, 43. Ilirec, 45. tak, 46. erar, 47. Eros, 48. Sara. 49. rat, 50. Stanko Vraz. 52. Jenko. 53. aziat. Navpično: 1. Racine, 2. Aleš, 3. bat. 4. ak, 5. rahitis, 6. plen, 7. Ra, 8. gama, 9. Anica, 11.13). tiger, 33. Karon, 34. Arar**’ pokoj, 12. Epir, 14. akord, 19.136, Ceraj, 38. biro, 40. ukaz, «. bezati. 20. Italec. 23. rilo, 25. Mate, 44. leto. 45. tara, 48. svl, plin, 28. lk, 29. Soseska, 30. Ob, 150. sk, 51. oz- Azteki, praprebivalci sedanj8 Mehike v Srednji Ameriki, >° bili narod z visoko razvito kul' turo. Tudi sedanji svet bi Se c® njih še lahko mnogo naučil, En j Aztekih je med drugim tudi o6" stojal zakon, ki je določal, kd° izmed državljanov se sploh s®e opiti. To je bilo dovoljeno 'e nad sedemdeset let starim ljudem, ki so poleg visokih iel imeli otroke in vnuke. Ti so sf lahko napili, če jih je bilo v°. lja, agavinega soka, ki je tud’ dandanes med Mehikanci naJ' bolj priljubljena pijača. Prat® jo ji pulque (pulke), Zanim'v" je, da daje agava svoj sladki s® le enkrat v življenju. Tedaj skozi pet mesecev nepretrgo®8 Nazivajo ta sladki sok A«uf miel. Zbirajo ga v meh®*' Toplo je v Meheki in sok hitro zavre ter postane pulQ4e'e ’ Štiriindvajset ur potem ko t j sok zavrel, se mora pulque P' t>. Tedaj je najboljši. Je pa *elo močna opojna pijača. vek, ki se ga je napi), posta" zelo pojevit in pretepaški. ODKHITJE OTROŠKEGA VODNJAKA NA SEDEŽU ZDRUŽENIH NARODOV Na sedmo obletnico P«1®^ Ustanovne listine Združena narodov, ki so i° kot znan® 1945 v Sa" vodnidak1Zk">e "tal 50-00u°d°‘at' kv V<®n1ak so podarili Združenim narodom ameriški šojah ji kot znak njihove vere v Zdr® žene narode. V imenu amerisk® šolske mladine je izročila vod njak predstavnikom Združen® narodov Joy Priče, učenka ” Seatlea v zvezni državi w® shington, ki j« prečitala našle® nje besedilo vklesano na sp minski plošči vodnjaka: h «Darilo otrok iz Združen® držav in njihovih teritorij^ y-Združenim narodom v znalc^ta jateljstva d0 otrok vsega Lnje in kot opozorilo v naše ^d*®' v svetovni mir s pojnočj® I ženih narodov.« Pred odhodom i kolonije mms : Drugi teden bodo že naši malčki odpotovali v počit-ft'ške kolonije. Vse je že pripravljeno, tisti, ki bodo kopije vodili se udeležujejo posebnega tečaja, da bodo 2®ali bolje ravnati z mladino. Tudi otroci so že pripravljeni in nesrtpno čakajo na odhod. Zdravnik dr. Anton Da ne v je prav vse, ki so se priglasili, pregledal in jih določil, v katero kolonijo bodo šli. Precejšnje število jih bo moralo v zdravstvene, ostali pa v navadne kolonije. Prepriacni smo, da se bodo tisti dečki in deklice, ki so določeni za zdravstveno kolonijo pod skrbnim nadzorstvom in zdravniško nego, dodobra okrepčali, da bodo brugo leto zdravi in čvrsti z uspehom obiskovali šolo. Prav vsem pa želimo na počitnicah veliko zabave in dobre volje! r NASE NEDELJSKO BRANJE "N .J (Nadaljevanje iz nedelj, št.) «Da, prav >te rekli, iz otožnega srca. Otožen., nesrečen je bil ta naš jezični doktor’.» «Vi ste ga dohro poznali?« «Kako bi ga ne! Koliko časa je preživel v naši hiši!« «0, povejte mi kar koli o njem. Zdaj ko sem prebral njegove Poezije, bi zelo rad zvedel kaj o njem.