KRANJ, torek, 14. 2.1984
CENA 17 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan i Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
St. 12
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
programi treba pohiteti
J^«nj — Številke kažejo, da znaša "ija predračunska vrednost in-aj v kmetijstvo na Gorenjskem milijonov dinarjev. Kakšne pa možnosti za uresničitev, je ta tek predvsem odvisno po eni od programov, po drugi pa od jev. Pri programih gre pone-po podatkih Ljubljanske banke rjne banke Gorenjske, ta tre-Jele za napovedi. Rok za prija-ferojektov Je 28- februar, vendar lt*to]0 ponekod pri pripravi le-teh ■v^j težav.
r*ko se, na primer, pri pripravi >ktae dokumentacije za pitali-.Ha Trati zatika zaradi izpolnjena in zagotovitve določenih pogoja tem območju. Pri projektu za " atorijsko   razmnoževanje sešitega krompirja pri KŽK pa se zaradi potrebnih poskusov in J*2 celotna zadeva zavlekla tja do ^a. Tudi nekateri drugi progra-^siroma pogoji za njihovo uresni-bodo dani šele v drugem polle-Za\o so na nedavnem posvetu v »ju, ki ga je pripravil republiški »te za kmetijstvo, gozdarstvo in io, menili, naj bi vsi tisti, ki projekte končane, z njihovo ) in vlogo v banki pohiteli, pa naj bi jih takoj vzela v pre-Razen tega pa bo banka že prišli teden pripravila ustrezne ma-l*le za izvršne svete občinskih *&in in Medobčinsko gospodarsko , fcr "^ico, da se bodo nato skupaj dobili za vrstni red. <^  banki bo letos in deloma tudi še Prihodnje leto za investicije v 1^6ti]stvo na voljo približno 80 mili-'   ';0''dinarjev sredstev, v primerjali   predračunsko vrednostjo vseh ^v^anihinvesticij torej slaba peti-bJ° w 23 investitorje pomeni, da ^°rajo že zdaj zavedati, da bodo "snićitev začrtanih programov 1» vključevati, in zainteresirati Porabnike. Ob takšni oceni pa je /dejanskih možnosti in potreb ^dno precej zameglena. Glede ispravo projektne dokumentaci-kot kaže, lahko ugotovili, da bančna sredstva s tega naslova **tajala.
A. Žal ar
V prodaji še malo sprememb
Do 20. februarja morajo republiški izvršni sveti ugotoviti, ali so se na staro raven vrnile vse cene, povečane med 19. in 23. decembrom
Kranj — Tržni inšpektorat Uprave ■ ški izvršni sveti ugotoviti, ali so se
inšpekcijskih služb za Gorenjsko je v petek, 10. februarja, seznanil republiški tržni inšpektorat z nekaterimi ugotovitvami v zvezi s cenami. Po zbranih podatkih je 28 proizvajalcev prehrambenih in drugih izdelkov za široko potrošnjo začelo dobavljati blago po znižanih cenah. 48 proizvajalcev oziroma dobaviteljev je pismeno ali telegrafsko obvestilo prodajalce o znižanju cen z veljavnostjo od 7. februarja naprej. Med dobavitelji, ki so potrdili priznanje nastalih razlik v cenah proizvodov na zalogi, jih je 17, medtem ko je 9 dobaviteljev izdelkov obvestilo prodajalce, da razlik v ceni za blago na zalogi ne bodo krili. Razen tega pa je 12 proizvajalcev obvestilo prodajalce, da so njihove cene veljavne in realizirane pred 19. decembrom lani in jih zato ne bodo spreminjali.
Kopica tovrstnih različnih podatkov ta trenutek še precej zameglu-   -j-.     , . , , . .i.-ti
je stanje v zvezi s cenami. Tako so Pustošenje orkanskega vetra po gorenjskih krajih
za kar lepo število izdelkov sicer napovedane vrnitve na cene pred 19. decembrom lani v trgovini še niso uveljavile. Ne glede na to pa je zvezna vlada minuli teden menila, da bo, kot kaže, z uvedenimi ukrepi najbrž moč celovito uveljaviti skupščinske sklepe in morda ne bo treba sprejeti posebnega zakona. Vendar pa morajo do 20. februarja republi-
na staro raven vrnile vse cene, povečane med 19. in 23. decembrom lani, in o tem obvestiti zvezni izvršni svet. Ta pa bo potem skupščini predložil dokončno oceno, ali je morda treba zaradi »neposlušnih« sprejeti intervencijski zakon ali ne.
Potrošnik uveljavljenih starih cen doslej v večini primerov še ni občutil. Inšpektorji pa bodo morali v naslednjih dneh ugotavljati, ali so napovedane vrnitve na stare cene tudi dejansko uveljavljene v praksi. Rok za ugotovitev stanja je 16. februar.
Pri vračanju na stare cene (to že zdaj zagotovo lahko ugotovimo) bo prihajalo do različnih primerov, variant in inačic. V zvezi z vračanjem na stare cene pa vse bolj prihaja v ospredje tudi ugotovitev, da se bomo ponovno srečali s pomanjkanjem nekaterih izdelkov. a Žalar
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Pojte, ljudje, igrajte, slikajte, ustvarjajte!
Naj ob slovenskem kulturnem prazniku, ko vsi vprek poudarjamo, kako nepogrešljiva je za naše življenje kultura, najsibo ustvarjalna ali le porabniška, napišem par vrstic v prid svobodni menjavi dela na področju kulture. Po domače: kako zelo smo delavci v tovarnah razumevajoči, radodarni, ko nas kulturniki prosijo za denar, da bi lahko postavili gledališko predstavo, likovno razstavo, koncert, odprli novo knjižnico, ohranili edinstven kulturnozgodovinski spomenik, izkopali ostanke prednikov . '. .
Res je, lahko bi našli kar precej zgledov, kako si združeno delo in kultura podajata roki. Veliko je skupin (folklornih, pevskih), zlasti ljubiteljskih, ki lahko živijo samo z denarno pomočjo delovnih kolektivov. V zameno nosijo njihovo ime, nastopajo na njihovih proslavah. Pa koliko abonmajskih gledaliških predstav odkupijo v tovarnah, da zadostijo kulturnim potrebam zaposlenih! Kaj za to, če vstopnice vedno niso izkoriščene! In koliko pokroviteljstev nad najrazličnejšimi kulturnimi prireditvami prevzemajo delovni kolektivi! Naj omenim samo najbolj svež primer: Teden slovenske drame, ki se te dni odvija v Kranju, je (so)prevzel Gorenjski tisk. Tovarne na široko odpirajo vrata likovnikom ...
Kot se mi zdi, da je še vedno nekako vsiljen slovenski kulturni praznik, tako se mi zdi prisiljeno peti hvalo tudi svobodni menjavi dela na področju kulture.
Bogati, radodarni smo v malenkostih. Bistva se raje ne dotikamo, ker je predrago. Priznajmo, da smo v resnici za kulturo prav malo zavzeti; ko režemo skupno porabo, je z najlažjim srcem, z najmanj škode, že tako siromašni kulturi.
Le zakaj si knjižničarji izmišljajo nakup toliko in toliko novih knjig, ko pa splohnimamo časa za branje?Zakaj gledališčniki tarnajo, da je oder v njihovi dvorani premajhen, ko pa se nam zdi za tistih par predstav čisto dovolj velik, zakaj neki bi spomeniško varstvo obnavljalo ostanke fevdalne zgodovine, ko pa nam ne morejo biti v ponos? Zakaj bi se šli vrhunske likovne, glasbene ustvarjalnosti, ko pa je za nas dobra tudi narodna pesem vaškega zbora ali že tako predraga slika amaterja? In navsezadnje, kaj nam mar kulturniki, ki poželjivo gledajo na rast naših, delavskih osebnih dohodkov... Mar ni res vse skupaj prisiljeno, zlagano?
H. Jelovčan
Bes narave, nemoč človeka
V četrtek in petek je silen vihar prizadel številne kraje na Gorenjskem — Ruval in lomil je drevje, trgal daljnovode in poškodoval stavbe — Hitro odpravljanje posledic — Medsebojno razumevanje in pomoč
VELIKA ŠKODA NA ELEKTROENERGETSKIH NAPRAVAH -Delavcem Elektro Gorenjske je uspelo do nedelje zvečer zasilno odpraviti vse okvare na električnih napeljavah in napravah ter tako spet oskrbeti vse porabnike z električno energijo. Temeljita popravila bodo seveda trajala dalj časa in zahtevala nemalo dela, predvsem pa veliko denarja. Po grobih ocenah namreč znaša škoda na elektroenergetskih napravah okrog 19 milijard starih dinarjev. Treba bo zagotoviti tudi večje količine rezervnih delov in raznega materiala, katerega spisek so že dali občinskemu štabu za civilno zaščito v Kranju. (S)
GORENJSKA - Narava je nepredvidljiva in zato često tudi kruta. Zdi se, da vse počne samovoljno; vreme je že dalj časa kot ponorelo in z nenadnimi spremembami zadaja človeku udarce zdaj z ene, zdaj z druge strani. In človek ostaja zaradi vihravosti naravnih pojavov majhen, včasih povsem nemočen.
To smo konec minulega tedna spoznavali tudi na Gorenjskem med daljšim pustošenjem silnega vetra, ki je. močno prizadel večino naših občin. Vihar z orkansko močjo se je razbesnel v noči s četrtka na petek, ko je ruval in lomil drevje, trgal daljnovode, metal kritino s streh in celo odnašal ostrešja stavb ter rušil zidovje. Prvi podatki so govorili o okrog 150 poškodovanih stavbah. Ker je še v petek škoda naraščala, se je pozneje izkazalo, da je težje prizadetih več sto objektov, uničenih več tisoč kubičnih metrov gozda in mnogo sadovnjakov pa potrganih veliko električnih in telefonskih napeljav. Na nekaterih cestnih odsekih je bil zaprt cestni promet, otežen je bil železniški promet, marsikje so zaradi var-
ZAVAROVALNIŠKI DELAVCI POSPEŠENO OCENJUJEJO ŠKODO — Že med neurjem so delavci Zavarovalne skupnosti Triglav odšli v najbolj prizadete kraje, da bi ocenili nastalo škodo. V dveh dneh konec minulega tedna so rešili okrog 180 škodnih primerov, zavarovalnica pa je oškodovancem že izplačala prve akontacije. Ker predvidevajo, da je na Gorenjskem okrog 2000 oškodovancev, bodo gorenjskim ocenjevalcem priskočili na pomoč zavarovalniški delavci od drugod. In što to! Lastnikom poškodovanih objektov priporočajo, naj ne čakajo ocenjevalcev; takoj naj se lotijo popravil, da ne bi nastala še večja škoda zaradi morebitnih padavin. (s)
nosti opustili pouk in predčasno konča-'li delo.
V petek smo obiskali kraje, ki jih je vihar rf&jhuje prizadel. Dokaj nenavadno in žalostno podobo je dajala pokrajina po nočnem divjanju vetra. Ker silni veter še ni pojenjal, je bilo moč sprva srečati zunaj le ljudi, ki jih je tod zadrževalo opravljanje raznih dolžnosti.
»Preživeli smo strašno noč,« nas je seznanil delavec Petrola, Marjan Črni-lec iz Breznice, med natakanjem goriva na jeseniški črpalki. »Zjutraj smo morali pri Žirovnici stopiti iz avtobusov in odstraniti s ceste podrta drevesa, da smo se lahko odpeljali naprej na delo. Popravilo hiše doma pa me še čaka, ker nisem mogel dobiti zamenjave v službi. Komaj sem po nedavnem vetru obnovil poškodovano streho, že je uničilo njen večji del. Še sreča, da imam nekaj kritine v zalogi, pa da se mi bo del stroškov povrnil iz zavarovanja.«
HITRO UKREPANJE ŠTABOV ZA CIVILNO ZAŠČITO — V gorenjskih občinah so se že ob začetku neurja sestali štabi za civilno zaščito. Le v škofjeloški občini, kjer je bilo poškodovanih malo objektov, štabu ni bilo treba nadalje ukrepati. V vseh drugih občinah so uvedli stalno dežurno službo in v njej zagotovili zbiranje podatkov o posledicah viharja ter nuđenje nujne pomoči najbolj prizadetim. Povsod so aktivirali tudi štabe CZ v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki so opravljali konkretne naloge pri reševanju težav na svojem območju. Težaven položaj zaradi nastale škode so obravnavali tudi občinski komiteji za SLO in izvršni sveti občin, ki so sprejeli potrebne ukrepe. (S)
PRVA NALOGA POPRAVILA
Podobne skrbi so trle vse ljudi, ki jim je veter povzročil kakršnokoli škodo. Hiteli so z zasilnimi popravili in iskanjem denarja ter materiala za te-meljitejšo odpravo posledic neurja.
Na Jesenicah, kjer je poškodovalo nekaj stavb, je direktor hotela Koro-tan, Mirko Razinger, povedal: »Tod ne pomnimo takega viharja. Na našem hotelu je uničil streho. Skrbi nas, ali bo moč hitro dobiti prek 400 kvadratnih metrov pločevine; za popravilo stavbe se že dogovarjamo.«
V žirovniški osnovni šoli smo našli ravnatelja pri nevsakdanjem opravilu. »Hitimo z zasilno zaščito razbitih oken,« je naglasil Marjan Jemc, »da ne bi bilo še več škode zaradi prepiha; popravilo strehe bo trajalo dalj časa. Danes smo morali poslati otroke domov, prihodnji teden pa si bomo prizadevali pouk čimprej normalizirati.«
Iz hiše v Zabreznici 3, ki je kazala odkrito in polomljeno ostrešje, je prihi-tel Janez Dolžan. »Namesto da bi šel v delo v radovljiško kmetijsko zadrugo,« je dejal, »moram danes po nakupih gradbenega materiala. Svojci mi bodo pomagali pri popravilu hiše v prihodnjih dneh.«
Med vožnjo proti Breznici smo na cesti srečevali delavce tamkajšnje Planike, ki so, tako kot mnogi drugi, morali domov zaradi izpada električne energije. Sunki vetra so jim močno oteževali hojo. Maloprej smo pri žirovniškem
Nadaljevanje na 12. str.
TRENUTNO OKROG 600 NAROČNIKOV BREZ TELEFONA - Konec minulega tedna so delavci podjetja za PTT promet iz Kranja zasilno odpravili poškodbe na najbolj prizadetih delih telefonskih napeljav. Trenutno je še vedno izključenih iz telefonskega omrežja okrog 600 naročnikov. Zasilna popravila bodo trajala najmanj 14 dni; temeljito odpravljanje škode, ki jo v grobem ocenjujejo na okrog 1,5 milijarde starih dinarjev, bo težavno zlasti zaradi pomanjkanja potrebnega materiala na tržišču, finančna sredstva pa bo gotovo treba zbrati s solidarnostno pomočjo širše družbene skupnosti. (S)
S     '^ra»iam,w*IIM"   "   '" v]pf],re viharja so hudo prizadele veliko gorenjskih prebivalcev. Toda nji-
V*! ostrešja na hotelu Bor v Preddvoru je uničen, vendar upajo da bo-    ^edt^m^ 'premagala želja po obnovi domov.
*r%o v okrog desetih dneh povsem obnovili. - Vse slike f. Perdan hovo pretreseno^ j
PO JUGOSLAVIJI
JANUARJA VIŠJE CENE
Januarja,so sc cene pri industrijskih proizvajalcih povečale za 4,4 odstotka. Tako so bile v primerjavi z lanskim januarjem večje za 60,5 odstotka. Januarja so se orodja in stroji v povprečju podražili za 7,5 odstotka, reprodukcijski material za 3.4 odstotka, medtem ko so se cene pri izdelo-valcili blaga za osebno porabo zvišale za 7,5 odstotka. Primerjava med dejavnostmi pokaže, da se je januarja najbolj podražilo pridobivanje železove rude in to kar za 31 odstotkov, proizvodnja krmil za 15, predelava barvastih kovin za 13,2 odstotka, gramoz in pesek za 12, tekstil za 11 in brezalkoholne pijače za 11 odstotkov.
MODERNIZACIJA PROGE
Poleti bi morali začeti z modernizacijo magistralne železniške proge Jesenice —Gevgelija, ki je najkrajša povezava med srednjo Evropo in Bližnjim vzhodom. Predvideno je, da bi na približno 180 kilometrih proge opravili remont, na 134 kilometrih pa bi zgradili avtomatski prožni blok. Razen tega bodo elektrificirali zadnjih 200 kilometrov med Ba-tajnico in Ostružnico v dolžini 27 kilometrov pa položili dvojni tir. Postaviti nameravajo tudi sodobnejše signalno varnostne naprave. Delo bodo financirali s posojilom evropske investicijske banke, končali pa naj bi jih sredi leta 1986.
ZDOMCEM PONUJAJO DELO
Deset delovnih kolektivov v Prokuplju je letos ponudilo 150 delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini. V tem mestu bodo ustanovili tudi dve pogodbeni organizaciji steklarjev in fotografov, ki bosta zaposlili 20 povratnikov. Tudi v Nišu, Pirotu, Svrljigu, Babušnici in drugih industrijskih središčih nameravajo odpreti več sto delovnih mest za povratnike.
BONI LE ENKRAT NA LETO?
V Mariboru je od 45.000 upravičencev bancinskih bonov januarja in v prvi polovici februarja dvignilo lanske bone kar 11.000 zamudnikov. Po letošnje bone pa še vedno prihaja v povprečju po 300 občanov. Ker je očitno, da veliko ljudi ne prihaja pravočasno po bone, so predlagali, naj bi bone razdeljevali le enkrat letno.
Zavzetost mladih za mir
Radovljica — Pri občinski konferenci ZSMS Radovljica se je pred časom na pobudo članov klubov OZN zbralo več mladih, ki so ustanovili delovno skupino za različne akcije v podporo mirovnim gibanjem in razo-rožitvenim prizadevanjem pri nas in v tujini. Skupina, v kateri je že nad 40 članov, je izredno delavna, njen program pa domiselen in vsega upoštevanja vreden.
Že konec preteklega leta so člani skupine pripravili tematski večer in razpravo o razorožitvi. 26. januarja so v predavalnici IBM v hotelu Grajski dvor v Radovljici organizirali okroglo mizo z izhodiščno temo Mirovna gibanja pri nas in v svetu. Ob zelo dobri udeležbi in razgibani razpravi je pogovor vodil član komisije za mednarodne odnose v predsedstvu republiške konference ZSMS, Ignac Krivic. Razpravo so popestrili z diafilmi o mirovnih gibanjih v raznih krajih sveta.
Delovna skupina je konec minulega leta poslala v vse osnovne in druge šole v radovljiški občini nagradni razpis za spis na temo o mirovnem gibanju, in razorožitvi. Do začetka februarja je prišlo iz šol več deset izredno zanimivih prispevkov. Pregledala jih bo ocenjevalna komisija, ki bo avtorje treh najboljših predlagala za knjižne nagrade.
Konec februarja ali v začetku marca delovna skupina pripravlja postavitev takoimenovane mirovno stojnice v Radovljici. Obiskovalcem bo na ogled različno propagandno in drugo gradivo o mirovnih gibanjih. Obiskovalci se bodo v posebni knjigi podpisovali, s čimer bodo izrazili svojo podporo temu gibanju.
JR
Kranj — Minuli petek zvečer je bila v kranjskem domu JLA proslava v počastitev dneva enote narodnega heroja Borisa Kraigherja in 70-le-tnice rojstva našega priznanega revolucionarja, politika in gospodarstvenika, po katerem nosi enota ime. Tovariškega srečanja, na katerem je imel slavnostni govor predsednik ustavnega sodišča SRS Tone Bole, so se poleg borcev in pripadnikov enote udeležili družbenopolitični delavci iz republike, predstavniki poveljstev LAO in republiškega štaba TO ter vseh občin, kjer delajo in živijo pripadniki enote. (S) — Foto: F. Perdan
Javni poziv
Gradimo male vodne elektrarne
Javni poziv, ki so ga podpisali Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji. Turistična zveza Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Zveza strojnih inženirjev in tehnikov SRS, Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS, Zveza hortikulturnih društev Slovenije in Zveza ribiških družin, objavljamo v skrajšani obliki.
»Dolgoročni program gospodarske stabilizacije povsem upravičeno terja, naj se naslonimo na domače naravne vire, na lastne sile in znanje. Tudi zboljšanje energetskega položaja je mogoče pričakovati le, če se bomo odločno usmerili na kar najbolj smotrno izkoriščanje domačih energetskih virov, lastnega denarja in znanja. Posebno v energetski politiki je bilo usodno dosedanje zapostavljanje domačih virov, ki nas je pripeljalo ne le v gospodarske težave, ampak tudi v pretirano zadolževanje in določeno odvisnost od tujine. Namesto obljubljane najcenejše smo dobili najdražjo in za zdaj ekološko še vedno sporno jedrsko energijo... V Sloveniji srno doslej izrabili komaj polovico vodne energije in zelo malo dajemo tudi za raziskave in izkoriščanje drugih številnih obnovljivih in čistih virov energije. Ko odločno podpiramo izkoriščanje domačih energetskih virov, moramo hkrati poudariti, da smo že po ustavi dolžni varovati znamenitosti, kakršne so na primer Soča, Cerkniško jezero, Radovna in podobno. Pri izkoriščanju premoga pa se ni mogoče strinjati z njegovo množično uporabo v mestih, dokler bo vseboval tako visok odstotek žvepla, saj povzroča hudo zdravstveno in gmotno škodo. Zlasti nekatere razvite države kot Avstrija, Švica in Italija dajejo zgled, kako je tudi na majhnih rekah in potokih, z malimi%a številnimi elektrarnami, mogoče pridobivati precej električne energije. Pri nas smo takšne možnosti dolgo zapostavljali. Zdaj imamo republiški srednjeročni načrt za 100 novih malih elektrarn, ki pa se zelo počasi uresničuje. Pred desetletji smo imeli v Sloveniji prek 4000 vodnih mlinov in žag, ki smo jih nerazumno opustili. Tako odteka v prazno veliko energije, po približnih ocenah toliko, kolikor bi je dajali dve srednje veliki jedrski elektrarni. Po nekih podatkih bi lahko samo na Pohorju in Kozjaku zgradili 1000 malih vodnih elektrarn. Male elektrarne je mogoče graditi hitreje in z majhnimi družbenimi in zasebnimi naložbami. Njihova korist ni le energetska. Ekološko so zaželene, saj preprečujejo erozije in povodnji. Širijo možnosti gospodarskega napredka hribovskih predelov, živinoreje, kmečkega, lovskega, ribiškega in planinskega turizma ter zmanjšujejo želje po zaposlitvi v dolini. Posebej je pomemben narodnoobrambni vidik. Velja še poudariti pomen teh elektrarn za celoten elektroenergetski sistem: razbremenjuje ga za toliko energije, kolikor je same proizvedejo, pa tudi prenosni sistem je manj obremenjen. Take elektrarne so tudi manj ranljive v primerih vojne, terorističnih dejanj, naravnih nesreč ali razpada elektroenergetskega sistema. Če bi gradili več takšnih elektrarn, bi potrošili manj denarja, imeli več energije, pa tudi boljši ekološki in varnostni položaj. Za gradnjo moramo zagotoviti tudi tehnično pomoč, pomagati organizacijam, ki opremo zanje izdelujejo, zagotoviti ugodna bančna posojila, davčne olajšave in tako podpreti pobude na tem področju.
Podpisniki pozivamo vse, da povsod pomagajo pri gradnji teh elektrarn, saj to nima le energetskega pomena, ampak je to tudi obzirnost do naše naravne in kulturne dediščine.«
Izmera naselja Bitnje
Kranj — Kranjska Geodetska uprava, ki deluje v občinah kranj in Tržič, ima letos v programu pričetek nove izmere oziroma izdelave zem-ljiško-katastrskih načrtov (merilo 1:1000) za naselje Bitnje na približno 80 hektarih. Za izdelavo novih načrtov so se odločili predvsem zaradi predvidenega zazidalnega načrta in graditve v zaledju naselja Bitnje na območju 100 hektarov.
Sedanji zemljiško-katastrski načrti (merilo 1:2880) v katastrski občini Bitnje so dokaj slabi in povzročajo pri delu precej težav. Glede na predvideno gradnjo stanovanj in gradnjo komunalnih naprav, ki se sedanjemu naselju ne bodo mogle izogniti, in zaradi urejanja premoženjsko pravnih razmer, bo potrebnih veliko meritev. Prav zato že po-
tekajo dogovori s samoupravno interesno skupnostjo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči za sofinanciranje izdelave novih načrtov, kar bo kasneje bistveno zmanjšalo stroške pri pripravi potrebne dokumentacije.
Po ponudbi Geodetskega zavoda SR Slovenije bi bil elaborat izdelan v dveh letih in sicer do spomladi 1986. leta. Po letošnjih cenah pa bi to delo veljalo blizu 5,5 milijona dinarjev. Razen samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem bi bila pri financiranju udeležena tudi sredstva proračuna.
A. Ž.
NAŠ SOGOVORNIK
Majda Kavčič
Tudi kmetje v sindikatu
Žiri — Osnovna organizacija sindikata v Kmetijski zadrugi Son, Mercator Žiri ima 85 članov. Čeprav delajo na raznih krajih — v uprt-vi, trgovini, na žagi in v zadružni podružnici v Rovtah — so vendar,.?: dobro organiziranostjo dosegli, da je osnovna organizacija sindik*a aktivna in se s svojimi stališči vključuje v vsa dogajanja v zadrugi.
»Vsaka enota ima svojo sindikalno skupino in enega ali dva predstavnika v izvršilnem odboru sindikata,* je povedala predsednica 00$ Majda Kavčičeva. Tako smo dosegli, da smo na vsaki seji seznanjen problemi v vsaki enoti, hkrati pa člani izvršilnega odbora v svoji sin* kalni skupini povedo, kaj smo se dogovorili, organizirajo razprave a podobno.«
»Katere so glavne naloge?«
»Glavna naloga je sprotno obveščanje delavcev o problemih v delovni organizaciji. Vedno zavzamemo stališča do vseh dogajanj.in če« potrebno, predlagamo konkretne ukrepe. Sodelujemo pri oblikova kadrovske politike tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah i strokovnih službah.«
»So vaši predlogi in stališča upoštevani?«
»Večina predlogov je naletela na primeren odziv pri vodil lavcih, čeprav menimo, da bo med vodstvom zadruge in sindikat trebno v prihodnje večje sodelovanje, saj se razmere zaradi vse gospodarskih pogojev zaostrujejo tudi v kmetijstvu.«
»Smo tik pred zaključnimi računi. Kako so pri vas delavci njeni z rezultati poslovanja?«
»O rezultatih dela v zadrugi smo bili vsa leta, in tako bo tudi seznanjeni zelo obširno. Menim pa, da se delavci premalo vključi v razpravo, premalo je predlogov za še boljše delo in gospodarj« Gre predvsem za delo v posameznih enotah, kar pa vpliva tudi spodarjenje celotne zadruge.«
»Katere razprave ste še pripravili?«
»Trimesečne razprave o rezultatih dela, razporeditvi dohc_ čistega dohodka, razprave o urejanju delovnega in obratovalnega j sa, o invalidsko-pokojninskem zakonu, zaposlovanju, pravilniku i braževanju delavcev zadruge, o zdravstvu in podobne.«
»Kaj pa druge dejavnosti?«
»Imamo organizirano letovanje na morju. Kupili smo dve ški prikolici, lahko pa letujemo tudi v vseh Mercatorjevih počil domovih. Organizirali smo dvodnevni izlet v Pomurje, kjer ogledali nekaj kmetij. Sodelovali smo pri izvedbi proslave ob tnici osvoboditve Žirov, balinarskega tekmovanja v Žireh in smučarskega tekmovanja in drugih. Stanovanjskih problemov mo, vsako leto pa namenimo precej denarja za posojila. Imamc bljeno za toplo malico v vseh enotah, osebni dohodki pa se okoli občinskega povprečja.«
»Pred kratkim ste imeli letno konferenco. Cemu ste dali poudarek?«
»Večina nalog ostaja enakih, več pozornosti pa bomo namer grajevanju po delu. Uveljavljamo pa pomembno novost: zak< daje možnost združenim kmetom, da se vključijo v osnovno cijo sindikata pri zadrugi. Tako se bo število članov prav gotovo t čalo, dopolniti pa bo treba tudi program dela. Morali se bomo tu*' koliko drugače organizirati. Sedaj še ne vemo kako, vendar hcaoti tovo pravočasno dobili navodila, tako da s tem ne bomo kasnih.
L.
Rdeči križ poziva na tekmovanje
Kdo bo uspešnejši v pomoči starejšim
Pomoč starejšim ljudem in invalidom ter skrb zanje je ena osnovnih dejavnosti Rdečega križa Slovenije. Da bi se čim več ljudi, predvsem mladih, še bolj zavedalo pomena te pomoči, je predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z Zvezo socialistične mladine Slovenije, Zvezo društev prijateljev mladine Slovenije in Loterijo Slovenije razpisalo veliko tekmovanje pionirjev — mladih članov Rdečega križa — in mladine v pomoči starejšim ljudem in invalidom. Tekmovanje traja od 1. februarja do 26. julija letos, organizirano pa je tudi v počastitev 40. obletnice zasedanja Slovenskega narodnoos vobodilnega sveta in 40. obletnice obnovitve in delovanja Rdečega križa Slovenije v socialistični .samoupravni družbi.
Na tekmovanju v krajevni skupnosti lahko sodelujejo pionirski odredi, aktivi mladih članov Rdečega križa in mladine, osnovne organizacije ZSMS v šolah usmerjenega izobraževanja, osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih. Sodelujejo pa lahko tudi posamezniki. Ocenjevali bodo konkretne oblike pomoči invalidom, starejšim in drugim, pomoči potrebnim občanom, pri pripravljanju kurjave (pri-
O L,A8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj,-Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humor, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede;, Marija Volčjak, Cveto Zapiotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebfr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Re /vljlca) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 19€ »fi'frat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih ir rt- • 'h. — Stavek TK Gorenjski tisk,tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave Kranj, Mo*e Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telekr • ektor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični uredr ' : 1-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oprc*< »HO prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 550 — din.
Denar za mladinske akcije
Jesenice — Ž
^e štiri leta se v jeseniški občini mladinsko prostovoljno delo financira z družbenim dogovorom. Lani so sprejeli tudi samoupravni sporazum o financiranju mladinskega prostovoljnega dela v občini Jesenice. Samoupravni sporazum je sprejelo 63 temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti v jeseniški občini, kar zajema 11.400 delavcev ali več kot 75 odstotkov zaposlenih v občini.
Po samoupravnem sporazumu vsaka temeljna in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti združujejo po 24 dinarjev na zaposlenega. Zaradi izredno težkih gospodarskih razmer so se odločili, da kljub visoki inflaciji in povečanim cenam mladi ne povečujejo deleža na zaposlenega, tako da ostane delež 24 dinarjev na zaposlenega tudi letos.
D. S.
pravljanje in prinašanje t nje suhljadi, nakladanje pomoč pri vrtnih in potjsk?J pri urejanju vrtov in okolk sajenju drevja in zelenja,. preskrbi s hrano, pri čisčen*] in zaledenelih poti okrog opravljanju drobnih del, spremljanje pomoči ljudi ob nakupih, sprehodik' pisem, branju časopisov bil pomoč tem ljudem na jav voznih sredstvih.
Tekmovanje se je že končano do 26. julija* dneu' nosti. Prijave za tekmov an*^ majo krajevne organi ■! križa, ki jih morajo činskim organizacijam RK sedstvu skupščine RKS. I j Mir je 19, do 20. februarja. drobnejša navodila o dajejo občinski odbori ža- Rezultati tekmovanja glašeni 29. septembra, na i* nirjev.
Loterija Slovenije bo sredstva za tekmovanje ia Nagrade so vabljive. Rdečega križa Slovenije bo i lo 66 najaktivnejših skupin' meznikov. Skupna vredno^ za prvih deset skupin je narjev, za drugih deset 450.000 dinarjev, za tn#i skupin 400.000 dinarjev. *r deset skupin 350.000 dinar/l petih deset skupin 300.004» * Skupna vrednost nagrad tfj 15 skupin pa je 250.000 dinrf grade bodo praktične: *H mladih članov Rdečega kjtfN ce prve medicinske pomoči J ti knjig, brošur, slikanic in 1*1 zdravem načinu življenja : itd 40 najaktivnejših tek* im bo odšlo za deset dni ru*1 ' mladinsko zdravilišče lišće na Debelem
iJjMEK, 14. FEBRUARJA 1984
NOTRANJA POLITIKA, DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ
Najboljša udeležba v zboru krajevnih skupnosti
Poročilo o delu zborov skupščine občine Tržič, skupščinskih teles ter skupin delegatov za republi s*ta zbora
i   Uročilo o delu zborov skupščine Pečine Tržič je nadaljevanje ocen r?U zborov, ki so jih delegati že
I /uravnavali. Poročilo te ocene dopol-f predvsem s statističnimi po-] ^tici o delu zborov in delegacij.
Ii f^oročik) o delu stalnih delovnih te-
občinske skupščine vsebuje de-poročil. Poročila so. kratki po-jj?^tki vsebine sej in drugih aktivno-teh organov.
» programu dela zborov so se naj-jj vključevale komisija za volitve imenovanja, za odlikovanja in pri-ija ter komisija za statutarna ašanja. Drugi organi so se vklju-ali manj: komisija za mednaroden medobčinsko sodelovanje, ko-lja za urejanje odnosov z verski-skupnostmi ter svet za splošni ski odpor in družbeno samoza-
ročil nista pripravili komisija za mljanje   izvajanja   zakona o 'nem delu  ter  komisija za beni nadzor. Zaradi nedelavno-*eh koniisij predsedstvo skupšči-'^bčine Tržič predlaga zborom, da v njih opravijo kadrovske zame-
Uročilo o delu skupin delegatov, 5^1egirata delegate v zbor občin in združenega  dela republiške HCPsčine, je  rezultat večkratnih rJ^*vnav problematike dela na se-* skupin.
->        Zbori skupščine občine Tržič so S^lb      ^nih vsak svoje delo. Ocene ^ile za zbor združenega dela in
zbor krajevnih skupnosti izdelane na osnovi pogovorov z vodji delegacij in konferenc delegacij ter na osnovi izkušenj in ugotovitev na samih zborih. Družbenopolitični zbor je o svojem delu razpravljal na posebni seji, na kateri so sodelovali še predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in Gorenjske ter predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine.
Vsak zbor je za izboljšanje svojega dela sprejel vrsto sklepov tehnične in vsebinske narave. Opravljeni so bili pogovori z odgovornimi delavci v tistih sredinah, kjer je bilo največ problemov v delu delegacij oziroma konferenc delegacij. Njihovo delo se je bistveno izboljšalo. Še vedno pa niso uresničeni nekateri sklepi, ki pomenijo predvsem spremembe v načinu priprav skupščinskih gradiv.
Zbor združenega dela je imel do letošnjega 1. februarja sedemnajst sej. V zboru je 34 delegatov. Povprečna udeležba je bila 76-odstotna. Najbolj redno so prihajali delegati iz Peka, BPT, Tokosa in Rogove Gevar-ne, največkrat pa so bili odsotni delegati iz Metalkinega Triglava, Mer-catorja, Kompasa in Klavnice. Na sejah je razpravljalo skupaj 86 delegatov, najpogosteje delegati iz Peka in BPT, medtem ko se šest delegacij (Metalka, Mercator, Kompas, Integral, Gozdno gospodarstvo, Klavnica) ni vključevalo v razprave. Delegati so na sejah zbora postavili 27 delegatskih vprašanj.
Vgusta nova šola
^^^seniški občini gradijo z občinskim samoprispevkom šolo *%^Horoški Beli — Zdaj v drugo fazo izgradnje s študijskim
iščem
^^e"'Ce ~~ Osnovno šolo na Koro-j **eli gradijo občani in delovni Iju-t J^^iške občine z drugim samo-J^Pevkom. Do zdaj so ob šoli zgra-^klonišče, kuhinjo, jedilnico in IJfc   kovalni trakt. Planirani stroški £      gradnjo objekta prve etape in-m: ^:ie znašaJ° 64 milijonov dinar-■ O^janski stroški izgradnje pa ce-koliko manj. bi Ja^° 2 izgradnjo šole na nadaljevali, potrebujejo 50 od-'Wl^.^0vUstnih sredstev od vrednosti M ^>ta že pri prijavi investicije. Ra-fe^' zgradili študijski center, kate-Jr.  dednost je 48 milijonov dinar ^V^^ložba pa vsebuje skupno pre-^l^hico. knjižnico s čitalnico, glas-učilnico, video studio, avdio in kabinete, za kar imajo po-denar in se bo izgradnja lah-iC^ia. Predvidevajo, da bo štu-k* center zgrajen že aprila, vsa šoli pa naj bi zaključili do 1. £ta letos.
iJtei del šolskega poslopja so m na približno 60 milijonov di-obsega pa 13 učilnic. Mese-i^erejo s samoprispevkom 5 mi-dinarjev, potrebna 50-odstot-
S;
na lastna sredstva za prijavo naložbe v višini 30 milijonov dinarjev pa zberejo torej v šestih mesecih.
Ko razmišljajo o možnostih, kako bi čimprej zgradili šolo, med drugim predlagajo, da bi združena sredstva amortizacije osnovnih šol namenili za to naložbo kot nepovratna sredstva, del amortizacije, ki ostane šolam, pa kot posojilo za skrajševanje termina za izgradnjo šolskega poslopja na Beli.
Pri gradnji šolskih prostorov na Beli prihaja seveda do nepredvidenih del, ki dražijo stroške gradnje. Gradbena dela so se od predvidenih povečala za 540 tisoč dinarjev zaradi dodatnih del pri rušenju greznic, be-toniranja, kanalizacije in več zidu. Obrtniška dela pa so se zmanjšala za 2 milijona dinarjev, ker so lesene nosilce zamenjali s kovinskimi, v prostorih je cenejši tlak namesto dragih in uvoženih smol, vendar pa so vgradili tovorno dvigalo. Instalacijska dela pa so se povečala za 735 tisoč dinarjev zaradi del, ki jih prej niso predvidevali: strelovod, priključkov elektrike in drugo.
D. Sedej
Zbor krajevnih skupnosti je imel do 1. februarja letos petnajst sej. V zboru je devetnajst delegatov. Povprečna udeležba je bila 81-odstotna. Nobena delegacija ne izstopa po neudeležbi, čeprav so nekatere delegacije bolj, druge pa manj aktivne. Največkrat so razpravljali delegati iz krajevnih skupnosti Tržič-mesto, Bistrica in Sebenje, skupaj pa je bilo 108 razpravljaicev. Delegatskih vprašanj je bilo 45. ±
Družbenopolitični zbor je imel šestnajst sej. Povprečna udeležba delegatov, skupaj jih je dvajset, je bila 70-odstotna. Delegati, ki se sej niso udeležili, so svojo odsotnost v glavnem opravičili. Glede na to, da udeležba na sejah ni dobra, bi morali tisti delegati, ki pogosto manjkajo, prilagoditi druge obveznosti sejam zbora. Razprav je bilo 163, delegatskih vprašanj 21.
• Predsedstvo skupščine občine Tržič se je redno sestajalo pred sejami skupščinskih zborov in obravnavalo gradiva zanje. Posebno pozornost je posvetilo pripravi in uresničitvi programov dela zborov, se vključevalo v obravnavo nekaterih pomembnih predlogov za zbore republiške skupščine, opravilo pogovore z vodji temeljnih delegacij in konferenc delegacij za zbora krajevnih skupnosti in združenega dela tržiške skupščine in podobno.
• Delo skupin delegatov, ki delegirata delegate v zbor občin in zbor združenega dela slovenske skupščine, je bilo kljub težavam zadovoljivo. Da bi bili rezultati še boljši, pa bo potrebno opraviti zamenjavo nekaterih delegatov, ki se sej ne udeležujejo oziroma iz objektivnih razlogov ne morejo biti več člani skupin. Te delegate bodo zamenjali z novimi. Izmed članov obeh skupin bo ireba oblikovati manjše skupine, ki bi bile zadolžene za poglobljeno obravnavo gradiv po strokovnih področjih. Doseči bo tudi treba večjo povezanost in sodelovanje z delegati drugih gorenjskih občin za bolj enotno nastopanje v zborih republiške skupščine, v njej pa vztrajati, da se čimbolj skrči število gradiv z dostikrat neumestno oznako »strogo zaupno«.
• Svet za splošno ljudsko obram-
je lani
ijav je več kot lani, tvka bo pa manj
t^renjskem je več občanov kot lani prijavilo davek od skup-tlohodka občanov, vendar jih bo manj plačalo davek — Su-" niso prijavili dohodka
direktor z 885 tisoč dinarjev, na tretjem mestu diplomirani inženir s 786 tisoč dinarjev. Od skupnega števila jih bo okoli 20 plačalo davek.
• V tržiški občini je davčne napovedi oddalo 41 zavezancev, na prvem mestu po višini napovedi je zastopnik, ki je prijavil milijon skupnega dohodka, na drugem mestu izumitelj z 899 tisoč dinarjev in na tretjem mestu zastopnik s 721 tisoč dinarjev.
gorenjskem je davek od skup-^toohodka občanov prijavilo več zavezancev kot lani, vendar l^**> številni imeli tudi olajšave, * £ zaradi vzdrževanih družin-«14lo<4Vfanov ali druge  in   bo le 'V^V^aterim odmerjen davek iz dohodka.
*wvo je, da so imeli letos šu-možnost, da prijavijo doho-fSj^v svoje nezakonite dejavnosti, J|^L »* ni zgodilo, da bi prijavil A*At^k šušmar. Če bi prijavili do--Kj i*5*0!6 dejavnosti, bi jim od-«mE.^ davek, če pa jih bodo »dobi-\>^ve za d^žbene prihodke bo-)K*j^ojimi inšpektorji ali na»osno-,r      občanov, bodo plačali še ka-
Iv
|»^l>Vranjski občini so prejeli 617 4« napovedi, od tega 269 obrt-j Najvišji skupni dohodek v vi-*m*^*i °n tisoč dinarjev je pri-JftKVa.vec' miliJon 212 tisoč dinarjev *nitelj in milijon 113 tisoč di-^ Y Univerzitetni profesor.
•fJ?* Okolji Loki so brez obrtnikov •6 davčnih napovedi, na pr-^tu po višini napovedi je izu-£i je napovedal 990 tisoč di-^ohodka, na drugem mestu je
ev
z
• V jeseniški občini je davčne napovedi oddalo 65 davčnih zavezancev, obdavčenih pa jih bo deset. Na prvem mestu z milijon 300 tisoč dinarjev je univerzitetni profesor, na drugem mestu s 631 tisoč dinar elektroinženir, na tretjem mestu . 823 tisoč dinarjev pa delavec pri za sebniku.