« «Iz srca rada«, reče dobra gospa in sede krai mene. «To-da mnogo ne boste zvedeli, morebiti ravno najmanj tega, kar želite, kajti jaz sem preprosta ženska in pripovedujem samo to. kar sem videla. Da, naš France, nihče bi ne bil rekel o niem, da piše tako lepe stihe, vsai za nas lepe, ker jih razumemo in se primejo srca. Prešeren je malo gledal na svojo obleko. Bil je oblečen kakor koli Ne enkrat sem ga zato oštela in še pošteno, toda on je skomignil z rameni. Ni mu bilo dosti mar, kaj so o njem govorili. Upognjene glave je strmel predse in pri kozarcu vina je lahko presedel cele ure. Večkrat je potegnil iz žepa svoje dolge suknje košček papirja in kaj načečkal, najbrž kakšen stih. In dober je bil, predober kakor otrok, pa tudi čudaški kakor mesečnik; te njegove velike oči so gledale plaho v svet, nikjer si ni znal najti pravega kotička, nikoli ni vedel, kam bi se dejal. Večkrat mi je prebral katero svojih pesmi, toda o njih je malo govoril. Ce ga je kdo pohvalil, se je nasmehnil. Bil je zalo zamišljen, kakor vsi ljudje, ki ima- AVGUST ORUAN (Nadaljevanje s 3. strani) blestečo postavo Matere božje, y milostno gleda svoje varovance. Vse stene cerkvice so bile polne teh slik. Pa ne le za ribiče, tudi za aru?e ljudi, posebno za tržaške bieščane ,ie bila v Grljanu bož-Ja pot. Na dan Marijinega ozna-nenia, dne 25. marca, je šla procesija vsako leto po kamniti obmorski poti celo v Grljan. Procesija vernikov, udanih gr-tjanski Materi božji, udanih b‘°rda še bolj drugim, bolj posvetnim zadovoljstvom, na pr. dobri grljanski kapljici, razpo-^jsna mladina pa drugemu se-jhenjskemu veselju, se je nato dobre volje vračala s čolni po morju v Trst. Prosvetljeni avstrijski cesar Jožef Ji., ki je bij odpravil ti? EOce samostanov, cerkva, kapel, cerkvenih redov, ki niso mogli bokazati, da se bavijo z bolniško oskrbo ali šolanjem, je ukini! leta 1784. tudi grljanski sa-toostan. Samostan in njegovo posest ‘e kupi] na javni dražbi grof Jakob de’ Frandi za 6000 goldinarjev in ga priredil za svojo uPorabo. . Dva kipa s stranskih oltarjev, sv. Hijeronima in sv. Bonaventure, sta bila prenesena v cerkev na Kontovel glavni oltar s kipom Matere božje, ribičke zavetnice, pa je bil prene-K nV novo župno cerkev na •vatinaro. Zapuščena cerkvica VjL Ie polagoma propadla. Ka-Petdeset let kasneje, pri-**no okrog 1830. leta pa so jo rušiii do'tal. st ®e dolgo let za tem so hodili n.i verni ribiči po bregu gori Katinaro. izkazovat zaščitiš- * fv°i° hvaležnost, dokler skih n J,?urnrl rod starih «mor-poti nT^°vv». Mlajši ki božje poznali, niso vec 1 .• 2a «čudežno» Mater DozJo arijansko. ul pri jan u, prav sredi svetov-■ anskih shajališč, hotelov, ieto-, kopališč, tik nad kopališči, ton?' brega med zalivom in av-mobiisko cesto, je še danes jTtvpostna vila Prandi, nekda-Srljanski samostan (na ce-dria mehda napis Villa A- rišv se(,aj rekvirirana za ame-Hi]?0 vojsko, oz. za višjega čast-s* h - Visok zid ob cesti, ki se-do-f skoro do morja, varuje V v park s stoletnimi bori ka«t em bregu in v vilo ope-6 barve z dvema reliefnima j) askoma v obliki konjske z«r a na Pročelju. Za glavno čllr se is še ohranilo zna- ‘no samostansko stebrišče, s starim mogočnim drevesom na sredi dvorišča. Marsikdo se bo začuden vpraševal, čemu so grljansko Mater božjo prenesli ravno na Katinaro. In res nam ve povedati ljudsko izročilo še sedaj o nekaki borbi med Katinaro ,in Barkovljami zanjo. Barkovlja-ni so upravičeno trdili, da ima njih obmorska župnija več pravice do ribiške madone, in so Katinarce dolžili, da so jim mamko božjo ukradli. Katinarci pa so jih po svoji strani zavračali češ kamor sta šla «far in oltar«, naj gre še mamka božja. In v resnici, takoj po odpravi grljanskega samostana in božje poti, je bila ustanovljena župnija na Katinari, leta 1785. In zadnji gyardijan. grljanskega samostana Konstantin Hraster je postal prvi katinarski župnik oz. kurat. Za »doto« novi župniji je prinesel s seboj veliki oltar s kipom Matere božje. In Katinarci bodo pač imeli prav v smislu Jožefove cerkvene preuredbe. Jožef je poslal menihe «ven duše past« in s tem skrbet Za vero in ljudsko prosveto na vasi. Z isto reformo je šel na pr. Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, iz samostana župnikovat v Bohinjske hribe, in če ni morda ravno zaradi tega postal pesnik, je pa gotovo njegov jezik ogromno pridobil na klenosti in njegova muza novih, ljudskih pesniških snovi Katinarci m Lonjerci pa so dobili ob tej priliki župnijo, ki jim je bila takrat pač zelo koristna. Ce pomislimo, da takrat ni bilo župnije niti pri Sv. Ivanu, in so zato morali Svetoivan-čani k maši k sv. Antonu Novemu, potem razumemo, koliko potov je bilo s tem prihranjenih temu delu slovenske tržaške okolice, in koliko duhovnega življenja je ta pridobila v dobi, ko se je vršil okrog cerkve velik del takratnega kul' turnega življenja. Upravičeni duhovni dedič starega grljanskega samostana in cerkve je bila torej katinar-sko-lonjerska župnija, ki se je tega dobro zavedala. In je to svojo pravico tudi vedno trdovratno branila v vseh dobah proti komur koli, bodisi proti barkovljanski ali kontovelski župniji, ki bi imeli kot sosednji še največ pravice, da niti ne govorimo o drugih. -O kipu samem so domneve, da je bil prinesen v Grljan v davnih časih iz kake oglejske nekdaj božja pol ribičev cerkve ali pa, da je bil narejen prav za Grljan že spočetka. Naj bo temu kakor koli, — že prvi površni pogled nam pove, da je precej dobra rezbarsko delo — kip je iz lesa — kiparja ali dobrega umetnega obrtnika, nikakor pa ne kakega ljudskega umetnika. Soha je dober meter visoka, nedvomno precej stara, saj je bila izvršena nedvomno pod vplivom gotske duhovne in umetnostne sredine (vsekakor so struje prihajale na deželo v precej kasnejših dobah iz večjih umetnostnih središč). Seveda, če so- jo polno glavo; redkokdaj je kazal vesel obraz. In kaj je bilo to? Skelela ga je rana, stara, globoka rana. Zenska je bila tega kriva. Človek, ki vedno živi v zvezdah, vidi povsod na zemlji zvezde, in učeni glavi se najprej zmeša. Tudi Prešerna je spravila ženska do tega, ona je kriva, da na njem nismo videli veselega obraza. Ime ji je bilo Julija P no, menda ste brali nie.no ime na začetku njegovih pesmic. Ali mislite, da je bila kakšna lepotica? Nikakor ne. Cisto navaden obraz, toda Prešernu je vžgala možgane, Ej, vsak človek ima svoje oči in vidi cekin, kjer je morda le svetel groš. Prešeren se je utopil v njene oči čez glavo, ona pa je vzela nekega gospoda uradnika. Zdaj, se mi zdi, živita v Novem mestu. In ni moglo biti drugače. Ona — gospodična, fina gosposka hči, punčka. Drugače ni hotela brbljati kot nemško, Prešeren pa je bi! Kranjec, trd Kranjec. Kranjske pesmi kranjskega doktorja, to je za našo gospodo prava sramota, ali vsaj smešno. Omožila se je torej. Mar so ji bile Francetove bilje. T0 ga je zbodlo v srce in od te rane ni ozdravel vse svoje življenje. Tudi meni je govoril o njej; tolažila sem ga, a zaman. Govoril je zlasti tedaj, ko ga je vince nekoliko ogrelo. Rekel mi je mati, čeprav bi ne mogel biti moj sin; večkrat me je ubogal kakor krotko jagnje, vča-si pa je bil divji in mrk. Nekoč je malo manjkalo, da ni bilo nesreče. Sedel je mirno, popolnoma mirno in pil. Stopila sem po opravkih na dvorišče, kar naenkrat pa se zasliši iz kuhinje vik in krik. Pohitim, da vidim, kaj je. Dekleta so blede