• V radovljiški občini so dobili 112 prijav za odmero davka iz skupnega dohodka občanov ali več kot lani, ko jih je bilo 74. Največji skupni dohodek je prijavil diplomirani inženir arhitekt v višini milijon 296 tisoč dinarjev, drugi je zdravnik z 874 tisoč dinarji in tretji kvalificirani delavec z 836 tisoč dinarji.
D. S.
, . t'------»   .jl.U.TIVU 1
do in družbeno samozaščito deloval na sedmih rednih sejah na vajah, posvetovanjih ter raznih oblikah usposabljanja. Občinski komite za SLO in DS pa se je sestal petkrat. Člani so imeli posebne zadolžitve, ki so jih obvezovale, da so sodelovali s posameznimi komiteji v krajevnih skupnostih in združenem delu. Njihova pomoč je bila potrebna pred-
Dopolnjen program dela
Osnutek programa za delo zborov skupščine občine Tržič za letos so delegati obravnavali na prvih febru arskih sejah. Dodali so nekaj predlo gov za dopolnitev oziroma spremem bo programa, ki jih je predsedstvo upoštevalo pri pripravi predloga pro grama. Le pri razpravi o predlogu, da se v program vključi tudi celovito poročilo o mednarodnem sodelova nju in stikih z zamejstvom, je pred sedstvo menilo, da ni potrebno, ker so tako poročilo delegati že obravnavah v tem mandatnem obdobju in ga bodo spet ob zaključku mandata spomladi 1986.
Predsedstvo skupščine tudi pojas njuje, zakaj nekatere naloge, zapisa ne v lanskem programu dela, niso bi le uresničene. Gre za odlok o uredi tvi cestnega prometa v tržiški občini, ki ga zaradi preobilice drugih nalog in zaradi nepopolne zasedenosti del in nalog v komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja ni bilo moč pripraviti. Odloka o zaščitenih kme tijah ni bilo, ker kmetijsko zemlji ška skupnost občine Tržič ni izvedla postopka za noveliranje odloka. Po dobno je izostal tudi odlok o progla sitvi starega mestnega jedra za kul turni in zgodovinski spomenik, saj ga Zavod za spomeniško varstvo Kranj kljub obljubi ni pripravil. Re balans družbenega plana občine Tržič ni bil posredovan zborom, ker so spremembe   uveljavljali   sproti s sprejemanjem letnih resolucij. Zbori niso obravnavali energetske bilance občine Tržič, ker bo strokovna institucija izdelala energetsko bilanco za celo Gorenjsko, ta pa bo vključevala tudi bilanco tržiške občine, ki jo bodo obravnavali skupščinski zbori. Izdelava   osnutka  statuta krajevne skupnosti se je zavlekla, ker niso bila rešena nekatera bistvena vprašanja o samoupravnem organiziranju krajevne skupnosti glede na ustavo in sistemsko zakonodajo ter dejanske možnosti v praksi za trinajst krajevnih skupnosti.
vsem pri izdelavi varnostno politi čnih ocen.
# Svet za prometno vzgojo in preventivo se je sestal šestkrat, njegove štiri komisije pa po enkrat ali dvakrat. Skrbel je zlasti za prometno vzgojo in varnost učencev v osnovnih šolah. Pomebna pridobitev je poligon za prometno vzgojo pri šoli v Krizah. Svet je organiziral več predavanj in strokovni posvetovanj, obravnaval kritične točke v cestnem prometu in predlagal njihovo odpravo.
# Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je imela od imenovanja do konca minulega leta dvanajst sej, na katerih je razpravljala o vprašanjih iz njene pristojnosti in posredovala predloge zborom skupščine občine Tržič.
# Komisija za prošnje in pritožbe se je lani sestala le enkrat. Obravnavala je dvanajst zadev, ki so se vse nanašale na stanovanjsko problematiko. Štiri še niso rešene.
# Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi je imela tri seje in dva delovna razgovora. Največ pozornosti je namenila uresničevanju odloka o pogrebnih svečanostih, reševanju pokopališke problematike ter spremembam odloka o javnem redu in miru s področja verskih zadev.
# Delo statutarno-pravne komisije je bilo lani osredotočeno na sprejemanje statuta občine Tržič, na oblikovanje pripomb in posredovanje predloga statuta zborom v sprejem.
# Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV si je prizadevala zlasti za zboljšanje socialnega in zdravstvenega stanja udeležencev naše revolucije. Obravnavala je nad 250 zadev s področja socialne varnosti in odločala o dodelitvi stalnih, občasnih ali enkratnih priznavalnin in o klimatskem zdravljenju borcev.
# Komisija za medobčinsko sodelovanje je imenovala tri odbore za sodelovanje s pobratenim mestom Ste Marie aux Mineš in pobratenima občinama Zaječar in Ludbreg. Sprejela je program dela, programe sodelovanja s pobratenim mestom in občinama skupaj s finančnimi plani, ocenila vsebino dosedanjega sodelovanja in podobno.
.3. STRAN GLAS
2. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
v petek, 17. februarja 1984, ob 12. uri v sejni sobi. tovarne obutve Peko Tržič
PO SEJI BO OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
Dnevni red
Po ugotovitvi sklepčnosti posameznih skupščinskih zborov bodo delegati skupaj obravnavali:
— poročilo o delu skupščine ter njenih delovnih teles,
— program dela zborov skupščine občine Tržič za leto 1984.
Dnevni red kandidacijske konference pa je naslednji:
— sprejem poslovnika o delu občinske kandidacijske konference,
— obravnava in sprejem poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih v temeljnih kandidacijskih konferencah ter določitev kandidatov za nosilce delegatskih funkcij v skupščini občine, njenih zborih in skupščinah SIS na ravni občine,
— razprava o možnih kandidatih za predsednika, podpredsednika zborov in skupščinah SIS na ravni občine,
— razprava o možnih kandidatih za predsednika, podpredsednika zborov in skupščine SRS; predsednike skupščin in zborov skupščin SIS na ravni republike; predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije; člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije; delegacijo skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin,
— izvolitev delegatov za prvo in drugo republiško kandidacijsko konferenco,
— razno.
Kandidati za nosilce najodgovornejših nalog
Na občinski kandidacijski konferenci bodo delegati skupščinskih zborov obravnavali seznam evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine Tržič in samoupravnih interesnih skupnostih.
Za predsednika skupščine občine Tržič je ponovno predlagan Janez Piškur, za podpredsednika Josip Eržen iz BPT.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič je predlagan Jože Zupančič iz občinske zdravstvene skupnosti, za podpredsednika Darko Truden iz Tria.
Kandidat za predsednika zbora združenega dela je Franc Homan iz Peka, za podpredsednika so evidentirani: Sašo Uranjek iz Peka, Janez Plajbes iz SGP Tržič, Mojca Lampič iz tržiške podružnice SDK.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je predlagan Jože Be-nedičič, upokojenec, za podpredsednico Marija Leitinger iz upravnega, organa skupščine občine Tržič.
sti:
Predlogi kandidatov za funkcije v skupščinah interesnih skupno-
predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Branko Veselino-vič, upokojenec, podpredsednik Milan Tribušon, upokojenec, predsednik zbora uporabnikov Miha Rožič iz Peka, predsednik zbora izvajalcev Florjan Kurent iz SGP Tržič;
predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Raj ko Premrl, SKIS, podpredsednica Danica Mešič iz Tria, predsednica zbora uporabnikov Olga Rener iz OŠ Kokrški odred Križe, predsednica zbora izvajalcev Danica Krevs iz WZ Tržič;
predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Kari Bečan iz BPT, podpredsednik Pavel Koder iz Elana, predsednik zbora uporabnikov Igor Korinšek iz Tokosa, predsednica zbora izvajalcev Metka Ivnik iz ZD Tržič;
predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Janez Ivnik iz enote LB Tržič, podpredsednik Janez Zazvonil iz OŠ Križe, predsednica zbora uporabnikov Breda Miščevič iz Peka, predsednik zbora izvajalcev Danilo Vidovič iz OŠ heroja Grajzerja;
predsednica skupščine kulturne skupnosti Mira Kramarič iz OŠ heroja Grajzerja, podpredsednik skupščine Jaka Kepic iz Radia, predsednik zbora uporabnikov Slavko Primožič, upokojenec, predsednik zbora izvajalcev Andrej Puhar iz OŠ heroja Grajzerja;
predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Slavko Teran iz BPT, podpredsednik Marjan Dolžan iz Peka, predsednik zbora uporabnikov Vili Špehar iz Peka, predsednik zbora izvajalcev Milan Česen iz Veletekstila;
predsednica skupščine skupnosti socialnega skrbstva Marinka Rotar iz ETP Kranj, podpredsednica Jožica Lavička, upokojenka, predsednica zbora uporabnikov Nevenka Gradišar iz BPT, predsednica zbora izvajalcev Marija Turk iz doma Petra Uzarja;
predsednik skupščine raziskovalne skupnosti Miklavž Bole iz BPT, podpredsednik Janez Šmid iz BPT;
predsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje Franc Kavčič iz Tika, podpredsednica Nada Jazbec iz Peka;
Predsednica skupščine skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja Ana Hafner iz Doma Petra Uzarja, podpredsednik Miloš Sova, upokojenec.
GLA84 STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 14. .FEBRUARJA •
Metraža enaka, izdelki zahtevnejši
Tržiški tekstilci prodajajo nekaj tkanin samo še v izvoz — Nadomestili so jih z zahtevnejšimi in vrednejšimi konfekcijskimi izdelki — Nadaljnji razvoj je odvisen od posodobitve oplemenitil-nice in predilnice — Združitev z Oblačili Novost?
Hkrati s to naložbo se v Bombažni predilnici in tkalnici pripravljajo na združitev z Oblačili Novost v Tržiču, brez katere bi bili razvojni programi težko uresničljivi. Izdelali so že analizo finančnega poslovanja, opredelili program in tehnološki proces za proizvodnjo oblačil za prosti čas, namenjenih predvsem izvozu, zdaj pa se lotevajo predlogov za spremembo samoupravnih aktov. Združitev bi bila ugodna tudi za koloH-iV Ohl^rii
Tržič — Ko bodo tržiški tekstilci obravnavali poslovanje v minulem letu, bodo lahko zadovoljni. Presegli so vse planske rasti; dohodek za 35 odstotkov, dosegel je 696 milijonov dinarjev, čisti dohodek za skoraj 40 odstotkov, medtem ko so v poslovni sklad namenili kar za 220 odstotkov več denarja kot so načrtovali in 235 odstotkov več kot v 1982. letu.
Ugodni finančni rezultati so predvsem plod velikih premikov v strukturi izdelkov Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Lani so namreč vpeljali program, ki za njihove tehnološke zmogljivosti pomeni najvišjo mogočo stopnjo obdelave. Na trgu ni. več metraže, ampak samo konfekcijski izdelki.
Kot pravijo, nadaljnjega napredka brez dodatnih vlaganj ne bo. Zato letos in prihodnje leto načrtujejo nove naložbe v sodobnejšo tehnologijo. V tkalnici bodo marca namestili še 26 pnevmatskih statev, milijardnih investicij v strojno opremo pa se lotevajo v oplemenitilnici in predilnici.
Posodobitev proizvodnje bo prinesla nove uspehe tudi v izvozu. Lanski izvozni rezultati so zelo ugodni. Tržiški tekstilci so izvozili na zahodne trge za okrog tri milijone dolarjev izdelkov in niti za četrt milijona dolarjev na vzhod, čeprav tam dosegajo za 78 odstotkov višje cene. Izvoz predstavlja že 33 odstotkov celotne proizvodnje. V primerjavi s planom, usklajenim v skupnosti za ekonomske odnose s tujino, so izvozili za dobrih sedemnajst odstotkov več, v primerjavi z letom 1982 pa za dobrih 27 odstotkov več. Na tuje so prodali 4^7 milijona kvadratnih metrov tkanin. Razveseljivo je, da so izvoz preje povsem ukinili, tkanine za posteljno perilo pa vse bolj nadomeščajo s konfekcijskimi izdelki.
Ob obstoječi tehnologiji količinske proizvodnje ne bodo mogli več povečevati, prav tako ne izvoza. Samo naložba v oplemenitilnico jim bo pomagala, da bo začel izvoz tudi vrednostno naraščati.
ki se spopada s precejšnjimi kadrovskimi in poslovnimi težavami ter sam nima možnosti za razvoj.
V Bombažni predilnici in tkalnici so torej po dolgih letih opazni pomembni premiki, ki jih prinaša smelejša investicijska dejavnost. Lani so, razen v stroje, veliko vložili tudi v infrastrukturne objekte. Marca se bodo predvidoma priklopili na plinovod, kmalu bo gotova čistilna naprava, uredili so naprave za skladiščenje kemikalij, postavili centralno kompresorsko postajo, za boljše počutje zaposlenih pa na Kalu nov počitniški dom.
H. Jelovčan
Članstvo v Zadrugi narašča
Stanovanjska zadruga Kranj je imela lani okrog 2300 članov, od katerih jih približno 1000 ta hip gradi — Letos začetek gradnje v Šenčurju — Zanimanje za urejanje podstrešnih stanovanj
Kranj — Lanske ocene po podatkih Stanovanjske zadruge Kranj so, da zanimanje za zasebno stanovanjsko gradnjo kljub zaostrenim gospodarskim in drugim pogojem narašča. Število članov zadruge je naraslo na okrog 2300, med njimi pa je ta hip približno 1000 takšnih, ki gradijo. Nemajhne težave sicer povzročajo graditeljem hitre podražitve materialov, kar se v Zadrugi odraža tudi pri številu dolžnikov. Največ primerov je, ko se je material podražil v času med izdajo naročilnice in dobavo. Večina seveda takšne razlike takoj poravna. Nekateri pa, med njimi se jih veliko zavestno odloča za takšen način, imajo pri zadrugi precejšen dolg. Proti takšnim kršiteljem bo Zadruga ostro ukrepala.
Ena največjih zadružnih gradenj, ki se bo začela letos, je v Šenčurju. Na območju, kjer je po zazidalnem načrtu predvidenih 87 stanovanjskih hiš, jih bo kar 78 zgrajenih v zadružni gradnji. Večinoma bodo to viso-kopritlične in montažne stanovanjske hiše. Za ti dve vrsti hiš se namreč v zadnjem času graditelji naj-
Zavirajo notranje težave
Prodajno sicer uspešna Oblačila Novost zavirajo nekatere notranje slabosti: pomanjkanje sposobnih strokovnih delavcev za pripravo dela in slabi medsebojni odnosi, ki jim botrujejo predvsem nezadovoljiva delovna disciplina ter osebni dohodki — Sami razvojno omejeni
so osebni dohodki zaposlenih nizki. Lani so v povprečju znašali 15.802 dinarja, leto prej le 11.832 dinarja. Kljub temu pa bo moral kolektiv čimprej spoznati, da je mogoče priti do boljših osebnih dohodkov le z boljšim delom.
Oblačila Novost sama nimajo možnosti nadaljnjega razvoja, ki je v prvi vrsti povezan s preselitvijo iz utesnjenih prostorov v starem mestnem jedru. Pričakujejo in želijo, da bi se poslovno-tehnično sodelovanje z Bombažno predilnico in tkalnico razvijalo naprej, pripeljalo do skupnih programov, združitve, za katero zdaj še iščejo poti.
H. Jelovčan
Tržič — Podatek, da se je lani dohodek v primerjavi z letom prej povečal za dobro polovico, daje slutiti, da se v Oblačilih Novost v Tržiču, kjer izdelujejo lahko žensko konfekcijo, poslovne težave vendarle postopno umirajo.
Ugodnemu finančnemu rezultatu moramo dodati tudi z njim povezano ugodno prodajo. Po izdelkih iz Oblačil, ki hodijo v korak z modnimi gibanji in so delani v majhnih serijah, domači kupci veliko povprašujejo. Celo več kot jim je 90-članski tržiški kolektiv sposoben ustreči. O tem najbolj zgovorno pričajo sklenjene prodajne pogodbe za naslednjo jesen in zimo. Medtem ko naročila drugim konfekcionarjem večinoma upadajo, bodo tržiški prodali kar 25.000 kosov oblačil. Prejšnja leta so jih povprečno po 10.000.
Za njihove izdelke se vse bolj zanimajo tudi tuji kupci. Letos bodo izvolili približno petnajst odstotkov proizvodnje v obliki dodelave. Več jim zmogljivosti ne dopuščajo.
Poslovanje v Oblačilih Novost je torej po tej plati nadvse uspešno. Žal ga hudo ovirajo nekatere notranje težave, ki se vlečejo že vrsto let. Gre predvsem za probleme v organizaciji priprave dela, zamujanje dobavnih rokov, slabe medsebojne odnose in osebne dohodke.
Oblačila Novost so številčno majhen kolektiv, ki je v preteklosti premalo gradil na strokovnih kadrovskih osnovah. Manjka jim sposobnih ljudi, ki bi nemoteno vodili proizvodnjo, zlasti pripravo dela. Proizvodni program je namreč zahteven, maloserijski, zahteva hitre menjave. Večji del bremena leži na vodjih skupin, ki pa ga ne zmorejo povsem. Prihaja do zastojev, zamujanja dobavnih rokov, na drugi strani pa do dela v podaljšanem delovnem času in prostih sobotah. Februarja in marca, na primer, bodo v proizvodnji spet delali vse sobote.
To je za izrazito ženski kolektiv težko. Posebej tudi zato, ker medsebojni odnosi že tradicionalno niso dobri. Kolektov je premalo enoten v skupnih hotenj Hi za napredek, boljši dohodek. Delovna disciplina ni zadovoljiva. Nekoliko je razumljivo, ker
bolj odločajo. Zato so v Šenčurju tudi morali spremeniti zazidalni načrt, saj so bile prvotno predvidene eno-nadstropne hiše. Razen tega pa ni bilo posebnega zanimanja za vrstne hiše in bodo namesto njih na tem območju zgradili dodatne bloke. Pričakovati pa je, da bo še do nedavnega precejšnje zanimanje za montažne hiše začelo upadati, saj so se skoraj še za enkrat podražile. Stanovanjska zadruga se je zato z Jelovico dogovorila, da je le-ta dala na trg cenik po variantah. Tako objekt po najmanj ugodni varianti (hiše s streho, okni in vrati — brez notranje obdelave) stane od 1,5 do 1,6 milijona dinarjev; v kompletni izvedbi pa od 4,2 do 5,2 milijona dinarjev (brez temlja, kleti in drugih betonskih del).
Dogovorjeno je, da bo do spomladi že večina zemljišča urejenega, končana pa bo tudi že celotna dokumentacija. Geodetska uprava in geometri Domplana bodo opravili še ponovno zamejičenje, tako da bodo graditelji že lahko pričeli na parcele voziti gradbeni material in postavljati gradbene barake. Lopate pa bodo lahko posamezniki zasadili še pred iztekom prvega polletja.
Komunalno opremljeno zemljišče brez asfaltirane ceste velja na tem območju od 800 do 900 tisoč dinarjev. Posebna ugodnost za graditelje pa je, da bodo dobili brez nepotrebnih potov in dodatnih stroškov in tudi sorazmerno hitro v roke celotno dokumentacijo. Za vse to namreč skrbi Zadruga. Sicer pa svojim članom pomaga tudi z nasveti, jih usmerja in redno seznanja z vsemi posebnostmi pri gradnji. To pa je tudi glavna prednost graditelja, ki se kot član Zadruge odloči za gradnjo; kasneje pa je seveda oproščen tudi prometnega davka.
V zadnjem času je v Zadrugi vse več zanimanja in tudi vedno več naročil za urejanje podstrešnih stanovanj v blokih. Trenutno poteka akcija za ureditev 11 takšnih stanovanj v Kranju. Za ta stanovanja se zanimajo predvsem mlade družine z višjo ali visoko izobrazbo.
A. Žalar
Dovoljenje za izplačilo osebnih dohodkov
Delovna organizacija Creina tozd Servis osebnih vozil in delovna organizacija KŽK Gorenjske, tozd Mlekarna Kranj sta leto 1983 končali z izgubo
Kranj — Izvršni svet skupščine občine Kranj je na zadnji seji razpravljal o izplačilu osebnih dohodkov v dveh temeljnih organizacijah združenega dela v Kranju. V delovni organizaciji Creina, tozd Servis osebnih vozil so namreč leto 1983 sklenili s približno 10 milijoni dinarjev izgube, v delovni organizaciji KŽK Gorenjske, tozd Mlekarna Kranj pa znaša ta izguba približno 70 milijonov dinarjev.
V Servisu osebnih vozil so po lanskem sanacijskem programu nekatere naloge že uresničili. Tako so predvsem zaoostrili delovno disciplino in povečali produktivnost za 10 odstotkov. Izboljšali so tudi Dinitrol zaščito in z enako količino materiala zdaj naredijo dvakrat več. Sicer pa delo poteka še vedno v starih prostorih; nove bodo odprli predvidoma prihodnji mesec. Temeljno organizacijo pa še vedno najbolj bremenijo obresti za posojila, ki so jih najemali zaradi izgub in vlaganj v izgradnjo novega obrata.
V Mlekarni Kranj pa predvidevajo, da bodo tudi letošnje poslovno leto koncah z negativnim rezultatom. Glavni vzrok za to so predvsem nepredvideni stroški za pridobivanje deviz, s katerimi odplačujejo anuitete in tečajne razlike. Ti stroški pa v ceno njihovih proizvodov niso všteti.
Izvršni svet je temeljni organizaciji združenega dela Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj dal soglasje, da v prvem tromesečju letos lahko izplačujejo osebne dohodke v višini, ki jo določa samoupravni splošni akt, v Mlekarni Kranj pa v višini povprečnih osebnih dohodkov v delovni organizaciji KŽK Gorenjske. V Servisu osebnih vozil je lan\?^?e}lh mesec,h znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega 15.074 dinarjev, v Mlekarni Kranj pa 15.689 dinarjev.