kakor platno vile roke. Moj ((jezični doktor« se je bil obesil na tisti veliki železni kavelj, ki je zabit v kuhinji nad pečnimi vratci. Zakaj, bog ve. Mnogo tudi nisem premišljala, temveč sem brž prerezala vrv. Tako smo ga rešili. Nikdar ga nisem vprašala o tem, pa tudi sam mi ni govoril. Z malokom se je družil, samo z majhnim črnim čevljarjem, ki še zdaj večkrat prihaja sem pit. Morebiti ste ga videli. Bilo je. ko da se je na njegqvo glavo spustila otožnost kakor črna mrtvaška tančica. Ko je malo pred nemško ne razumem, mi je kljub temu to čudno klopotalo, No, tetka, naj P'h voda odnese, jaz ne pojdem nikdar v njihovo družbo, niti nočem biti kdaj ljubljanska gospodična in, ako mi dobri Bog da moža, me ne popelje drugače pred oltar kakor pod veliko zlato avbo, ki mi jo je zapustila rajna babica.« Tako se vam je razjezila Neža nad ljubljanskimi gospodičnami zaradi doktorja Prešerna, ki mu tudi sedaj krasi grob z lepim cvetjem. Reoite ji, naj vas popelje na njegov grob; gotovo boste slišali cele litanije. Alberta je že tako dvakrat ali trikrat pošteno ošvrknila.« Preprosta zgodba gospodinje o pokojnem pesniku me je čudovito ganila. Zdaj sem razume] te vroče in otožne izlive njegove užaloščene duše, tisto mračno senco, ki pada na vrste njegovih bleščečih stihov. To ni bilo nobeno megleno «svetobolje», ki nam prikazuje ves svet samo s temne strani, nobeno hlinjeno tarnanje; v te pesmi je izlil Prešeren vsa svoja čustva s preprosto, vendar pa čudovito besedo. To je pelin, ki je vzklil na gorenjskih tleh. toda tisti gospodje razlagalci, ki primerjajo Prešerna s Schillerjem, se kruto motijo. To sta dva popolnoma različna človeka, in če France uporablja prav živo Pe-trarcove mere in če svoje bleščeče misli kuje tudi v verige arabskih gazel, je ven- Starši, vplivajte na svoje otroke, da čitajo poučno slovensko knjigo. dimo le P° kipu in po oblikah in ne po barvi. Kip je bil namreč gotovo večkrat prebarvan in zadnjič ne v preveč davnem času. Vsekakor mnogo kasneje, kot je bil narejen, in ne preveč posrečeno v skladu z njegovim slogom. Vsekakor bi mogel strokovno-kritični pregled, s potrebnimi tehničnimi sredstvi odkriti marsikaj zanimivega o postanku in ((življenju« tega pomembnega kipa. Zanimivo je, da ima grljan-ska zaščitnica slovenskih ribičev svojo naslednico. Kulturno razgledani in tudi za krajevne tradicije razumevajoči graditelji Miramara (v ostrem nasprotju z upravo gradu, ki ie takoj v začetku italijanske okupacije, z znano nestrpnostjo, odslovila od tu celo zadnjega slovenskega domačina, ki je grad zidal, in bil v njem zaposlen, ter ga nadomestila z importira-nimi), so postavili na stolp nov kip grljanske Matere božje v nišo .Uk pod uro na zapadni strani stolpa. Obrnjena proti Grljamskemu zalivu z razprostrtimi rokami pomirja viharje in ščiti ribiče s kretnjami, ki jih sodobni svet več ne razume. Šaj so redki, ki prisluhnejo nemi govorici kamnov, zgradb, ruševin, — in še manj je onih, ki j0 razumejo. Z. JELINČIČ smrtjo sedel za mojo mizo, je potegnil iz žepa knjigo, prav tole knjigo, ki jo držite zdaj v rokah — svoje pesmi. Dal mi jih je rekoč, da nima nič pametnejšega, naj si to hranim za spomin. In umrl je. Pozneje je prišla Neža v našo hišo in, ko je brskala po mojih stvareh, je staknila spomin na Prešerna. In ga ne da iz rok. Tudi ona je taka glava, ki se naglo vžge, vroča kri in zna lepo in ubrano peti. Da, govorite ji kaj o ((doktorju« in vzkipela bo. Je že take narave. Kako se je hudovala. da Julija ni