A. Ž.
I
Rudnik daje kruh domačinom
V Rudniku urana Žirovski vrh je med zaposlenimi dve ti j ini domačinov — Letos velike možnosti zaposlovanja,!
dar z dodatnim usposabljanjem — Med domačini » nezaupanje za delo v jami — Stipendije za rudarje ii ske tehnike ostajajo nepodeljene
Gorenja vas — Od 285 delavcev Rudnika urana Žirovsl dve tretjini domačinov in le tretjina priseljencev. To je prav od prvotnih predvidevanj, ko so načrtovali, da bo treba za delo ku večino delavcev privabiti iz drugih že znanih rudarskih kr je povedala vodja kadrovske službe Anica Močenikova, ki je datke o delavcih, je domačinov iz Gorenje vasi oziroma iz bližnje f ce kar tretjina oziroma 90. 11 delavcev, ki sedaj tudi stanujejo a nji vasi, pa se je preselilo od drugod in so dobili stanovanja v _ rudarskem naselju na Blatih. Iz Zirov in Poljan se vozi na delo nik 51 delavcev, iz Škofje Loke pa 55 in 13 delavcev, ki so se pi so stanovanje dobili v tem mestu. Iz Idrije in Cerknega se vozi 28 delavcev, iz Kranja, Ljubljane in drugih oddaljenejših ' skupaj 28. Prejšnji mesec so na novo zaposlili 9 delavcev, 5 iZi doline.
Letos ponovno načrtujejo večje zaposlovanje. Potrebovali 20 do 30 kvalificiranih rudarjev. Za to delo se bodo lahko pot absolventi srednjih poklicnih šol kovinarskega, elektro in p poklicev, ki se bodo strinjali, da se bodo ob delu eno šolsko let no usposabljali za rudarski poklic. Vsi, ki bodo usposabljanje zaključili, bodo dobili spričevalo za poklic kvalificiranega rud
Približno enako število delovnih mest bodo razpisali za oi
v predelavi. Tudi za ta dela je potrebna poklicna srednja šola narja, instalaterja in podobnih poklicev, vendar je tudi tu nujt no usposabljanje. Vendar pa bo to potekalo v obliki 70-urnih
Razen omenjenih del bodo razpisali še nekaj drugih del v .
vi in za vzdrževalce v jami. Tudi za ta dela bo pogoj poklicna" šola. Potrebovali bodo tudi nekaj kemijskih tehnikov s prakj elektrotehnikov in rudarskih tehnikov.
Zaposlili bodo tudi dva ali tri štipendiste visokih šol, ki .vidoma letos sklenili šolanje, in sicer geologa in rudarskega razen tega pa inženirja računalništva, inženirja kemijske tel in strojnega inženirja.
Verjetno bodo razpisali tudi nekaj prostih delovnih mest pomožna dela. Prizadevali si bodo za ta dela dobiti čimveč ker vsako doseljevanje zahteva tudi pospešeno reševanje st problemov. Vendar pa vse kaže, da je rudarstvo v Poljanski vedno nova in neznana dejavnost, in da zato za rudarje in za la v jami še vedno težko dobijo dovolj delavcev doma. Neuspeš di razpisi štipendij. Vsako leto namreč razpišejo po dve štir* poklicno rudarsko šolo, vendar do sedaj še ni bilo odziva.
Skupno imajo 20 štipendistov. Tri za rudarske tehnike, dv mijska procesničarja, deset za električarje, ključavničarje ii je ter sedem za študij na geologiji in rudarstvu. Tudi prihodi razpis štipendij približno enak.
Žirovskih kmetov ne skrbijo krmila in gnojila^
Odkup govedi je bil lani na žirovskem nekaj manj&LJvot odkup mleka pa za 11 odstotkov večji — Za letos planin,
večji odkup govedi in približno enak odkup mleka _ Za'
delavo imajo zagotovljena krmila in gnojila
Žiri — V žirovski kmetijski zadrugi Sora Mercator so lani odkupili 225 ton govedi, kar je nekaj manj kot leta 1982. Kmetje so sicer izpolnili vse pogodbene obveznosti, vendar pa so precej govedi zaklali doma. To dokazuje-200 odkupljenih kož. Torej so ljudje na žirovskem precejšen del oskrbe z mesom vzeli v svoje roke.
Glavni vzrok za manjši odkup govedi pa je preusmeritev kmetov v mlekarstvo. Mleka so namreč na območju zadruge, ki razen žirovske kotline z okolico zajema tudi področje Rovt, odkupili 890.000 litrov ali za dobrih 11 odstotkov več kot predlani. Ker se je povečal stalež krav, je na kmetih manj pitancev. V Rovtah so odkupili 712.000 litrov mleka, v Žireh pa 177.000. Menijo, da tudi v žirovski kotlini in okolici kmetje namolzejo vsaj trikrat toliko mleka, vendar pa se večina ljudi oskrbuje kar pri kmetih.
Krompirja žirovski kmetje ne sadijo več kot ga potrebujejo zase in za sosede, ker se naravni pogoji nikakor ne morejo kosati s pogoji pridelave na Sorskem polju. Izpolnili so tudi setveni plan za pšenico. Planirali so 10 ton odkupa in ga tudi izpolnili. Vendar pa menijo, da je skrajno zgrešeno, da v takšnih področjih, ki so izrazito živinorejska, silijo kmete, da sejejo pšenico. Ker so površine majhne, je delo v glavnem ročno in zato je kilogram pšenice izredno .drag. Le zaradi dobre volje kmetov, ki so pripravljeni prispevati svoj delež k proizvodnji pšenice, gre zahvala, da tudi na tem koncu setveni plan izpolnijo.
Za letos je setveni plan pšenice enak lanskemu in pogodbe so podpisane. Plan odkupa govedi znaša 240 ton, kar je enako lanskemu planu. Tudi plan odkupa mleka je enak lanskemu.
Za tolikšno prirejo in molžo imajo za vse leto zagotovljena krmila. Ziy rovska zadruga se je pred nekaj leti povezala v sestavljeno organizacijo Mercator. V okviru te dajejo velik poudarek kmetijski proizvodnji m ze lani poleti so se dogovorili, da bodo kupili vse potrebne količine koruze, soje in repnih tropin, ki jih potrebujejo za proizvodnjo krmil. Združili so tudi devize in uvozili vitamine m
druge rudninske dodatki najbrž na Gorenjskem ski kmetje brez skrbi za bo s krmili.
Kakor vsa leta doslej tos žirovski kmetje sodel litvi dohodka v Mercat dek, ki jim pripada, obliki regresa za gne sozda pa so tudi že za|,_ za devizno soudeležbo pri I cih gnojil.
Vse to je zelo spodbuc pa večji odkup mleka zav. no dragi prevozi. Bone bencin so pri zadrugi gotovih, vendar je gori\ „ da ponekod že razmišljajo.i ne bi več vozili v Žiri. jajo tudi vse dražji ki ki so v dobrih dveh letih dražji, in pomanjkanje lov. Visoke obresti pa daljnja vlaganja.
LESNIMI Kranj
vabi k sodelovanju ZASEBNE
AVTOPREVOZNIKE
za razvoz pohištva r renjskem. V poštev FT^ kamioni s cerado dta nosilnosti.
Pridnim prevozn mo dober zaslužek.
Interesenti naj se z^— naslov Lesnina Kranj štvo,   Mirka Vadnt»J
Kranj.
S knjižne police
Zamejske knjižne novosti
V Prešernovi hiši *K)va oskrbnica
Vrt« — Jožica Završnik, po domaće Trpinčeva iz Zabreznice, ki ^ivi v Mostah pri Žirovnici, je bila Štiri leta oskrbnica Finžgarjeve Rojstne hiše, od januarja letos pa •h> oskrbnica Prešernove rojstne *Uše. Prejšnja dolgoletna oskrbnica. Justa Popačnik, ki po rodovini **vira iz istega stebla kot Preše-*fcn, je šla v pokoj. Nova oskrbnica Finžgarjeve rojstne hiše pa je ^eseničanka Mira Novak. . Tako Prešernova kot Finžgar-"^va hiša bosta ob ponedeljkih zadrti za obiskovalce, razen za napovedane skupinske obiske. Do |pnla bo Finžgarjeva rojstna hi-*4 odprta vsak dan., razen ob ponedeljkih, od 12. do 16. ure, potem mesece od 9. do 13. ure, Prevrneva pa od 9. do 12. in od 13. 16. ure.
^ V Finžgarjevi rojstni hiši, ki je ?ila decembra in januarja letos ^prta, je bilo lani 3600 obiskoval-v Prešernovi pa skoraj osemkrat več.
J. Vidic
fcvci ocenili roje delo
4~ Radovljica - V soboto, 4. februar-^> so se zbrali na rednem občnem tlani m Prijatelji Komornega A^^skega zbora Anton Tomaž Lin-V^/jf, ki deluje v okviru kulturno-S^tfliškega društva Radovljica. ^k>r, ki nadaljuje bogato kulturno ijo   v   Radovljici, združuje »jst pevcev. Od teh so štirje W pristopili k zboru lani. Ze več v tri leta vodi zbor požrtvovalni pe-jj^dja Tone Iskra
>^t za druge ljubiteljske skupine ^ore, bi tudi za Linhartovce tež-sT*%steli vse uspehe in težave, s ka-i se srečujejo, zlasti v zadnjih ki so zaradi stabilizacijskih iitev najbolj prizadela prav ljudsko kulturno dejavnost. Dva-na teden vaje, prek 40 javnih -yov na leto, to je dovolj preprič-J*okaz prizadevnosti radovljiških
• r
predsednika so ponovno izvoli-P^^eta Rebca, za tajnika pa Sveto-I ^Pezdiča.
JR
^Vabilo opisovalcem ^ečkega življenja
Izbijana — V CZP Kmečki glas Q spodbuditi slovenske pisatelje, ^ v svojem literarnem ustvarja-^podobili življenje kmečkega j ka, predvsem v času, ki ga živi-S O ki je pred nami. Pisce vabijo, "V V s mojimi deli, ki so že nastala nastajajo, udeležijo natečaja ffV*Jiževno delo (roman, daljšo po-Prozo) s takšno sodobno tema-^Lki izvira in se navdihuje iz kjh korenin. _ je peti literarni razpis CZP iT*vki glas, hkrati pa prvi, ki je fc K*j«n predvsem v sodobno pro-■p^dloženo delo še ni smelo biti Jj«"o, obsegati mora najmanj £V^*pkanih strani, označiti ga je Ti Miro in najkasneje do konca }S«lati na CZP Kmečki glas v Miklošičeva 4. ^»»jena bodo tri dela, in sicer s 40.000 in 30.000 dinarji. Kot >C*V>jne knjige bodo objavljena v nCVi knjižni zbirki in, razen na-k V» 4« dodatno honorirana. Dru-tkSteia dela bodo izšla kasneje
r^Site* ah podlistek, zato velja \nj tudi tistim piscem, ki svojih ^ bi uspeli dokončati do konca
mniška
@ f »rtiča
Lanski novembrski knjižni sejem v Ljubljani je bil seveda tudi enkratna priložnost za predstavitev književne produkcije tako tržaških kakor tudi koroških Slovencev. Oboji so priložnost tudi izkoristili in lahko smo se seznanili z vrsto novih književnih del, ki jih izdajata Založništvo tržaškega tiska in založba Drava.
Najprej se pomudimoj)n izdajah naših severnih sosedov. Zalik pesmi je prva pesniška zbirka avtorice Maje Haderlap, ki je bila za to delo nagrajena tudi na Koroškem s pospeševalno nagrado za književnost.
Zanimivo in literarno-zgodovinsko vredno delo predstavlja faksimile rokopisa Pasiona, ki ga je prvikrat izdal Andrej Šuster Drabosnjak, a se je original izgubil oziroma izginil iz javnosti. Delo je zaživelo pravzaprav šele s pomočjo Magdalene Kokot, ki se je verze naučila na pamet in jih zapisala v poseben zvezek. Tako so delo začeli uprizarjati šele leta 1922, čeprav je bilo napisano že 1818. leta. Komedija na temo Kristusovega trpljenja seveda takratni cerkveni oblasti ni bila pogodu in njeno »izginotje« je tako veliko bolj razumljivo.
Bera izdaj Založništva tržaškega tiska (ZTT) je tokrat nekoliko obširnejša. Med pesniške prvence štejemo zbirko pesmi Mavrični ščit avtorice Alenke Rebule Tuta, ki zaradi domišljenosti presega te meje. Robidnice in maline je svojih sto epigramov naslovil  Miroslav Košuta.
Gre za jedko in pikro obravnavanje okolice in samega sebo, pomembno pa je tudi, da je vseh sto epigramov prvič objavljenih.
Knjiga Pojoči oreh je zbirka devetih črtic Ivanke Hergold, kjer se avtorica dotika mejnih okoliščin v človeku in zavesti o minljivosti, kar v marsičem spreminja človekov odnos do sveta.
Humanizem — problem našega časa pomeni trezno razmišljanje teologa dr. Vekoslava Grmiča o vseh tistih uničujočih pojavih, ki človeku pravzaprav preprečujejo, da bi to bil.
Drugo novost — prvenec — tržaške založbe pa predstavlja zbirka esejev Poslušam sta glasba in jezik avtorja Pavleta Merkuja. Vsebina so napotki za uživanje, dojemanje in vrednotenje glasbe, kar knjigo že uvršča med edinstvena tovrstna dela na Slovenskem, tudi kar zadeva pristop. Avtor se namreč ukvarja tudi z narečji, ko govori o jeziku glasbe.
Knjiga Tigrova sled pa je zgodovinski oris naše kulturne preteklosti, ilegalne antifašistične organizacije in boja primorskih .Slovencev proti okupatorju. Njen avtor je Dor-če Sardoč, nastala pa je na podlagi preko tridesetih radijskih pogovorov, ki so bili predvajani na radiu pred štirimi leti. Odlikuje jo tudi vrsta konkretnih opomb in razlag, izšla pa je v sodelovanju ZTT s koprsko založbo Lipa v zbirki Primorski portreti.
Boris Bogataj
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, izjava št. 139
Pred dvemi, tremi leti
»Zadnjič me je J. Gradišnik (Slovenščina iz dneva v dan 245 7 D 19. L t. 1., str. 48) spomnil te grde napake, toliko grše, ker se s tem zanemarja velika značilnost slovenščine, namreč dvojina. Gradišnik navaja iz .ljubljanskega Dnevnika' stavek .Koncert Z. Colića je bil pred dvemi dnevi v Ljubljani' s tem komenarjem: ,Gre za neznanje ali za površnost? Kako je prav, večina vendarle ve.' Seveda: ,pred dvema dnevoma', si pravim tudi jaz, obenem pa se sprašujem, kako to, da se to .neznanje' ali ta .površnost' ne dasta izkoreniniti. Ali bolje: Kaj pripravi ljudi do tega da kljub logiki (saj gre vendar za dve stvari) delajo to nesmiselno napako? Mi veste Vi odgovoriti?«
Odgovor je kar težak. Slovnično logično bi že bilo, da se ob števni-ku dva rabi dvojinska oblika tudi pri besedi dan. Toda poleg oblikoslo-vne logike očitno obstaja se skladenjska in pomenska, ki sta vrednostno nad obhkoslovno. Po tej višji logiki uporabljamo npr. množino namesto dvoj me, ko gre za znane pare organov (sive oči, ne sivi očesi dolge roke, dolgi roki), delov obleke (kratki rokavi, ne kratka rokava)' tipičnih dvojic (Soseda je rodila dvojčke, ne dvojčka: Sosed ima lepe vole, ne lepa vola, ker gre za par ipd.). Res pa je, da se v teh zvezah ne uporablja števnik dva. To nam pa nič ne pomaga, saj se pogosto govori čez dva dni, nastalo pač po zgledu čez tri/štiri dni (morda še po zgledu čez pet/nekaj dni, kjer je -i rodilniški, v prvih dveh primerih pa tožilni-ški). Pod oznako neustaljeno imajo v SSKJ navedeno zvezo pred dvemi leti, kar si lahko razlagamo po zgledu na pred dvemi, tremi leti, kjer je končnica -emi števnika tri pritegnila še končnico števnika dve, tako da je namesto »logičnega« pred dvema, tremi leti nastalo pred dvemi, tremi leti (v tipu pred dvema, tremi leti pa šepa ujemanje števnika dvema s samostalnikom leti). Jezik sam več prenese kot preprosta slovničarska pamet (prim. še dva, tri tedne namesto »logičnega« dva tedna ali tri tedne).
Logika in jezik ne hodita zmeraj iste poti. Bodimo strpni tudi do posebnega; ne spravljati vsega na eno samo odrešilno formulo, kjer jezik sam prenese dvojnosti.
Direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat je podelil Nagradi Slavka Gruma Tonetu Partljiču za komedijo Moj ata, socialistični kulak in Rudiju Šeligu za dramo Ana. — Foto: F. Perdan
Letošnji Teden odprlo nagrajeno besedilo
14. Teden slovenske drame v Kranju je začela Partljičeva komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je s Šeligovo dramo Ana prejela enakovredno Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo preteklega leta — Med trinajstimi uprizoritvami na Tednu jih je kar dvanajst lani doživelo premiero — Kljub denarni pomoči kranjske in slovenske kulturne skupnosti ter pokroviteljstvu Gorenjskega tiska Prešernovo gledališče ni moglo povabiti tudi gledališčnikov iz drugih republik
Kranj — Z uprizoritvijo Partijiče-ve drame Moj ata, socialistični kulak v izvedbi igralcev iz Pj\ibljanske Drame se je v petek zvečer začel letošnji 14. Teden slovenske drame. Otvoritev je prireditelj, kranjsko Prešernovo gledališče, prenesel v dvorano na Primskovo, ker je kranjski oder za njeno postavitev premajhen. Škoda, saj je dvorana Prešernovega gledališča vsekakor bolj reprezentančna in primerna za tako elitno kulturno prireditev. Prešernovo gledališče, žal, že nekaj let zaman poudarja nujnost razširitve odrskega prostora, zaradi česar marsikatere uspele gledališke predstave slovenskih in drugih igralskih skupin kranjski gledalci ne morejo videti.
Letošnji Teden slovenske drame, ki je eden od treh uveljavljenih slovenskih gledaliških festivalov, je Prešernovo gledališče priredilo z denarno pomočjo kranjske in republiške kulturne skupnosti ter pokrovitelja, Gorenjskega tiska iz Kranja. Kljub temu ni moglo povabiti v goste tudi gledališčnikov iz drugih republik, ki so v preteklih letih popestrili prireditev.
Pred uvodno uprizoritvijo Partiji-čevega besedila so organizatorji raz-
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
MEDNARODNI SMUČARSKI TEK TREH DEŽEL:
Kranjska gora, Trbiž, Podklošter, 26. februarja 1984 — 30 km
ORGANIZATOR: Turistični društvi,Kranjska gora in Trbiž in Obmejno telovadno društvo Podklošter UDELEŽBA: Rekreativci: moški in ženske nad 18
let
START: v nedeljo(26. februarja 1984,ob 9. uri za hotelom Kompas, Kr. gora — start je
skupinski v Pra-
dveh jakostnih grupah, ki štartata ob istem času. Pra vico starta v prvi grupi ima prvih 200, plasiranih v le tu 1983
PROGA: iz Kranjske gore preko Rateč čez državno mejo, mimo Bele peči proti avstrijski meji in naprej doSelč nad Podkloštrom. Časovni limit je 5 ur 30 minut.
PRIJAVE: Prijavnina znaša 600.- din, vplačati pa jo je treba do 20. februarja 1984 na naslov Turistično društvo Kranjska gora po poštni nakaznici ali pri blagajni društva vsak dan od 8. do 19. ure. Delovne organizacije in športna društva lahko nakažejo pri-javnino skupinsko na žiro račun društva 51530-678-81498. Pri plaulu ji- potrebno navesti točen naslov in letnico rojstva.
Naknadnih prijav ni, zato vseh, ki se bodo prijavili po 20. februarju 1984, ne bomo mogli upoštevati.
Vsak udeleženec teka prejme:
— značko Teka treh dežel
— štartno številko in vrečo za obleko
— etui za potni list
— diplomo in listo z rezultati.
S prijavntno ho organizator pokril tudi stroške avtobusnih prevozov na relaciji Podklošter—Trbiž — Kranjska gora, prevoz garderobe na relaciji Kr. gora--Podklošter in oskrbo pri okrepčevalnicah ob progi in na cilju
STARTNE ŠTEVILKE IN OBLEKA: Udeleženci teka dvignejo štartno številko na dan tekmovanja med 6.30 in 8.45 v pisarni teka v osnovni
šoli Kr. gora, kjer so tudi prostori za preoblačenje. Ob prevzemu morajo predložiti potrdilo o vplačani prijavnim.
Udeleženci vlože obleko v posebne vreče, ki jih dobe skupaj s štartno številko. Vrečo oddajo v garderobi na startu v Kranjski gori ter jo dvignejo na cilju v Selčah (na podlagi številke, ki jo nosijo).
POTNI LIST:
Vsak udeleženec teka mora imeti s seboj veljaven potni list ali eno od obmejnih propustnic, obešeno okrog vratu v posebnem etuiu, ki jo mora na zahtevo mejnih organov pokazati. Udeležba na teku se ne šteje za prehod čez državno mejo, zato ob povratku domov ni dovoljeno vnesti kakršnegakoli blaga.
RAZGLASITEV REZULTATOV:
Na dan tekmovanja na glavnem trgu v Trbižu ob 14.30. Izžrebani udeleženci bodo prejeli tudi praktična darila.
OBVESTILA:
Vsa uradna obvestila na startu, cilju in ob razglasitvi rezultatov bodo v slovenščini, nemščini in italijanščini.
PREVOZ:
Za udeležence teka je tako kot vsako leto organiziran avtobusni prevoz s cilja v Selčah v Trbfz in nazaj v Kranjsko goro. Zadnji avtobus bo iz Trbiža odpeljal ob 16.30. Avtobusi v Trbižu stoje pri osnovni šoli ob spodnji cesti.
INFORMACIJE:
Vse informacije daje Turistično društvo Kranjska gora, telefon 064-88-768.
ODGOVORNOST:
Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovor-
nost.
Turistično društvo Kranjska gora
glasili izid ocenjevanja dramskih tekstov, ki so se potegovali za Nagrado Slavka Gruma. Žirija je izbirala med petindvajsetimi novimi deli in upoštevala besedila iz lanskoletnega ožjega izbora. Značilnost kranjske nagrade je v tem, da upošteva vsa tista besedila, ki so bila v preteklem letu prvič napisana in javno objavljena, besedila, ki so bila prvič igrana in ki so jih avtorji sami poslali žiriji. Namen Nagrade je predvsem, da spodbuja avtorje k gledališkemu pisanju.
Letos sta enakovredni nagradi za najboljši dramski besedili preteklega leta prejela dva pisca: Tone Partljič za igro Moj ata, socialistični kulak in Rudi Šeligo za dramo Ana.
Obiskovalci 14. Tedna slovenske drame bodo lahko videli trinajst gledaliških predstav, med kateimi jih je kar dvanajst lani doživelo premiero. Pestra je tudi izbira izvajalcev, ki prihajajo iz Ljubljane, Maribora, Celja, iz Idrije in z Jesenic.
H. Jelovčan
KULTUR Nt KOLEDAR
BLED — V temeljni organizaciji LIP na Rečici je do 3. marca odprta razstava likovnih del Rudolfa Arha. Slikar je član jeseniškega Dolika in tokrat razstavlja dela na temo Planšarski stani in staje.
KRANJ — V mestni hiši je na ogled stalna arheološka kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. Ob slovenskem kulturnem prazniku je v galerijskih prostorih na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1962—1964.
V galeriji Mestne hiše so na ogled dela akad. slikarja Ignaca Medena iz Murske Sobote. V Mali galeriji pa si lahko ogledate razstavo Slovenski gledališki plakat.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturno-zgovinski spomenik Kranja.
V torek, 14. febaruarja,ob 20. uri bo v kranjskem kinu Center predavanje o lanskoletni alpini-stično-smučarski odpravi v Sovjetsko pogorje Pamir. Alpinisti bodo ob predavanju filma in diapozitivov obudili spomine na pomembne dosežke. Predavanje bo prva podrobnejša predstavitev odprave širši javnosti. Zato bodo vstopnice zanj prodajali po planinskih sekcijah delovnih kolektivov, kupiti pa jih bo moč tudi pred začetkom predstave v kinu.
GLAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK. 14. FEBRUARJA
JAJ!
Marjan Možina:
Vsi kmetje so člani zadruge in kooperanti
Log nad Škofjo Loko — »Doma sem bil najmlajši in kar pričakoval sem nekako, da bom ostal na kmetiji. Zato sem se tudi odločil za kmetijsko šolo, vendar pa moram reči, da je imel pri tem precejšen vpliv oče, ki je tudi že zaključil kmetijsko šolo na Grmu. Postal sem kmetijski tehnik, se zaposlil pri škofjeloški zadrugi in zraven tega obdelujem še domačo kmetijo. Oboje me veseli in delo še kar zmorem, posebno, ker so starši še pri moči,« pripoveduje Marjan Možina, vodja zadružnih enot Log in Gorenja vas v Poljanski dolini.
To je precej veliko področje.
»Zadružna enota Log obsega razen Loga še del Gabrške gore, Bukov in Kovski vrh, Brode, Gabrk in Valtrski vrh. Pod Gorenjo vas pa razen te vasi spadajo še Dobrava, Dobravšče, Todraž, Bačne in velik del Žirovskega vrha. Kmetje se največ ukvarjajo z živinorejo in sicer s pitanjem in mlekarstvom. Krompirja pridelujejo malo, ker so naravni pogoji taki, da zahtevajo še veliko ročnega dela. Mleka pa ne oddajajo le kmetje, ki so najbolj oddaljeni, to je z dela Gabrške gore in Žirovskega vrha. Drugod povsod organizirajo prevoz, nekaj časa vozi eden, nato drugi...«
Koliko govedi in mleka letno prodajo na vašem območju?
»V zadružni enoti Log 300.000 litrov mleka in 65 ton govedi, v Gorenji vasi pa 400.000 litrov in 80 ton govedi. Zadnjih nekaj let je proizvodnja približno enaka. Krompirja pa odkupimo od 20 do 30 toni letno. Na Logu imamo 45 kooperantov, v Gorenji vasi pa okoli 80.«
Kako pa je z oskrbo s koruzo, krmili in gnojili?
»Trenutno je velik problem koruza in s tem krmila, ker se v državi ne morejo sporazumeti za ceno koruze. Zato je vojvodinski kmetje ne prodajajo. Ker ni koruze, ki je osnovna sestavina krmil, tudi krmil ni. Do sedaj smo imeli nekaj zaloge in po novem letu smo še nekaj dobili, se.daj pa so poslovalnice prazne. Če ne bo kmalu prišlo do dogovora in koruze še nekaj časa ne bo, lahko pričakujemo manjši odkup mleka in čez pol leta tudi manjši odkup pitancev. Do prve košnje pa bomo imeli večji odkup oziroma prodajo nedopitane živine.
Koliko koruze in krmil prodate v eni zadružni enoti oziroma na Logu?
»60 do 70 ton krmil in 50 do 60 ton koruze letno. Količine precej nihajo glede na ceno, višino regresa, ki je priznan za posamezno surovino , in cene mleka in živine. Kmetje znajo izračunati, kaj se izplača.«
Menite, da se bo kmetijska proizvodnja v teh krajih še povečevala?
»Stalež živine najbrž ne bo dosti večji. Kmetje so zaradi visokih cen krmil in koruze in zaradi slabe oskrbe vse bolj vezani na domačo krmo. Ker so gnojila draga, sedaj je kilogram mešanega gnojila 22 din za kilogram, ob katerem je treba odšteti še 2 dinarja za tovarno v Kutini, njiv in travnikov ne bodo še bolj zagnojili, da bi bil pridelek krme večji. Dodatne količine bi bile predrage.«
Je večina kmetov vključenih v zadrugo?
»Vsi kmetje so člani zadruge in kooperanti, razen tistih, ki imajo le toliko zemlje, da pridelujejo samo zase. Tudi večina polkmetov je včlanjenih v zadrugo. Sicer pa je čistih kmetov na Logu 15, v Gorenji vasi pa nekaj nad dvajset.«
Kako kmetje sprejemajo nov pokojninski zakon?
»Čeprav se je o novem pokojninskem zakonu že veliko pisalo, kmetje ne vemo točno, koliko bomo morali prispevati in kakšne naj bi bile pokojnine. Zato so v okviru škofjeloške zadruge pripravili predavanja po vseh zadružnih enotah. Ker se hkrati tudi za štirikrat povečujejo davki, bodo to že velike obremenitve za posamezne kmetije. Zato bomo morali biti zelo dobro seznanjeni z obema, da bomo lahko uveljavili predvidene bonitete.«
In še to: kaj pridelujete na vaši kmetiji v Javorjah?
»Imam 15 glav živine, nekaj mle-karic in nekaj pitancev ter telet. Tfcrej vsakega nekaj. Tako najbolje izkoristimo zemljo in tudi nekaj dohodka je čez vse leto.«
L. Bogataj
Za letos načrtovano notranjo ureditev doma družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru potrebujejo približno 2,5 milijona dinarjev; krajani pa naj bi opravili tudi preko 2000 delovnih ur.
Akcija za obnovo doma
V krajevni skupnosti Preddvor so se odločili, da bodo letos nadaljevali z obnovo doma družbenopolitičnih organizacij in do krajevnega praznika 3. oktobra usposobili dvorano
Preddvor — Že minulo leto so v krajevni skupnosti Preddvor nadaljevali z obnovo doma družbenopolitičnih organizacij. Za letos so se na nedavnem sestanku predstavnikov krajevne skupnosti, gradbenega odbora, družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju odločili, da z obnovo nadaljujejo.
V lanski akciji so krajani opravili 1583 delovnih ur, iz združenih sredstev pri občini pa so dobili 400 tisoč dinarjev. Ta sredstva so skrbno oplemenitili. Za ureditev notranjosti doma pa bi letos po oceni potrebovali še približno 2,5 milijona dinarjev, pri čemer računajo na pomoč iz združenih sredstev pri občini, prispevke krajanov in na prostovoljno delo, ki je ocenjeno na preko 2000 delovnih ur. Ob uresničitvi takšnega programa bi notranjost doma lahko uredili letos in usposobili dvorano do krajevnega praznika, ki ga vsako leto praznujejo 3. oktobra.
Čeprav so že lani veliko naredili, pa tudi letos ne bodo zmogli vsega zgolj s prostovoljnim delom. Samo za stropne in stenske obloge in za oder v dvorani bodo potrebovali 60 kubičnih metrov obdelanega lesa. Prenekatera notranja dela bodo opravili sami, saj v krajevni skupnosti ne manjka različnih strokovnjakov oziroma obrtnikov. Denar pa potrebujejo predvsem za material. Upajo tudi na pomoč delovnih organizacij; sicer pa so bili z dosedanjo pomočjo in razumevanjem le-teh zadovoljni. Še posebno razumevanje
so pokazali v obratu Jelovice v Preddvoru.
Prvi rezultati zbiranja sredstev kažejo, da tudi krajani za letos začrtano akcijo podpirajo. Zato v krajevni skupnosti upajo, da bodo do konca meseca zbrali toliko sredstev, da bodo lahko tudi letos v občini kandidirali za združena sredstva.
A. Žalar
Obletnica rojstva Simona, Robiča
Kranjska gora — Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal je odkrilo spominsko ploščo na' rojstni hiši Simona Robiča, naravoslovca, speleologa — jamarja, po katerem društvo nosi ime. Prav v soboto je minilo 160 let od Robičevega rojstva. Svoje naravoslovne zbirke je daroval raznim šolam in ustanovam, veliko, njegovega gradiva pa hranijo tuji muzeji. V Prirodoslov-nem muzeju v Ljubljani pa je njegovih 5600 hro.ščev in členonožcev, 11.000 primerkov polžev in tisoč kosov okamnin. O delu Simona Robiča je govoril predsednik društva Stane Stražar, kulturni program so pripravili moški oktet Tosama Domžale, moški pevski zbor Kranjska gora in recitatorji. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik skupščine občine Jesenice Franc Brelih, predsednik jamarske zveze Slovenije Davo Preisinger in predsednik skupščine občine Domžale Karel Kušar. — V. F.
TOKOS
TOKOS TRŽIČ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. ORODJARJA
2. REZKALCA
3. KLJUČAVNIČARJA
4. KURJAČA
Pogoji: pod 1.
— končana poklicna šola ustrezne smeri (orodjar),
— 1 do 3 leta delovnih izkušenj, pod 2.
— končana poklicna šola ustrezne smeri (rezkalec),
— 1 do 3 leta delovnih izkušenj.
pod 3.
— končana poklicna šola ustrezne smeri (ključavničar),
— 1 do 3 leta delovnih izkušenj, pod 4.
— opravljen tečaj za KV kurjača,
— 6 mesecev do 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, Komisija za delovna razmerja. O izidu javnega razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zor«
(56. zapis)
V BUKOVŠČICI
Tu pa moram poudariti, da so Bukovščani doma V Bukovščici — le štiri km više od Bukovice. Hribovska vas je precej manjša od ravninske posestrime — premore komaj sto domačinov, ki pa še vedno veljajo za trdne kmete. Saj so še pred leti premogli kar več mlinov ob strugi Bukovščice. Zdaj so, razen enega, žal opuščeni. Zato je tudi dobrega kmečkega kruha vedno manj ... Vsaj na »črn« kruh smo povsem pozabili, odkar se mnoge domačije oskrbujejo z moko iz skladišč vojvodinske Sente ...
Tudi odtod hiti mladina vsako jutro v šole in na delo v dolino. K sreči se tudi vrača. Ko je vendar tako lepo živeti v sončnem hribovju pod Mohorjem (misel mi kar nehote uide v skoraj mrtve podratitovške vasi Danje, Trojar, Zabrdo, Torka idr.).
Značilnost Bukovščice je tudi še živa ovčereja, tudi konj je dosti — saj hribovit svet ni najbolj pripraven za kaka vozila in stroje.
Cerkev — vaška podružnica sv. Klemena — hrani nekaj znamenitih slik: v glavnem oltarju je umetnina Štefana Šubica, na stranskih oltarjih pa so podobe pozneje tako pomembnega slikarja Ivana Franke-ta iz leta 1887. V pokopališkem zidu je ygrajeno slopno znamenje s freskami iz leta 1741.
V Bukovščici imajo svoje kultur-no-umetniško društvo — da se zlahka kosajo z onim v dolinski Bukovci! Naj cvete tisoč cvetov — so rekli stari modrijani. Naj bo društev čim več!
Seveda ni povsem prav, da sem tako hitel od Bukovice do Bukovščice in kar obšel precej velika kraja Še-vlje in Knape. Kot da me je mikalo, priti čimprej — na Dunaj!
SKROMEN ZASELEK DUNAJ
Kar se da imenitno ime za prav majcen zaselek pod Dunajskim hribom (575 m). Kako je prišlo do tega krajevnega in ledin-skega imena, kdo ve? Morda je bila šala ali kaj drugega? Sicer pa imamo zaselek Dunaj tudi pri dolenjskih Pleterjih. In kar pravo vasico Dunaj pri Krškem. Tam je kar 40 domačinov, ki si z vso pravico pravijo — Du-najčani! In še prav veselo je tam — vsenaokfog sami vinogradi z žlahtno trto! Pa še dva Dunaja sta na Slovenskem: v Moravski dolini in pri Radečah.
Le nekaj dobrih streljajev naravnost proti zahodu od Bukovščice — toda precej strmo — leži naš selški Dunaj. Kdaj pomladi ga utegnem prikazati tudi v podobi.
KNAPE
No, to pa so rudarji! Rudarsko naselje v tem kmečkem okolju? To sicer ne, toda spomin na staro rudarsko tradicijo je le ohranjen v tem imenu: nemško der Knapp — naš rudar.
Kar pomembna gručasta vasica v tesni dolini Bukovščice ob izlivu potoka Zamujovca v njeno razdrto strugo je prvič omenjena v listini iz leta 1642. V vasi so se naselili bivši rudarji, ko so izgubili delo v opuščenih železovih rudnikih v sosedni dolini Jablenovice. V glavnem so se rudarji pokmetili — saj drugega ni kazalo. Vendar po so pomalem še »ru-darili«: zbirali so železov bobovec,
Obisk delegacije KPI iz Torina - V okviru medsebojnega sodelovanja je bila od petka do nedelje v qostch občinskega komiteja zveze komunistov Kranj sedemčlanska delegacija komunistične partije Italije iz zahodne cone Torina.-Med obiskom so imeli razgovore o medsebojnem sodelovanju, obiskali pa so tudi delovno organizacijo Iskra Telemati-ka in delovno organizacijo IBI. - A. Ž - Fotoi F Perdan
Plečnikov pomnik ATOfi pn
vasi
posebno v grapi Zamujovca i včasih imenoval šparovka ti dve nenavadni imeni za potoček?). Še leta 1875 so ] (tako si pravijo domačini) rti vozili rudo v Železnike Poč nim (severno-zahodno nad K* so še vidni rovi nekdanjih ro^
ŠEVLJE = JELŠEVJE
Za Ševlje — sicer tako naselje nad levim bi ške Sore, prav blizU . Bukovice, bi raje uporabljal": vensko ime Jelševje kot se je najbrž včasih tudi imenovala.
Kraj sam ni tako neznat 120 prebivalcev živi v njem.: naokrog v selških vaseh j a, so tudi tu navezani bližnji industriji. Kiji marljivo  kmetujejo, c hrastnik jemlje njivam ju ce. Da. Hrastnik! Najbrž vči> porasel s hrastom, danes * bolj pristojalo ime Smrečr. • ves porasel s smreko! T naravna rast spreminja in* sto kljubuje času ...
In da ne bo zamere, tudi-imajo svojo posebnost: nad < dviga mali Blegoš (644 rn) tako imeniten kot preCe\ visoki Blegoš (1562 m), ga hribovja.
PLEČNIKOVA UMETNI._ £>je preden prisvetli na ravnici — pač največji k-^Sori — veljavna E>ol mi oko ustavi na stebric menju levo od ceste, odr podnožje gozdnatega Stii
To je slovita stvaritev n arhitekta Jožeta Plečnika na 19 talcev, ki so bili tu b» spomladi 1943. Pod stropoM^v nja so še pritrjeni koli, na**J bili talci med streljanjem p«*
Dolenja vas je zares lah**: no na ta prelepi pomnik NOf lep je že sam položaj znan*" koncu brezovega drevored* izdelava stebrov (iz rečnih I raznih barv) in vključeni ta*A spominjajo na okupatorjev ~j malokje na Slovenskem iadf pomemben pomnik NOB. I ga spominjamo s trpkostjo pa s ponosom na upor jn
DOLENJA VAS
Kar nehote jo primer, renjo vasjo v dolini Sore. Tudi tam leži 1 sredi rodovitne ravnice — W| ša Dolenja vas. Dolenjčan: pravijo domačini iz Dolenje^ 275. Vas si je za svojo lege " skoraj  sredino Selške dotf Škofje Loke je 10 km, do Zt*_ pa še 11 km. No, prav zato*f včasih imenovala Srednja
Tudi tu še precej krnet, ugodna ravan kar kliče po P Živinoreja, sadjereja, pride krompirja, sadjarstvo, žita pa bolj malo. Tudi eri:.v ko jutro odteka mlada dekv" tovarne na obe strani: v Ž ' v Škofjo Loko. Kot na Bul jo tudi v Dolenji vasi še r* značilnih kmečkih hiš (p., pri Žikovcu, pn Spanu, pri ku idr.).
V Dolenji vasi se ze 01 skrilom prekrite strehe, vomodrikasta kritina je« na za vasi in naselja ob , Žal so kamnolomi — skril oouščeni, deloma že zasuti he nekaterih stavb v Dote« Selcih v Železnikih m na gU jim o' ranjajo spomin.
Največ je poškodb rok
V jeseniški Železarni je med prekinitvami delovnega razmerja največ disciplinskih odpustov — Ročno opravljanje del in stalne poškodbe rok
/-N
Januarja 4 mrtvi, 29 ranjenih
i
Gorenjske ceste so januarja letos terjale štiri življenja; med udeleženci nesreč s smrtnim izidom so bili trije pešci in en voznik. Lani sta v prvem koledarskem mesecu na Gorenjskem izgubila življenje dva pešca. Huje telesno poškodovanih je bilo januarja letos 29 udeležencev v prometu, lani pa 39. Glavna skrb naj bo v vsakem trenutku varna in previdna vožnja ter previdnost pri prečkanju cest!
A. Ž.
V__)
Zaradi vetra
ni obvladala vozila
Kranj — Marija Medved iz Ljubljane je v nedeljo, 12. februarja, ob 13.40 peljala avto od Kranja proti Polici. Med vožnjo je nameravala Prehiteti osebni avto. Med prehitevanjem pa jo je zaradi vetra začelo zanašati. Avtomobila ni mogla več obvladati in je zapeljala s ceste na desno, na njivo, kjer se je avto prevrnil Poleg Medvedove je bila lažje Ganjena sopotnica Marija Švet, huje Pa sopotnica Veronika Turk, obe iz Ljubljane. Materialna škoda znaša okrog 70 tisoč dinarjev.
a. Ž.
Plaz zajel tri planince
Jesenice — Ko v jeseniški Železarni obravnavajo kadrovsko problematiko, razpravljajo tudi o disciplini med približno 6.000 zaposlenimi delavci. Lani je skupna disciplinska komisija prejela 584 zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in je izrekla tudi primerne ukrepe. Le v 16 primerih je disciplinski postopek ustavila, v več drugih primerih pa je delavca oprostila ali ni izrekla ukrepa. Še vedno so najbolj pogosti neopravičeni izostanki z dela, malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, vinjenost na delovnem mestu in tatvine.
Disciplinska komisija ugotavlja, da se z zaostrenimi sprejemnimi pogoji spreminjajo tudi kršitve. Kader postaja bolj stalen, vendar je vedno več primerov drugačne narave — vinjenost in nezakonita dejanja — kar izredno slabo vpliva na proizvodne rezultate. Oboje je bilo prej zaradi drugih problemov zanemarjeno. Prav tako narašča število fizičnih obračunavanj med delavci, pojavljajo se tatvine materiala.
Lani je v Železarni prekinilo delovno razmerje 739 delavcev ali sto manj kot leto prej. Na prvem mestu z 223 primeri so še vedno disciplinski odpusti, čeprav so za 19 odstotkov nižji kot leto prej.
Vse vrste prekinitve delovnega razmerja so v pomembnem upadanju, medtem ko je novo delovno razmerje sklenilo 705 delavcev ali 51 manj kot leto prej.