marala tega človeka. «Kje je imela dušo«, je jezno vzkliknila, «da ni vzela moža, ki zna zlagati tako lepe pesmice, da ti takoj osvoje srce! Ce bi bil Prešeren danes živ. čeprav tudi star, ne bi dolgo premišljala, takoj bi ga vzela, če bi bila njegova dobra volja. Da je bil Kranjec! Moj Bog« je rekla «tudi Kranjci so ljudje in vsak gode, kakor mu ie gospod Bog ustvaril gosli. To ni nobena sramota. In prosim vas. draga tetka, kaj so te naše ljubljanske gospodične? Ko prično nemško čebljati in popevati, se jim takoj pozna, da jim ta ((francoščina« ni zrasla na jeziku. Slišala sem jih in, čeprav PRAZEN PRISTAN Boris Pahor (Nadaljevanje s 3. strani) nekje na saharskem pesku zopet pokajo ustnice od žeje. 2ato ni bil videl ladje, včeraj. Zdaj pa jo išče z očmi, a nje ni. Tedaj je prišel od nekod težak in sedel na klop. Ferdo se je obrnil k njemu: ((Sinoči je bila tam ladja,« je rekel vojak Ferdo težaku skoraj jezno, ko da ga kliče na odgovor. «Je bila je. a je odplula.« reče mož. ((Odplula,« neverno ponovi Ferdo. Se pred svitom so dvignili sidro.« malomarno reče težak. «Ni mogoče*-- Mož pa zaspano pokima: «Je mogoče je.» Potem vzklikne skoraj razdraženo, kakor da zagovarja mornarje: «Saj so cel teden čakali povelje za odhod!« «Da, cel teden,« je zamrmral Ferdo. In se mu je zdelo, kakor da je samo v prividu izrekel prav te besede sinoči Marko. Dolgo je strmel v morje; nato se je obrnil in se zagledal v mesto: Tripolis je pred njim tuj in nesmiseln kraj. Domislil se je Arabca, ki sna-ži čevlje pod stebrom, pa se je sam sebi grenko posmehnil, ker ga je bil prej pozdravil tako, ko da jemlje za zmeraj slovo od njega. Vojak Ferdo Trampuž opeharjen, je stal na pomolu, na meji med sovražnim peskom in sovražnim morjem; in ni mogel tja, kamor je bilo že odšlo srce, in si ni hotel priznati, da se bo vrnil nazaj tja, kamor se mora vrniti. Zato se je spet obrnil k morju. A pristan je bil neizprosno in sovražno prazen. Divji je bil pristan in divje je bilo morje, pa nabreklo, ko da ga neprenehoma burkajo podmornice, ki se kot krdelo morskih somov premetavajo v njegovih globinah. Vojak Ferdo je trudno sklanjal glavo in opazoval vodo, ki se je kot mogočen polip gnetla ob pomolu; tedaj se je njegov pogled ustavil tudi na dokolenkah ki si jih je davi tako prešerno in veselo loščil. Toda tudi dokolenke so se svetlikale mrzlo v jeklenem odsevu, ki je prihajal iz divjega praznega pristana. (Odlomek Iz afriških listov) dar trd Kranjec, Slovan od glave do peta. Razlaga gorenjske gostilničarke mi je bila v resnici stokrat ljubša kakor bog ve kako duhovito razglabljanje učenih razlagalcev. In ta knjiga je bila njegova, prav njegova. Ko sem jo držal v rokah, sem čutil, kot da me prešinja električni tok po žilah, kot da držim neke svete relikvije. Pohitel sem k Albertu, povedal sem mu vso zgodbo in čeprav se ga je držala neka skrivnostna nevolja, je vendar spet pričel poslušati bolj pazljivo in, ko sem mu orisal nesrečno romantično ljubezen mnogo bolj živo kakor dobra gospodinja, se naenkrat razvname in se tudi on z vso dušo posveti Prešernu. Omenil sem že, da je bil Albert jako plemenita duša. Žalost neuslišanega nesrečnega pesnika se je lotila tudi njegovega srca; morda v veliki meri zato, ker je bil mladenič prepričan tudi o sebi, da ga je sramotno izdal njegov zagrebški ideal. Toda ni ga ganila samo ta namišljena podobnost. Zakaj je bil Prešeren nesrečen do groba, zakaj ga je deklica trdosrčno odbila? Ker je bil Kranjec, ker je bil Slovenec, sin