Lani je bilo poprečno dnevno odsotnih 1.155 delavcev. Skupna odsot-
\nost je bila v primerjavi z letom prej zaradi manjše bolezenske odsotnosti in manjšega števila neopravičenih izostankov nekoliko manjša, a pomeni v povprečju le 27 delavcev. Skupna bolezenska odsotnost je lani znašala 7 odstotkov.
Lani so zabeležili 582 poškodb pri delu ali 13 več kot predlani. Zaradi poškodb so bili poškodovanci odsotni 11.480 dni, povprečno vsak 19 dni. Na poti na delo ali z dela se je poškodovalo 33 delavcev in Železarna je tako izgubila 700 delovnih dni.
Najbolj boleče pa je, da sta dva delavca zaradi poškodb pri delu umrla in se je en delavec smrtno ponesrečil na poti z dela. Sedem delavcev je utrpelo hujše poškodbe, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in jim bodo poškodbe zapustile trajne posledice ter invalidnost.
Težko je ugotavljati prave vzroke poškodb, saj so podatki iz leta v leto različni od ene temeljne organizacije do druge. Za četrto leto upada število poškodb v jeklarni, kjer so najbolj težki delovni pogoji, vendar pa je pogostost poškodb v jeklarni še vedno največja. Največ poškodb nasploh pa se pripeti pri ročnem oprav-vljanju del, zato je tudi največ poškodb rok, predvsem v okoljih, kjer je utesnjenost, pogosto zapenjanje ali odpenjanje bremen pod žerjavi, pri delih, ki jih opravljajo mlajši in neizkušeni delavci. Zato je v teh okoljih treba posvetiti vso pozornost usposabljanju in vzgoji delavcev ter uresničevati stalni nadzor.
D. Sedej
Več stvari vpliva na varen promet in varnost naših cest. Med pomembnimi so tudi sneg, deževje, poledica, veter in podobno. Lahko bi ocenili, da so bile vremenske razmere v januarju na Gorenjskem za varnost cest dokaj ugodne in da so se vzdrževalci cest prilagajali le-tem. Večkrat je prihajalo le do poledice in zato je bilo treba ceste redno posipati. Sicer pa se je posipanje cest na Gorenjskem začelo že sredi decembra in se je nadaljevalo tudi v prvih februarski dneh. Tako se je število tovrstnih vzdrževalnih dni v primerjavi s prejšnjo zimo povečalo in ponekod že prihaja do zadrege zaradi kopne-čih zalog soli.
Kljub temu pa bi lahko zamerili vzdrževalcem zaradi neposutih cest 6. in 7. februarja. Na regionalni cesti na odseku med Šenčurjem in Brnikom je bila 6. februarja med 7. in poldeseto uro dopoldne poledica, zaradi katere se je zgodilo pet prometnih nesreč. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa je bila velika, saj je bilo razbitih osem avtomobilov. Ponovno pa je bila poledica na tej cesti 7. februarja ob 6.50, ko so bili razbiti štirje avtomobili. V obeh primerih delavci Cestnega podjetja ceste niso pravočasno posuli. 6. februarja so cesto posuli prvič šele ob 8.15 (na intervencijo) najprej s pe-
skom, drugič pa šele ob 9. uri.
Do dokaj nerazumljivo dolgega zastoja na magistralni cesti med Ljubeljem in Podljubeljem pa je prišlo 6. februarja dopoldne. Med 7.30 in 11. uro dopoldne je na tem odseku obstal ves tovorni promet. Cestnemu podjetju Kranj se je namreč pokvaril avtomobil, da pa so poslali drugega, so minile kar tri ure.
Zamera velja, upamo pa, da bodo vzdrževalci za naprej bolj pripravljeni.
A. Ž
TUDI TO SE ZGODI
Kaže, da pomanjkanje gospodinjskih aparatov v naših trgovinah le ni tako hudo, kot se včasih sliši. V Tavčarjevi ulici 16 v Kranju je namreč kar osem dni stal tovarniško pakiran pralni stroj in »čakal«, da ga bo lastnik pospravil. Izkazalo se je, da lastnika sploh ni na tem naslovu. Da ga je trgovina napačno dostavila, seveda skoraj ne upamo podvomiti . . . Dokler se lastnik ne bo oglasil, ga bo stroj čakal na Postaji milice v Kranju.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. TOZD IGRALNICA CASINO BLED
Zbor delavcev TOZD Igralnica Casino Bled objavlja
TEČAJ ZA CROUPIERJE V IGRALNICI
K sodelovanju vabimo kandidate, ki
— imajo srednjo strokovno izobrazbo,
— pogovorno obvladajo dva svetovna jezika
— imajo odslužen vojaški rok in niso bili kaznovani oz. niso v kazenskem postopku.
Zaradi narave dela imajo prednost kandidati iz bližnje okolice.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dtojavi na naslov Hotelsko turistično podjetje Bled — TOZD Igralnica Casino, 64260 Bled, Cesta svobode 15 s pripisom »Za komisijo za delovna razmerja«.
O rezultatih oglasa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu o izbiri.
Vršič — Skupina petih planincev Je bila v petek, 10. februarja, ob 13.45 fiamenjena pod Malo Mojstrovko, caradi slabega vremena pa so se pri Kioskih pod Tičarjevo kočo na Vršiču začeli vračati in prečkali južno Pobočje Site glave. Pri vračanju pa 50 Prerezali manjši kložast. plaz, ki le odnesel Jožeta Kurinčiča (1949) iz Ljubljane. Razen tega je zajel še dva planinca, ki pa sta se takoj rešila. ^'jeKurinčiča plaz zasul in ga niso takoj našli, so sprožili reševalno a^cy°> hkrati pa so ga tudi sami *SlUli. Čez približno četrt ure pa so Kurinčiča sami našli nepoškodovanega.
A. Ž.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
ZAČETEK V BAZENU, KONEC PA...
Najprej najbrž nemalo presenećena potem pa, kot kaže, precej ogorčena je bila A. M. iz Kranjske gore, ko je zgodaj popoldne v bazenu hotela Lek opazila, kako se v njem veselo in brezskrbno kopa ^9 moški. Ker bazen vsaj za zdaj *e ni namenjen nudistom in ker budistična predstava verjetno še komu ne bi bila pogodu, je o tem obvestila predstavnike reda. Izkazalo se je, da je A. /V. iz Kamnika postalo tako vroče, ker mu je t>ač »zakuhalo«, da se je želel ^hladiti na takšen izviren način. \amera, da bi se primerno ohladil v bazenu, mu ni uspela; prišel fco je k sebi tam, kjer običajno Poskrbijo za različne vročekrv-+ieže.
tAHKO SE BO TUDI OPRAVIČIL
V poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah so pripeljali &recej vinjenega F. M. iz Rado-£(/ice na postajo milice. Stanje, v ^akršnem je bil, ga ni motilo, da bi vozil avtomobila. Bil pa je *elo ogorčen, ker so mu to preprečili in jih je na postaji milice za-ozmerjal. V sveti jezi je seveda *udi odklonil preskus z alkotestom in odvzem krvi. Kako je bi-*o, kakšen se je čez nekaj ur zbudil bo še lahko povedal tam, kjer Je potem navadno vsakomur žal *n bi se rad opravičil.
Vsakemu nekaj
Očitno je bil K. iz Veštra oni ^anzelo ogorčen, ker je predstavnikom reda po telefonu sporočil, *o ga na mladinski prireditvi r^Podlubniku napadli. Izkazalo
je, da so ga odstranili s prire-jjs/ve zato, ker je na njej povzroči nered. Vendar pa tudi prireditelji niso bili brez mjadeža, saj 5° ples podaljšali kar čez polnoč, ^fprav so imeli dovoljenje samo v*o 24. ure. Dogajanje v nadalje-^Mju bo jasno: vsakemu nekaj.
Ujma pustošila po Gorenjski
Močan veter je v noči s četrtka na netek n«^n -de v škofjeloški občini - v kraniski !a£ - t Se naima«j ško-zasebnih stanovanjskih hišah, ki ne hi hni*11 S?1?* ni strehe na ka škoda v gozdovih in „a dri^^^j^^^^ ~ Veli-
Kranj — Po podatkih Uprave javne varnosti za Gorenjsko v Kranju močan veter (kakršnega ne pom-
•-x------u:..„i„; /-■____.
je ----
nijo najstarejši prebivalci Gorenjske), ki je pihal v noči s četrtka na petek, naredil veliko škodo na zasebnih in družbenih objektih v vseh gorenjskih občinah, razen vškofjelo-ški. Takofna primer, v kranjski občini domala ni strehe na zasebni stanovanjski hiši, ki se je veter ne bi lotil. Najhuje je bilo v naseljih pod gorami in sicer na območju vseh treh Bel, Preddvora, Tupalič, Hotemaž, Olševka, Visokega, Cerkelj, Kokrice in Brnika. Na napravah žičnice na Krvavcu je bila prva ocena o škodi okrog 5 milijonov dinarjev.
Po nepopolnih podatkih je bilo v radovljiški občini v petek dopoldne poškodovanih prek 15 družbenih objektov in prek 100 zasebnih stanovanjskih hiš. Tako je,na primer, v Begunjah veter podrl polovico hiše, ki je bila pod spomeniškim varstvom. V petek sta bili ves dan zaprti tudi cesti Begunje—Tržič. in Lesce—Bled. Sicer pa je bilo v radovljiški občini najhuje na območju Begunj, Hraš, Hlebe, Zapuž, Lesc, Otoč, Cernivca, Posavca, Dobrega polja, Bleda, Radovljice in Bohinja.
V tržiški občini je veter pustošil v samem mestu in v naseljih Pristava Križe in Senično. Med drugim je odkril tudi streho na več stanovanjskih blokih. V jeseniški občini pa so poleg družbenih objektov zabeležili največ
Stekline ni več
Jesenice — Lani so v občini proti steklini cepili tisoč psov, ugotovili pa so, da stekline na področju občine Jesenice ni več. Vendar pa se steklina pojavlja na področju sosednje Avstrije in Italije, v Sloveniji pa so ugotovili največ primerov v Kočevju, Grosuplju, Litiji, v Primorju pa v Sežani in v Kopru. Štajerska in Gorenjska imata le posamezne primere, medtem ko se v Slovenj Gradcu pojavlja nov val stekline.
V radovljiški občini lani niso imeli primera stekline, ugotovili pa so jo v osmih primerih v Skofji Loki in v treh v Kranju. Zato je področje občine Radovljice še vedno ogroženo, medtem ko so Jesenice nekoliko manj. Po pravilniku bi morali v jeseniški občini odredbo po zatiranju stekline razveljaviti, vendar je letos še ne bodo.
Kljub temu da stekline na Jesenicah ni bilo, pa je bilo v antirabični ambulanti v Kranju zaščitenih proti steklini deset ljudi.
D. S.
škode na strehah zasebnih hiš na Jesenicah, v Žirovnici, na Blejski Dobravi in na Planini pod Golico.
Zaradi potrganih električnih in telefonskih vodov so bili nekateri kraji na Gorenjskem ves petek, občasno pa tudi v soboto in še v nedeljo brez električnega toka. Veliko dela so imeli vzdrževalci cest zaradi odstranjevanja drevja. Zaradi izpada električnega toka pa so bile tudi zamude na gorenjski železniški progi. Izredno veliko škodo pa je ujma povzročila v gozdovih na območjih, kjer je veter najbolj besnel.
A. Ž.
Nov gasilski dom v Sovodnju
Sovodenj — Delo društva v preteklem letu je bilo dokaj uspešno, so menili gasilci iz Sovodnja na svoji nedavni letni konferenci. Tako lani na njihovem področju ni bilo niti enega požara, kar kaže najbrž predvsem na to, da izredno veliko pozornost namenjajo preventivni dejavnosti. Lani so, denimo, po vseh krajih izvedli akcijo Preprečujmo požare na kmetijah, ki je dobro uspela. Veliko skrbi pa sovodenj ski gasilci namenjajo tudi vzgoji svojih najmlajših članov, saj njihovi pionirji že nekaj let na občinskih tekmovanjih dosegajo najvišja mesta.
Med največjimi nalogami, ki čakajo gasilce iz Sovodnja v letošnjem letu, pa vsekakor velja omeniti začetek gradnje novega gasilskega doma. Pripravljeni so že vsi načrti, pa tudi med prebivalci je začeta akcija naletela na izredno ugoden odmev. Ljudje so že doslej prispevali prek 100 kubičnih metrov lesa, precej de-' narja, opravljenih pa je že tudi blizu 500 prostovoljnih delovnih ur. Če bo vse po sreči, bo dom pod streho še pred prihodnjo zimo, v njem pa bodo poleg gasilcev našli svoj prostor še pripadniki civilne zaščite in SLO, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije kraja. Nov dom pa bo brez dvoma tudi najlepši prispevek ob praznovanju 30-letnice obstoja sovodenjskega gasilskega društva, ki ga bodo gasilci proslavili letos.
Ob koncu so udeleženci letne konference izvolili še nov upravni odbor in druge organe. Le-ti so močno pomlajeni, ter se" zahvalili dosedanjemu predsedniku društva Srečku Debeljaku, ki je društvo uspešno vodil polnih 29 let. Za novega predsednika pa je bil izvoljen Iztok Debeljak.
J J. G.
V času odjuge veljajo tudi na večini gorenjskih cest omejitve osnih pritiskov — Foto: F. Perdan
Omejitev osnih pritiskov
Ljubljana — Letos bodo ob odjugi na avtomobilskih, magistralnih in regionalnih cestah oziroma na krajših odsekih omejeni osni pritiski in dovoljene določene skupne teže vozil na posameznih objektih teh cest. Kot sporočajo iz sestavljene organizacije Združena cestna podjetja Slovenije, so omejitve nujne zaradi slabega stanja posameznih cest in objektov, njihovega varstva ter varnosti prometa. Omejitve osnih pritiskov oziroma skupnih tež na objektih veljajo od 1. februarja 1984 dalje do preklica.
Iz sporočila povzemamo podatke o dovoljenih osnih pritiskih (številke v oklepajih pomenijo dovoljene pritiske oziroma nosilnosti mostov v tonah) na gorenjskih cestah. Magistralne ceste: meja Avstrija—Korensko sedlo—Podkoren (8), Podkoren—Jesenice—Ljubljana—meja SRH (10), meja Avstrija—Ljubelj—Podtabor (10), meja Italija—Rateče —Podkoren (10). Regionalne ceste: Rateče—Planica (6), Planica—Tamar (4 — zaprta), Kranjska gora—Vršič—Bovec (6 — zaprta Erika—Trenta; most Limarica 8 t), Bača—Petrovo Brdo—Železniki (8), Železniki—Škof j a Loka (8), Železni-.ki—Škofj a—Loka (8), Škofja Loka—Jeprca (10), Jeprca—Vodice—Moste—Kamnik—Stahovica (8), Stahovica—Kamniška Bistrica (8), Lesce— Bled (10), Bled—Bohinjska Bistrica (8), Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero—Savica (6), Bled—Gorje—Mrzli studenec (8), Mrzli studenec—Jere-ka—Bohinjsko jezero in odcep Jereka—Bitnje (6), Mrzli studenec—Šport hotel—Rudno polje (8), Krnica—Zgornja Radovna—Mojstrana—Dovje (6 — most čez Radovno v Krnici 10 t). Zgornja Radovna (odcep) — Krna (6 — zaprta), Javornik—Blejska Dobrava—Poljane—Gorje (6 — most Fortu-na čez Radovno 12 t), meja Avstrija—Jezersko—Preddvor (6), Preddvor— Kranj po cesti 1 (8), Kranj—Škofja Loka (10), Škofja Loka—po cesti 314— Gorenja vas (8), Gorenja-vas—Sovodenj— Cerkno—Želin (8), Lesce—Radovljica (10), Radovljica—Kamna Gorica—Kropa (6), Rudno—Dražgoše— Vresje—Bohinjska Bistrica (6 — zaprta Rudno Vresje), Kropa—Podnart— Podtabor—Zvirče (8), Rudno—Češnjica (6), Vresje—Sorica—Petrovo Brdo (6 — zaprta Vresje—Soriška planina in Rovt—Petrovo Brdo), Sorica—Po-drošt (6), Žirovnica—Begunje—Tržič—Golnik (6), Golnik—Kokrica— Kranj— po cesti 319 (6), Kranj — po cesti 319—Spodnji Brnik —Moste— Mengeš—Trzin (10), Mengeš—Duplica (10), Šentvid—Tacen—Vodice— Spodnji Brnik (8), Spodnji Brnik—Cerklje—Žičnica Krvavec (6), Mojstrana (Kraje)—Vrata—Aljažev dom (4 — zaprta).
(S)
Zamera vzdrževalcem cest
999 OLIMPIJSKI OBZORNIK 999
- 1_" _
HOKEJ NA LEDU
SMUČARSKI TEKI
Šved in dva Finca dobitniki odličij
SARAJEVO, 13. februar - Tek na petnajst kilometrov na Velikem polju je prinesel veliko zmagoslavje Skandinavcem, saj je zlato osvojil Gund Svvanpred Fincema Karvone-nom in Kirvesnieminom. V tem teku, ki je tokrat minil v lepem sončnem vremenu, so velik neuspeh doživeli reprezentantje SZ, saj je njihov najboljši, Nikitin, na petem mestu. Tragični junak tega teka je spet četrto uvrščeni Finec Mietto, ki se mu je spet le za las izmuznila ena od olimpijskih odličij.
Med devetdesetimi tekmovalci iz sedemintridesetih držav, kar je rekord udeležbe v teku na olimpijskih igrah, so se solidno spet držali naši predstavniki. Najboljši med našo četverico je bil Ivo Čarman, ki je s šestintridesetim mestom dosegel najboljšo svojo olimpijsko uvrstitev.
Vrstni red — 1. Swan (Švedska 41:25,6, 2. Karvonen 41:34,9, 3. Kir-vesniemi (oba Finska) 41:45,3 . . ., 36. Čarman, 39. Klemenčič, 42. D. Djuričič, 50 Graif (vsi Jugoslavija).
-dh
Že drugo zlato
za Finko Hamalainen
SARAJEVO, 12. februar - Repre-zentantka Finske Maria Lise Hamalai-ne si je tudi na pet kilometrov dolgi smučini na Velikem polju pritekla zlato odličje. Tako bo Finka iz Sarajeva odšla kot dobitnica dveh zlatih medalj v ženskem »solo« smučarskem teku. Srebro si je pritekla Norvežanka Aun-li, in to je bil spet dvojni uspeh tekmovalk iz Skandinavije. Za presenečenje je z osvojitvijo bronaste medalje poskrbela Jeriavova iz ČSSR, medtem ko je favoritinja Smetanina iz SZ hudo razočarala.
Tudi Jugoslovanke so se v hudi konkurenci odlično držale, saj smo s triintridesetim mestom in z zaostankom Jane Mlakar za zmagovalko le 1:50 minute dobili našo najboljšo žensko tekaško olimpijsko uvrstitev doslej. Leta 1976 je bila v Innsbrucu Milena Kordež sedemintrideseta.
Vrstni red — 1. Hamalainen (Finska 17:04,0, 2. Aunli (Norveška) 17:14,1, 3. Jeriova (ČSSR) 17:28,4,... 33. Mlakar, 40. Smrekar, 42. Munih, 43. Smolnikar.
• ' -dh
Zmagoslavje
reprezentantov
SZ
SARAJEVO, 10. februar — V moškem teku na trideset kilometrov sta na prvih dveh mestih slavila reprezentanca Sovjetske zveze Nikolaj Zimja-tov in Aleksander Zavjalov. ki sta bila boljša od skandinavskega predstavnika Gunde Swana iz Švedske. Zmagovalec tega teka,Nikolaj Zimjatov je tako ubranil zlato odličje, ki ga je v isti disciplini dobii na trinajstih olimpijskih igrah pred štirimi leti v Lake Pla-cidu.
Med najboljšimi tekači na svetu so bili tudi naši reprezentantje, ki pa so s svojim tekom zasedli pričakovana mesta. Več smo pričakovali le od člana kranjskega Triglava , Iva Čarmana, vendar je tik pred olimpiado imel težave z zdravjem in ni mogel trenirati s polno močjo. Kljub temu smo z našimi lahko povsem zadovoljni. Naš najboljši je bil Jože Klemenčič na osemintride-setem mestu. -
Vrstni red - 1. Zimjatov (SZ), 2. Zavjalov (SZ), 3. Svvan (Švedska), . . 38. Klemenčič 40. Čarman, 45. D. Djuričič. 52. Kršinar.
-dh
BIATLON
Najboljši Angeger iz ZRN
SARAJEVO, 12. februar — Prvo preizkušnjo za olimpijske medalje so na Igmanu imeli tudi biatlona na dvajset kilometrov dolgi progi, ki je imela štiri strelišča. Na skrbno pripravljenih smučinah se je za medalje borilo trun-šestdcset biatloncev iz petindvajsetih držav. M.-dalje so po zaslugi odličnih Angcgerja, Rot.scha in Kvalfossa odšle v ZRN. NDR in na Norveško.
Med biatlonsko druščino so nastopili tudi trije Jugoslovani: Laninšek, Vidmar in Velepec. Nihče ni izboljšal šestintridesetega mesta Marjana Bur-gorja iz Lake Plaeida.
Vrstni red - 1. Angeger (ZRN), 2. Rdtsch (NDR), 3. Kvalfoss (Norve-•k i) ... 41. Laninšek, 46. Vidmar, 48. Velepec (vsi Jugoslavija).
Zmagoslavje Skandinavcev
SARAIEVO. 12. februar - Na Velikem polju so opravili s smučarskim tekom tudi klasično kombinacijo: smučarski skoki in smučarski tek. Najuspešnejši so bili Skandinavci, saj so vse tri medalje odšle na Norveško" in dve na Finsko.
Zlato si je pridobil Tom Sandberg iz Norveške, srebro je dobil Jouko Karje-lainen iz Finske, bron pa je dobil njegov rojak Jukka Ylipulli. Med temi sta nastopila tudi dva naša: Kaštrun in Vi-dic. Vidic je padel že na skokih in v tekih ni nastopi. Robert Kaštrun si je na skakalnici priskakal enajsto mesto, toda tekel je slabo in tako zasedel na koncu sedemindvajseto mesto.
-dh
SANKANJE
Steffi Martin in Paul Hildgartner
Sarajevo, 12. februar — Sankači so na progi na Trebeviču opravili še četrto odločilno vožnjo, ki je bila hkrati tudi zadnja pred podelitvijo olimpijskih odličij. Po pričakovanju je zlato pri ženskah osvojila Steffi Martin. Tudi ostali dve medalji sta odšli v NDR. saj je bila druga Bettina Schmid, tretja pa Ute Weiss. Jugoslovanka Dajana Kara-jica je bila sedemnajsta.
V moški konkurenci je bil nastop sankačev v precejšnji negotovosti, saj je bilo za zlato več favoritov. Vseeno pa si je zlato prisankal eden od favoritov. Italijan Paul Hildgartner, ki je tako svoji državi priboril prvo zlato kolajno. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila sankača SZ. Srebro je osvojil Ser-gej Danilij, bron pa Valerij Dudin. Jugoslovana Dušan Dragojevič in Suad Karajica sta se srčno borila. Dragojevič je bil šestnajsti, Karajica pa osemindvajseti, -d h
UMETNOSTNO DRSANJE
Zlato za dvojico Valova -Vasiljev
SARAJEVO, 13. februar - Tudi umetnostni drsalci so si že razdelili prvi komplet olimpijskih medalj. Po pričakovanju sta v športnih dvojicah zlato osvojila Valova-Vasiljev iz SZ, srebrno odličje sta dobila reprezentanta ZDA sestra in brat Kathy in Peter Carrut-hers, bron pa je pripadel dvojici Želez-novi in Makarovu iz SZ. -dh
HITROSTNO DRSANJE
m_________
Medalje na Švedsko, v SZ in NDR
SARAJEVO, 12. februar — Na ledenem stadionu na Zetri so moški na 5000 metrov v hitrostnem drsanju opravili drugo preizkušnjo. Drugo najdaljšo moško disciplino je dobil Šved Gustav-ston pred Malkovim iz SZ in reprezen-tantom Schofischem iz NDR.
Vrstni red — 1. Gustavston (Švedska) 7:12,28, 2. Malkov (SZ) 7:12,30, 3. Schofisch (NDR) 7:17,49.
-dh
AtPSKO SMUČANJE
Medalje za ZDA in Francijo
SARAJEVO, 13. februarja - Končno je na štirinajstih olimpijskih zimskih igrah steklo tudi tekmovanje v alpskem smučanju. Dekleta so namreč na Jahorini za olimpijska odličja vozile veleslalom. Na obeh odlično pripravljenih progah je presenetljivo osvojila zlato medaljo dvajsetletna Američanka Debi Armstrong, ki je v drugi vožnji prehitela vodilno po prvem nastopu, svojo rojakinjo Cris Cooper. Bronasto medaljo pa si je prismučala Perin Pe-len (Francija) in to je njena že druga olimpijska medalja.
Velik veleslalomski uspeh so dosegle Jugoslovanke Andreja Leskovšek, Veronika Šareč, Nuša Tome in Mateja Svet. Andreja Leskovšek si je s šestnajstim mestom priborila tudi najbolj ši jugoslovanski olimpijski uspeh v veleslalomu za ženske. Tudi ostale tri so na takih mestih, ki niso bila pričakovana. #
Vrstni red — 1. Armstrong 2:20,98, 2. Cooper (obe ZDA) 2.21,38. 3. Pelen
(Francija) 2:21,41____        16. Leskovšek
2:24,61, 20. Svate 2:25,01, 22. Tome 2:26,21, 23. Svet 2:26,22.
-dh
Imenitni boji v Zetri in Skenderiji
SARAJEVO. 12. februar - Hokejske reprezentance v skupini A in B so v dvorani Zetra in Skenderija odigrali že tretjo kolo. V skupini A je dober hokej pokazala reprezentanca ZRN, ki je prav v tretjem kolu remizirala s Švedi. V tej skupini igrajo tudi naši, ki pa so v tem kolu naleteli na najboljše moštvof reprezentanco SZ. V tem srečanju naši niso pokazali slabe igre in z Rusi smo tudi rezultatsko lahko povsem zadovoljni. Danes se naši v igri z Italijani obetajo prvih točk.
Izidi — skupina A — Sovjetska zveza : Jugoslavija 9:1 (4:0. 1:1, 4:0), Italija : Poljska 6:1 (0:1, 4:0, 2:0), Švedska : ZRN 1:1 (1:0, 0.0, 0:1).
Vrstni red — 1. SZ (6), 2. Švedska (5), 3. ZRN (5), 4. Italija (2), 5. Poljska (0), 6. Jugoslavija (0).
Skupina B — izidi — ZDA : Norveška 3:3 (2:1, 0:1, 1:1), ČSSR : Avstrija 13:0 (0:0, 6:0, 7:0), Kanada : Finska 4:2 (1:0, 0:2, 3:0).
Vrstni red — I. ČSSR (6), 2. Kanada (6), 3. Finska (4), 4. ZDA (1), 5. Norveška (1), 6. Avstrija (0). -dh
SMUČARSKI SKOKI
Zmaga favorita Weisfloga
SARAJEVO, 12. februar — Prvo tekmo na sedemdesetmetrski skakalnici na Malem polju so za olimpijska odličja imeli danes skakalci, ki pa so se morali otepati s sneženjem in tudi veter jim je ponagajal. Za tri olimpijske medalje se je potegovalo oseminpetdeset skakalcev iz sedemnajstih držav. Zmago si je priskakal sedaj najboljši skakalec, mladi reprezentant iz NDR We-isflog, ki je bil v drugem skoku boljši od Fincev Nykanena in Piukonena. Naši niso ne razočarali ne presenetili, a tako neposrečenega skoka Primoža Ulage v prvi seriji le nismo pričakova-li.
Sicer se je tekma na Malem polju odvijala skoraj po pričakovanju, saj so skoraj vsi favoriti za visoke uvrstitve pokazali, kako je treba skakati. Kar 40.000 gledalcev je res lahko uživalo v lepotah skakalnega športa. Po prvi seriji je bil v vodstvu Finec Nvkanen, ki si je s skokom 91 metrov preboril 3,6 točke prednosti pred Weisflogom in presenetljivo dobrim predstavnikom ZRN Bauerjem. V odločilni drugi seriji je bil vodilni Nvkanen le nekoliko prekratek za zmago. Slavil je Vzhodni Nemec Weisflog, za presenečenje pa je v tej seriji poskrbel drugi Finec Piuko-nen, ki je osvojil bron. Naš najboljši mož je bil Vasja Baje na šestnajstem mestu.
Vrstni red - 1. Weisflog (NDR) 215,2 (90-87), 2. Nvkanen 214,0 (91-84), 3. Piu-konen (oba Finska) 212,8 (81,5-91,5), ... 16. Baje 190,0 (83-82), 26. Tepeš 183,1 (81-80), 39. Globočnik 1663 (80-73), 56. Ulaga 130,9 (59-82,5). -dh
Zmagoslavje dvojic iz NDR
SARAJEVO. 12. februar - Na bob
progi na Trebeviču so najboljše dvojice boba opravile še četrto vožnjo in razdeljene so bile tudi medalje. Največ so dosegli vozniki iz NDR, saj je bila njihova druga dvojica prva, prva posadka je bila druga, medtem ko sta za presenečenje poskrbela voznika boba iz SZ, saj sta dobila bronasto odličje, kljub temu da sta prvič nastopila v tej disciplini.
Vrstni red - 1. NDR II 1:11.52,7, 2. NDR I 1:13,21,4, 3. SZ II 1:14,02,4, ... 24. Jugoslavija I, 25. Jugoslavija II. -dh
Priznanje za Jožeta Javornika
Sarajevo — V Sarajevu poteka od 10. do 15. februarja tradicionalni seminar za tehnične delegate in sodnike mednarodne smučarske delegacije FIS. na katerem sodeluje 40 sodnikov za smučarske skoke iz 12 držav. Vodja seminarja sta Hans Ostler iz Zvezne republike Nemčije in Jože Javornik iz Kranja. Jože je tudi eden izmed devetih predavateljev na seminarju, poleg tega pa je uspešno sodil tudi skoke na mali olimpijski skakalnici.
Sarajevo 84
Olimpijski krst tudi za tri jeseniške sodnike
Sarajevo — Jesenice so zibelka jugoslovanskega hokeja in lcraj, ki je doslej dal največ državnih hokejskih repre-.zentov in udeležencev zimskih olimpijskih iger; iz železarskega mesta pa je izšla tudi večina najuspešnejših jugoslovanskih hokejskih sodnikov. Ko je Jugoslavija kot gostiteljica 14. zimskih olimpijskih iger dobila pravico, da delegira ža hokejski turnir štiri linijske sodnike, je sodniška organizacija izbrala tudi tri Jeseničane: Cirila Vistra, Stanka Eržena in Matevža Čemažarja. Za vse je sojenje v Sarajevu olimpijski krst in obenem tudi veliko priznanje in obveznost. Njihov nastop na olimpiadi ima grenak priokus: medtem ko si je Čemažar izboril izredno plačan dopust, ker *je Transjug tudi sponzor sarajevskih iger, bosta morala Vister in Eržen koristiti redni oziroma študijski dopust, v najboljšem primeru pa jima bodo odobrili neplačani dopust. Ne gre kriviti Železarne, kjer delata .oba jeseniška sodnika; zamisliti se velja nad mačehovskim odnosom Hokejske zveze Jugoslavije do mož s piščalko v ustih.
Ciril Vister ima dvanajst let sodniškega staža. Mednarodni sodnik je postal pred devetimi leti in do danes je odpiskal že 66 meddržavnih in 62 mednarodnih srečanj, sodil pa je tudi na treh svetovnih in treh mladinskih evropskih prvenstvih.
»Sodniki imamo v Sarajevu zelo strog režim, saj smo ves čas pod budnim nadzorstvom našega vodja, Staro-vojtova iz Sovjetske zveze. Vsako dru-
Nove Elanove smuči
Sarajevo — Tovarna športnega orodja Elan iz Begunj je v prostorih jugoslovanskega smučarskega sklada v Skenderiji predstavila novi proizvod: smuči VŠS, ki so primerne za smučanje na vseh vrstah snega in za smučarje z različnim znanjem in spretnostjo. Nove smuči imajo po dolžini režo, ki se prekinja le na mestu, kjer so nameščene vezi. Na sredi vsake reže je poseben mehanizem, s katerim je mogoče smuči širiti in zoževati, s tem pa jih prilagajati snegu, terenu in smučarskemu znanju. Nove smuči niso primerne za vrhunske tekmovalce, pričakovati pa je, da bodo osvojile množice rekreativ-cev.
go dopoldne analiziramo soji prejšnjem kolu, popoldan pa Si deni ploskvi ali dežuramo kot r> Če sodim po prvih tekmah turnirja,-tem so po prikazani igri prvi favor*' zlato igralci Sovjetske zveze, zaf* stali kolajni pa se bosta spopadli S* ska in Češkoslovaška. J igrajo tehnično dovršeno in dokler imajo dovolj moči, po njihove organizirane akcije l jalove napade posameznikov, največ kriv naš tekmovalni sisi«* je predrag in ne spodbuja k delu.«
Stanko Eržen ima med vse škimi hokejskimi sodniki — najkrajši staž, saj je prvo med tekmo odpiskal šele pred pet predtem pa je več let igral hokt senice in za državno reprezentanc* »Jeseničani smo poleti uspešno^ vili izpite na seminarju v Zvezni «f bliki Nemčiji in si s tem izborili & med sodniki za olimpijski hokejski' nir. Kar mi ni uspelo kot igralcu.^ letos uresničil v sodniški vlogi —: step na olimpiadi je zame velikaš in imenitno priznanje. Sarajevčani1 se izkazali kot spretni in sposobni ganizatorji: ko sem se decembra na prizorišču iger, je bilo Saraje«* malo podobno olimpijskemu a** kot kaže, pa so zadnji mesec ogrtf* naredili.«
Matevž čemažar je desetletje f hokej za Kranjsko goro. Izpit za * narodnega sodnika je opravil nrei; stimi leti in do danes je deli] w* na 15 meddržavnih tekmah, na* svetovnih prvenstvih mladine« 20 let ter na tekmah za evropski
»Tudi za sodnike velja podobas* za hokejiste. Več težkih tekem bi i* za sabo, lažje bi se znašli na taka* čnem turnirju kot je olimpijski #y lje bi opravili nalogo. Prav zaradi ' kakovosti našega hokeja im sodniki bolj malo možnosti, mo v »sodniški vrh«. Skoraj z je, da bodo naši hokejisti olimpijskem turnirju brez _ zen če bodo pripravili presen tekmi z Italijo. Krivica bi bila. t hov nastop ocenili kot neuspeh se trudijo po svojih najboljših ne morejo pa se meriti z repre cami, kje delajo bistveno d pri nas, predvsem pa bolj organizirano. C.
Lojze Gorjanc pojasnjuje:
Zakaj
v olimpijskih ekipah
ni Štirna in Jošta
Sarajevo — Skakalec kranjskega Triglava, Janez Stirn, je pred neda*v
mm na svetovnem mladinskem prvenstvu na Norveškem zasedel dntff mesto m osvojil prvo kolajno za Jugoslavijo na evropskih in svetovnih prvenstvih v klasičnih disciplinah. Športna javnostjo pričakovala, da sel* nadarjeni kranjski tekmovalec s tem dosežkom uvrstil v olimpijsko eiriT vendar je Janez v Sarajevu nastopil le kot predskakalec.
»Veselim se Štirnovega dosežka, saj je s tem tudi trenerjem in ostah smučarskim delavcem vlil samozavesti in jih prepričal, da je bilo delo l1 bro zastavljeno,« pojasnjuje Lojze Gorjanc iz Kranja, direktor iiortj reprezentanc. »Ulaga, Tepeš in Bajt so z osvojitvijo točk za svetovni b izpolnili normo in dokazali, da so trenutno naši najboljši skakalci. PrT čitvi, kdo bo četrti mož v ekipi, pa smo upoštevali predvsem rezultat žavnega prvenstva in ostalih važnejših tekmovanj. Na veliki skakalni« kot četrti član ekipe nastopil Tomaž Dolar, na manjši Bojan Globo*8 oba pa sta bila na najpomembnejših tekmah letošnje sezone bolje U\ na kot Štirn.«
Precej zapctljajev je bilo tudi pri sestavljanju ekipe za klasično k«
narijo. Nekaten so vam očitali, da ste kršili »pravd »V strokovnih krogih smo po odprtem pi
z1c,
no\ to\
»V strokovnih krogih smo po ?f'Prl,Mrl V'vlianju olimpijske ekip^j \ v katerem govorijo o nerazumljivem. st • 1 ,v;,u;lutvev na tekmah s vno pree ledali dosežke jugoslovanskin KJ,' )tovili sin0. da smo ravn /nega pokala in na državnem Prvi,ns.t.^1!' H'jTurizadeti tekmovalec Pei
? Tii udii prizadet s tekmovalec
pravilno in to nam je v pogovoru pot run f     '   Q vidic bolje uvršal Jošt. Na vseh tekmah za svetovni pokal je t>i'      ,.K n0 jn bi ga morala j Jošt. le na državnem prvenstvu, ki pa ni b,J° ./^a'ančnejši izračuni pa_ movalna komisija razveljaviti, Je bil prvi      ekund, če ne bi po kri- ^id
pokazali, da bi Vidic zmagal s prednostjo w
ganizatorjev zašel.« C. Zaplotnik
Tone Vogrinec:
»Smučarije ne bo konec, če bomo ostali brez medalje«
Sankači na 7. mednarodni karavanški turneji
Sarajevo — Naši alpski smučarji — Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko, Tomaž Cerkovnik in Grega Benedik — so se v sredo udeležili slovesne otvoritve 14. zimskih olimpijskih iger, takoj zatem pa so odpotovali domov, kjer so se do ponedeljka pripravljali v Kranjski gori in na tekmah slovenske alpske turneje, že jutri pa jih čaka prva vožnja olimpijskega veleslaloma. Reprezentantje in direktor Tone Vogrinec so se dan pred uradnim pričetkom iger zbrali v prostorih jugoslovanskega smučarskega sklada in odgovarjali na vprašanja novinarjev.
Na vprašanje, kakšne so možnosti Jugoslovanov, je Tone Vogrinec odgovoril:
»Naši alpski smučarji so kandidati za najvišja mesta in če bo kdo izmed njih osvojil medaljo, ne bo to nobeno presenečenje. Če pa bomo tudi tokrat ostali brez tako zaželenega olimpijskega odličja, to še ne bo pomenilo propada jugoslovanskega smučanja. Vsem Je znano, da bo konkurenca v Sarajevu zelo močna, ne glede, na to, da bosta manjkala Stenmark in Girardelli. Vsaka uvrstitev do 15. mesta bo uspeh, kot je bilo, denimo, uspeh tudi Križajevo enajsto mesto v veleslalomu in deveto v slalomu na zadnjih tekmah svetovne ga pokala. Fantje vedo. kaj jih čaka v Sarajevu, in storili bodo vse, da bi dosegli čimboljše uvrstitve.«
Bojan Križaj bo tokrat že tretjič nastopil na olimpijskih igrah. Po Inns-brucku, kjer je imel 19 let, in Lake Pla-cidu zdaj še z obilo izkušenj in znanja v Sarajevu.
»V Innsbrucku sem bil še 'zelenec' in brez možnosti za dobre uvrstitve. Pred Lake Placidom sem prvič zmagal na tekmi svetovnega pokala, kar me je naenkrat uvrstilo v krog favoritov za olimpijske kolajne. Po nepojmljivi napaki v slalomu se mi je v veleslalomu bron izmuznil za dve stotinki sekunde. Šele zdaj se zavedam vrednosti četrtega mesta, ker vem, da bo uvrstitev izpred štirih let v Sarajevu zelo težko ponoviti; krjub temu pa sem optimistično razpoložen in upam, da se bom vračal domov zadovoljen.«
Na vprašanje, kdo so favoriti za olimpijski slalom, je Križaj dejal, da v tako močni konkurenci nihče iz skupine boljših smučarjev nima nobene prednosti, največ možnosti pa pripisuje dobitnikom kolajn s prejšnjih olimpijskih iger (bratoma Mahre in Wen-zlu) ter še nekaterim smučarjem, ki so zadnje čase v dobri formi.
Boris Strel meni, da imajo v veleslalomu Švicarji prednost pred ostalimi — pri tem misli predvsem na Julna in Zurbiggna — možnosti pa daje tudi Italijanu Erlacherju in še nekaterim; o svojem četrtem mestu v Borovcu pa pravi takole:
»Mislim, da ne gre za naključje in da je dosežek iz Bolgarije znak boljše forme. Če je to tudi res, bo pokazal olimpijski veleslalom, zanesljivo pa nadaljevanje svetovnega pokala.«
Kdo bo četrti mož v naši veleslalom-ski ekipi — Jože Kuralt ali Grega Benedik — bo znano tik pred tekmo, danes, 14. februarja. Dvom ne povzroča napetosti v našem alpskem taboru, s tem vprašanjem si tudi Grega Benedik ne beli las.
»Zadovoljen sem z uvrstitvijo na 16. mesto v bolgarskem Borovcu. Olimpijske igre res niso na sporedu vsako leto in četudi je nastop na tako pomembni prireditvi čast za vsakega športnika, menim, da morajo za reprezentanco nastopiti trenutno najboljši smučarji.« C. Zaplotnik
Olimpijske zanimivosti
Najstarejši, najvišji, najtežji...
Na uradnem spisku udeležencev 14. zimskih olimpijskih iger je 1510 športnikov iz 49 držav sveta. Najstarejši med njimi je 54-letni švedski voznik boba Carl-Erik Erikkson,
ima kar 38 let več kot najmlajšo udeleženke igert 16-letna argentinska smučarka Ceraldine Bobbio. Največji med vsemi je avstralski ■■ekmovalec Sammuel Alistair Guss, ki z 208 centimetri bolj spominja na košarkarja kot na alpskega smučarja. Najmanjši je s 160 centimetri britanski tekač Ros Coates. Računalnik je izdal tudi to, kdo so najtežji in najlažji športniki na 14. zimskih olimpijskih igrah. Med moškimi je na vrhu lestice »težakov« s 111 kilogrami zahodnonemški sankač Hans Stanggassinger, na začelju pa vzhodnonemški skakalec Jens Weisflog, ki tehta le 51 kilogramov. V ženski konkurenci zanesljivo drži prvo mesto vzhodno-nemška sankačica Bettina Schmid s 86 kilogrami, ki je kar pol stota težja od prijateljice iz olimpijske reprezentance, umetnostne drsalke Babette Preussler.
URE SEIKO ZA NAŠE ALPSKE SMUČARJE IN TRENERJE
V torek popoldne, dan pred slove* sno otvoritvijo iger, so se najboljši jugoslovanski alpski smučarji in njihovi trenerji z direktorjem Tonetom Vogrincem na čelu zbrali v prostorih jugoslovanskega smučarskega sklada v Skenderiji. Ob tej priliki so jim predstavniki japonske tvrdke Seiko, ki je lani postala članica »YU ski—poola«, podelili dra-
gocene ure in jim zaželeli hitro vožnjo z Bjelašnice.