teptanega naroda, na katerega so gledali prezirljivo tuji velikani, kateremu so se domači odpadniki posmehovali; ker ni hotel opustiti materinega mleka, ker je ogrnil svoje krasne misli v besede zastavnih Samovih vnukov. Ali ni to vredno greha in smeha? Po kranjsko peti! Ali ni to prostaško in bedasto? Večkrat sem govoril Albertu, da on ni Nemec, kakor tudi jaz nisem, spet da ne bi smela biti naša poglavitna skrb poveličevanje tujega, čeprav velikega naroda, in da imajo tudi manjši narodi pravico stopiti v svetovni krog. Vselej se mi je Albert bridko nasmehnil, vselej mi je odvrnil: «Da, to je plemenito, ali kaj hočeš, tu ni zdravila. Sodba zgodovine je kruta, ona nas je obsodila. Kaj neki bi koristila takale termopilska bitka? Uklonimo se usodi, grejmo se ob slavi Schillerja in Goetheja, če nimamo lastnih sonc.« — No, zdaj ni več tako govoril. Zavržen, zaničevan in nesrečen, ker je Kranjec, ker je Slovan! To ga je presunilo, prerodilo. Mladenič je vzkipel v živem ognju. — «Kaj», pravi in jezno stisne pest. «Komu je dal Bog pravico, da me tepta, da me zaničuje, ker sem Kranjec? Kdo ima pravico zahtevati od mene, da moram biti nesrečen samo zato. da ie lahko on srečen? Ali so narodi divja zverjad, ki se žre med sabo? Zakaj lahko postanem vzvišen samo s pogojem, da se odrečem svoji krvi, svojemu materinemu mleku, svoji naravi, svojemu imenu?« — Zamisli se, a znova naglo vzkipi: «Da, pobratim, prav si govoril, čast in slava vsaki ideji, vsakemu vrlemu narodu, toda ta veličina in slava ne smeta zahtevati od mene, da postanem izdajalec, da se pregrešim proti naravi, nikdar! Kranjce zaničujejo; tudi jaz sem Kranjec, slovenska kri, in prav zato, ker Kranjce zaničujejo, hočem biti trd in pravi Kranjec, kakor je bil Prešeren. Vi Hrvati ste srečnejši. Vam niso požgali kronik preteklosti kot nam, vi niste privezani samo k plugu in brani. Toda tudii vi ste zaničevani, barbari pred svetom. Mi tuji garači, vi tuji pandurji, mi in vi pa slovanska kri.« (Nadaljevanje sledi) Peta števili RA/.GLtDDV (Nadaljevanje s 3. strani) nil tudi njegov nastop v obrambo slovenske primorske zemlje. O prvi knjigi Svete zemlje, s katero je začel Janko Moder romanificirano kroniko slovenskega rodu, je M.R. zapisal nekaj prav primernih pripomb. Uredništvo je za to številko poskrbelo nekaj posnetkov Hlavatyjevih akvarelov, med katerimi je nekaj prav uspelih, tako Na Savi, Plavži in Pozimi. 1 7)uiuut 'futiato:Blilance a. ka^aJci se je spominjal, vai 0 t€m Pripovedo- J*1 tudi njegov oče, ko ^..Sa kak večer obiskali v J P°vem stanovanju mje-da Dariji, ki so bili ru-uaul kakor on. Večkrat je ltr',erl teh rudarjev naen-^ at treščil s pestjo po ml-da je zarožljalo, mama K je tiho prosila, da niso ker bi utegnil kdo po-ta?iti ter prisluškovati. Da, j *° je bilo, se govori. Da-kr«iPa ■■ e'D. ko bi že b)l *n' ti,at velik, da bi postal tu-da*.?n komunist... Koman-Vol ^asto In komisar Zl-hoif- sta brez dvoma naj-k,, komunista v brigadi. prav gotovo sta. bi bil drugi!... da M pjijjUuiijšiujji iinfij? flliHil? Hiiiiiir predvaja samo še danes v nedeljo 6. t. m. z začetkom ob 16, uri in v ponedeljek dne 7. t. m. z začetkom ob 19. uri dolgo pričakovano mojstrsko delo družbe Metro Goldwyn Mayer, to je barvni velefilm “MALE ZEKE Film vam očarujoče in z omamljivo nežnostjo in lepoto pokaže nedavno pretekli, za vedno minuli svet in njegovo življenje, kakor ga je opisal v znanem romanu Arkop. V torek in sredo 8. in 9. t. m. velezanimivi napeti film Divja strast*« V če