BANANE PO 160 DINARJEV
Prireditelji 14. zimskih olimpijskih iger niso mislili le na tekmova-lišča in spremljajoče objekte. Tujim športnikom, gostom, časnikarjem in turistom bi namreč le težko do-povedali, da pri nas že nekaj časa šepa oskrba z nekaterimi prehrambenimi izdelki, zato so se raje odločili za uvoz. Sarajlije kot ostali Jugoslovani, ki so se v teh dneh znašli v Sarajevu, imajo po dolgem času priložnost videti (in kupiti) na stojnicah in v trgovinah tudi banane — četudi po 160 dinarjev za kilogram.
ČETRTINA NOVINARJEV IZ AMERIKE
V novinarskem naselju Dobrinje je že blizu 3900 novinarjev ter radijskih in televizijskih delavcev. Četrtina poročevalcev je iz Združenih držav Amerike, dobra petina iz Jugoslavije, več kot sto novinarjev pa imajo v Sarajevu še Švedska, Norveška, Švica, Velika Britanija, Francija in Zvezna republika Nemčija.
VEDNO SKUPAJ -STENMARK IN VOJSK
Ingemar Stenmark je še pred uradnim pričetkom iger v spremstvu direktorja Elana, Dolfeta Voj-ska,obiskal olimpijsko vas na Igma-nu, »Slalomsko« se je sprehodil po prostorih in se podpisal na posebno desko, na kateri so*že imena številnih znanih tekmovalcev. Ogledal si je tudi samopostrežno restavracijo in zadovoljen dejal: »Vse je tako preprosto. To mi je všeč, ker me spominja na Švedsko,« Zatem sta se »Elanovca« podala še na Bjelaš-nico, na kateri pa Ingemar zaradi razlogov, ki so vsem dobro poznani, ne bo nastopil.
Železniki — Sedmo mednarodno karavanško sankaško turnejo sta tokrat organizirala ASKO iz Beljaka na san-kaški progi v Goricah pri Beljaku in Športno društvo Iskra iz Železnikov na sankališču v Dolenji vasi. Pokrovitelji tekmovanja v Dolenji vasi so bili Metalka, TOZD Tehtnica Železniki, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat in predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin. Tekma v Dolenji vasi je štela tudi za pokal krajevne skupnosti Selca, ki ga je osvojila najboljša ekipa turneje, Iskra iz Železnikov. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so organizatorji v Dolenji vasi vložili veliko truda v pripravo proge, ki jo je kot brezhibno ocenil tudi delegat mednarodne sanka-ške zveze FIL Heinz Scheimpflug iz Avstrije. Enako dobro progo so pripravili tudi Beljačani, tako da je bilo blizu 100 tekmovalcev zadovoljnih. Žal med sankači ni bilo Južnotirolcev: Christia-na Oberhoellerja, večkratnega evropskega prvaka, in mladega Franza Obri-sta. Nekateri naši so bili Avstrijcem povsem enakovredni, kar velja posebej za dekleta. Jugoslavijo so zastopali klubi Iskra Železniki, Jesenice, Tržič, Idrija in Bohinj, Avstrijo pa devet klubov, med katerimi je bil tudi slovenski sankaški klub Obir. Posebne pozornosti je bila deležna članica tega kluba Regina Smrtnik, ki je koroška prvakinja, čeprav šele eno leto tekmuje s tekmovalnimi sanmi.
REZULTATI — tekma v Goricah pri Beljaku: mladinke: 1. Scheik (Sveče), 2. Štalec (Iskra), 3. Brandstaeter (ASKO); članice: 1. Smid (Iskra), 2. Smrtnik (Obir), 3. Hilgartner (ATUS); mlajši mladinci: 1. Karner (WSW), 2. K. Knauder (WSW), 3. Tušek, 4. Rakovec (oba Iskra Železniki); starejši mladinci: 1. Obnst (J. Tirol), 2. Thiel (RVP), 3. S. Bernik, 4. Berce (oba Iskra); člani: 1. Oberhocller (J. Tirol), 2. O. Knauder (WSW), 3. G, Knauder (WSW), 4. Kališ-nik (Tržič), 5. Tomelitsch (Sveče); starejši člani: 1. Wiltsch (ASKO), 2. Debeljak (Iskra), 3. Otitsch (WSW)) dvosedi: 1. O. in G. Knauder (WSW), 2. Kriegl-Kriegl(ASKO), 3. Detiček-Winkler (TVN), 4. Kališnik-Kos (Tržič); tekma v Dolenji vasi: mladinke: 1. Scheik (Sveče), 2. Štalec (Iskra), 3. Wieltsch (ASKO), 4. Tolar (Iskra); članice: 1. T. Tolar (Iskra), 2. Šmid (Iskra), 3. Smr-
tnik (Obir); mlajši mladinci: 1. Karner (Avstrija B), 2. K. Knauder (WSW). 3. Rakovec, 4. Tušek, 5. F. Bernik (vsi Iskra); starejši mladinci: 1. Thiel (Avstrija B), 2. Berce. 3. S. Bernik (oba Iskra), 4. Ibounig (Avstrija B), 5. Pri-mik (sveče); člani: 1. Tomelitsch (Sveče), 2. G. Knauder, 3. O. Knauder (oba WSW), 4. Kališnik (Tržič), 5. Pohleven (Iskra); starejši plani: 1. Schatz (WSW), 2. Debeljak (Iskra), 3. Wieltsch (ASKO): dvosedi: 1. O. in G. Knauder
(WSW), 2. Kališnik-Kos (Tržič). 3. S. Bernik-Egart (Iskra); SKUPNO ŽENSKE: 1. Scheik (Sveče), 2. Štalec (Železniki), 3. Šmid (Iskra Železniki), 4. Smrtnik (Obir); SKUPNO MOŠKI: 1. G. Knauder (WSW), 2. O. Knauder (WSW). 3. Tomelitsch (Sveče), 4. Kaiiš-nik (Tržič). 7. Pohleven (Iskra), 8. Debeljak (Iskra); DVOSEDI SKUPNO: 1. O. in G. Knauder (WSW), 2. Kališnik-Kos (Tržič), 3. Kriegl-Kriegl (ASKO), (. Luznar-Potočnik (Iskra). Peter Pokorn
Vabila na prireditve
• V ŠKOFJI LOKI TURNIR V MALEM NOGOMETU - ZTKO Škofja Loka in športna dvorana Po-den organizirata turnir v malem nogometu za aktivne in rekreativne skupine. Tekmovanje bo potekalo po sistemu pokalov v sobotah in nedeljah v športni dvorani Poden. Prijave sprejemajo vsak dan med 11. in 14,30 uro v pisarni ZTKO Škofja Loka v športni dvorani Poden in sicer do petka, 17. februarja. Ob prijavi je treba plačati 1200 dinarjev osebno ali na žiro račun ZTK Škofja Loka 51510-678-83467 s pripisom »za turnir v malem nogometu«. Po pošti poslane prijavnine bodo upoštevane le, če bo priložena fotokopija potrdila o plačani prijavnini. Žrebanje ekip bo v petek, 17. februarja ob 18. uri v športni dvorani na Podnu. ZTKO daje podrobnejša obvestila. Tekmovanje se bo predvidoma začelo 25. februarja.
• SMUČARSKI TEK PATRULJ PO" POTEH NARODNEGA HEROJA STANETA ŽAGARJA V POD NARTU — Borčevske in telesnokul-turne organizacije lipniške doline prirejajo v soboto, 18. februarja četrti smučarski tek patrulj v spomin narodnega heroja in voditelja gorenjskih partizanov Staneta Žagarja. Začetek tekmovanja bo ob devetih dopoldne na Srednji Dobravi pri Kropi. Pokrovitelj letošnje prireditve je Kemična tovarna Podnart. 15 in 8 kilometrov dolgi progi brez posebnih spustov ali vzponov bosta na relaciji Dobrava—Prezrenje. Patru-
Prva zamujena priložnost
Sarajevo — Množica domačih ljubi teljev smučarskih skokov, ki seje v nedeljo dopoldan zgrinjala k Goriškovim mojstrovinam na Malem Polju, je dala slutiti, da je v »zraku« prva jugoslovanska medalja na olimpijskih igrah. Prišli so celo navijači iz Vojvodine in ob izteku 70-mctrske skakalnice razvili transparent z napisom: »Tepeš in Ulaga. naša nada, ponos i snaga!« Odlično so obetale napovedi tujih strokovnjakov in skakalcev: Vsi po vrsti so v krog favoritov postavljali tudi našega Primoža Vlago, ki nas je v letošnji zimi že nekajkrat razveselil, tudi z zmago na tekmi svetovnega pokala. Razpoloženje ob skakalnicah je bilo »zrežirano« za prvi večji dosežek jugoslovanskih športnikov na 14. zimskih olimpijskih igrah. Jugoslavija je zahtevala, ne samo želela, prvo odličje. Tekma se je razpletla drugače — mimo pričakovanj in zahtev, ki smo jih postavili našim športnikom.
Ob štartni številki 51 je vsem privržencem skakalnega športa v izteku zastal dih. Primož Ulaga je borbeno planil v smučino, celo preveč odločno, da ga je dvakrat vrglo iz zaledenele »špu-re«. Komaj se je popravil do odskočne mize, za koncentracijo pa je kajpak zmanjkalo časa in skok se je končal sredi »pukla« nove skakalnice na Ig-manu — za nameček še z dotikom. Z najkrajšim skokom, z vsega 59 m, in skromnim izkupičkom točk je v prvi seriji zasedel zadnje mesto, v drugem skoku pa je le še uspel prehiteti španskega tekmovalca, in osvojiti predzadnje mesto med 58 skakalci.
Kako je ob tem reagiralo občinstvo?
Strokovnjaki, ki se kajpak razumejo na skakalni šport, so zaploskali Vlagi, češ mojstrsko se je rešil po dvojni napaki na zaletišču, saj bi bil padec na tem delu skakalnice lahko usoden. Večina pa je reagirala tako, kot je običajno v primerih, ko jih njihov up pusti na cedilu. Ulago je po prvem skoku »nagradila« z dolgim žvižgalnim koncertom. Za mnoge se je s tem predstava že končala: opeharjeni, očitno preveč v pričakovanju prve jugoslovanske olimpijske medalje, so še pred pričetkom druge serije^zapustili Malo Polje. Nič jim niso bile mar uvrstitve ostalih naših, prav nič jim ni pocenilo odlično 17. mesto Vasje Bajca. pa 27. Mirana Tepeža in 40. mesto Kranjčana Bojana Globočnika.
Tudi v Sarajevu namreč štejejo le zmagovalci in dobitniki kolajn, vsi ostali bodo zapisani v zgodovino iger le kot nepomembni udeleženci.
Olimpijske igre niso le športni boji, del olimpijske predstave so tudi upanja in pričakovanja tekmovalcev in njihovih navijačev, le redkim se pa te sanje tudi uresničijo. V sredo bomo imeli novo priložnost, v soboto še eno, zadnjo menda v nedeljo. Bomo dočakali tisto, po čemer nekateri že tako nestrpno hrepenijo? Bo Ulaga še zmogel toliko zbranosti, da bi mu uspelo na večji skakalnici napraviti preobrat ali pa bo kot veliki poraženec predal »štafetno palico« ostalim trem kandidatom za olimpijske medalje: Juretu Franku, Borisu Strelu in Bojanu Križaju ?
ljo sestavljajo trije tekači, od katerih sme biti le eden kategoriziran. Prijave sprejemajo do 15. februarja. Za odrasle je startnina 100, za šolsko mladino pa 50 dinarjev. Kasneje bo startnina višja za 50 odstotkov. Prijave sprejema TVD Partizan Podnart ali po telefonu Mirko Faganel na številki (064)70-422. Prijava mora vsebovati ime in priimek tekmovalcev, rojstno leto, kategorijo in organizacijo, za katero tekmuje. Tekmovalnih kategorij je več: A
— moške patrulje do 45 let skupne starosti, B — ženske patrulje do 45 let skupne starosti, C — moške patrulje do 90 let skupne starosti (za te kategorije je proga dolga 8 kilometrov), D — moške patrulje od 90 do 150 let skupne starosti, E — moške patrulje nad 150 let skupne starosti (za ti kategoriji je proga dolga 15 kilometrov), F — ženske patrulje do 90 let skupne starosti, G
— ženske patrulje nad 90 let skupne starosti, H — partulje v uniformah s terenskimi smučmi (JLA, TO, UNZ, NZ, CZ, lovci, gasilci), ki tečejo na 8 kilometrov dolgi progi.
• NA JESENICAH SINDIKALNO PRVENSTVO V SANKANJU -Občinski sindikalni svet Jesenice in svet za šport, rekreacijo in izrabo prostega časa prirejata v nedeljo, 26. februarja ob desetih na progi Savske jame I. zimske športne igre v sankanju jeseniške občine. Pismene prijave s priloženo prijavnico je treba poslati na občinski sindikalni svet Jesenice, Titova 86, do četrtka, 23. februarja. Sani smejo biti težke do 10 kilogramov. Konice ne smejo biti gibljive; prav tako pa ne smejo imeti naprav za krmai jenje in zaviranje. Podrobnejše informacije dajejo na občinskem svetu Zveze sindikatov Jesenice.
• V RADOVLJICI SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU — Radovljiški sindikat bo tudi letos priredil tradicionalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje bo v nedeljo, 26. februarja ob 10. uri na Zatrniku. Prijave (ime in priimek, starost, osnovna organizacija) je treba poslati na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-167. najkasneje do torka, 21. februarja do 12. ure. Kasnejše prijave ne bodo upoštevane. Startnina za enega tekmovalca znaša 40 dinarjev in jo je treba plačati ob prevzemu startnih številk. ,
• OBČINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH V VELESLALOMU NA KOBLI - ZTKO Radovljica razpisuje občinsko prvenstvo v veleslalomu za cicibanke, cicibane, mlajše pionirke in mlajše pionirje, ki bo jutri, 15. februarja na Kobli, na Progi Ravnica s pričetkom ob 13. uri. Prijave sprejemajo še danes do 12. ure na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-167. Pravico nastopa imajo cicibani in cicibanke letnikov 1973, 1974 in 1975 ter mlajši pionirji in pionirke letnikov 1971 in 1972.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA
razpis za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1984 Na podlagi PRAVILNIKA o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Radovljica
razpisuje pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1984
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF organizacijam in posameznikom, ki so z aktivnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih družbenega življenja.
Upoštevani bodo tisti predlagani kandidati, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju ali v krajevni skupnosti in tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvoju samoupravne socialistične družbe.
Predloge kandidatov za podelitev priznanj OF lahko podajo organizacije SZDL indruge družbenopolitične organizacije, delovne iri druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, njihovi organi društva in posamezni občani. Predlogj morajo vsebovati osebne podatke (za OZD, družbene organizacije in društva podatke o dejavnosti) in utemeljitev prodloga, zaradi katerega naj predlagani kandidat prejme priznanje OF za leto 1984.
Žirija bo upoštevala predloge, ki so bili letos že poslani iz posameznih okolij, in vse nadaljne ki bodo pri speli na naslov Žirija za podeljevanje priznanj O F pri P OK SZDL Radovljica, Gorenjska cesta 25 Rado-"icasneje do 15. marca 1984.
vljica, najkasneje
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri P OK SZDL Radovljica
VELIKO ZNIŽANJE
samo dokler traja zaloga lahko kupite
BRIKETE — uvoz iz SZ
kalorične vrednosti 4200 ccal/kg
PO IZJEMNO ZNIŽANI CENI SAMO 5.000 din za t
Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne
— KURIVO NAKLO tel. 47-000
— ŽELEZNINA RADOVLJICA tel. 75-672
— ŽELEZNINA BLED tel. 77-359
— UNIVERSAL JESENICE tel. 81-484
— MERCATOR prod. KURIVO TRŽIČ tel. 50-894
Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara SAVA) ob ponedeljkih in sredah od 14.30—17. ure
MERKUR kranj
m
KOVIN
Kovinsko podjetje JESENICE
po sklepu odbora za kadre z dne 2. februarja 1984 objavlja z oglasom naslednja prosta dela in naloge: za nedoločen čas:
1 VODJE PRODAJE
Pogoji: — visoka šola ekonomske ali komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
2 NABAVNEGA REFERENTA
Pogoji: — srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
3 DVEH DELAVCEV ZA IZDEI.AVO ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV
Pogoj: — KV delavec — ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj.
4 TREH DELAVCEV ZA IZDELAVO MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV
Pogoj: — KV delavec — ključavničar. B mesecev delovnih izkušenj.
5. DVEH DELAVCEV ZA FIZIČNA DELA V PROIZVODNJI
Pogoji: — NK delavec in do 3 mesece delovnih izkušenj.
Kandidati naj svoje prijave — pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Kovin, Kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po zadnji objavi.
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve tel.: (063) 25-800
KD-DP
w
KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
Delovna organizacija objavlja prosta dela in naloge
1. DELA PRVEGA KONTROLORJA
Pogoji: — izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo,
— 3 leta delovnih izkušenj.
2 ZAHTEVNEJŠA VARILSKA DELA
Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke,
— tečaj za varilca z atestom Zavoda SRS za varjenje,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja dva meseca.
3. TRANSPORTNA OPRAVILA V SKLADIŠČU
Pogoji: — popolna oziroma nepopolna osnovna šola,
— 1-mesečne delovne izkušnje,
— 1-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje pod 1. in 2. bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovno razmerje pod 3. pa za določen čas treh mesecev s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov DO Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, Mojstrana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po sprejemu sklepa.
CIOlIBSiJC
IMOS SGP »GORENJC« RADOVLJICA
Po sklepu delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— visoka  ali  višja izobrazba družboslovne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave s potrebnimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IMOS SGP GORENJC, Radovljica, Ljubljanska 11.
Savske elektrarne Ljubljana TOZD ELEKTRARNA MEDVODE
Razpisuje prosta dela in naloge
1. OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA 2 — 2 izvajalca.
2. SNAŽILKE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti še: pod 1.
— kvalifikacijo ključavničar,
— 3 leta prakse, pod 2.
— končano osemletko,
— 2 leti prakse.
Možnost reševanja stanovanjskega problema. Pismene izjave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na TOZD Elektrarna Medvode, 61215 Medvode, Gorenjska Cesta 46.
SOZD MODA ELITA KRANJ
VELIKO TOVARNIŠKI ZNIŽANJE
ZJćlh^J KRANJ
prodaja v trgovini ŠPORT, Tavčarje) smučarske hlače po 4.224 din in moške vetrovke po 3.750 din.
Ne zamudite enkratne priložnosti.
Soua Uraro
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti sinih sektorjev, komisija /a razpis del in nalog s posebnimi* oblastih in odgovornostmi razpisuje prosto delovno naloge
VODENJE SEKTORJA ZAVAROVANJA DO
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba obrambne, pravne ali nizacijske smeri s 5 leti delovnih izkušenj,
— znanje in sposobnosti organiziranja obrambni družbeno-samozaščitnih priprav ter aktivnosti na
ju DO,
— družbeno-politična aktivnost in aktiven odnos do upravne socialistične ureditve ter do razvoja upravnih odnosov.
Drugi pogoji:
— primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s , opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovski s oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za mf 1
sno komisijo«.
ETIKETA ŽIRI
Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu tutom DO prosta dela in naloge s posebnimi pooblastil" & ^ govornostmi za: " in7
1. VODJE PROIZVODNEGA SEKTORJA, ki obsega naslednja dela oziroma naloge:
— vodenje proizvodnega sektorja,
— reševanje proizvodno-tehničnih nalog
2. VODJE RAZVOJNO-TFHNJČNEGA SEKTORj^, ki obsega naslednja dela oziroma naloge:
— vodenje razvojno-tehničnega sektorja,
— reševanje zahtevnejših razvojno-tehničnih nalog
3. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA ki obsega naslednja dela oziroma naloge:
— vodenje poslovanja in vodenje dela v finančno-račtf ^
vodskem sektorju,
— izdelava finančnih načrtov in analiz,
4. VODJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA, ki obsega naslednja dela in naloge:
— vodenje kadrovsko-splošnega sektorja,
— organizacija samoupravne dejavnosti
Na razpisana dela oziroma naloge so lahko imenovani kandwH» t\ ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjujejo* ^
naslednje pogoje:
pod 1. - višja izobrazba organizacijske, grafične ali strojne g*
- 4 leta delovnih izkušenj v vodenju proizvodnje i2de^
z znanjem tujega jezika
pod 2.
višja izobrazba organizacijske, s P^dhodno^edr^* tekstilne
stilno-kemijske smeri
tekstilno-kemijske ali grafične smeri, grafične ali te-stilno-kemijske smeri, ... 4 leta delovnih izkušenj v bdenju oddelka v prt)izv.v no-tehničnih službah z znanjem tujega jezika, višja izobrazba ekonomsko-finančne smer, ln 4 Jet3 • lovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb višja izobrazba organizacijsko-kadrovske oziroma V
braževalne ali pravne smeri, ,nrWah - 4 leta delovnih izkušenj v.splošnih zadevah
Kandidati za vsa dela oziroma naloge morXu2main^^ . , .»^uimi'fii socializma in VTvriMr
zati opredeljenost da »™°uP™vtS družbenoekonoms*^ razvit, samoupravne ,n *™^f£,S organizacijske sposS*
se, obenem pa morajo imeti vodsiveiu sti
. . «11 naloce bodo imenovani za.
Kandidati za navedena dela oziroma na°** ** J
bo 4 let z možnost jo oonovnega irnenovai j .
«. .. •       • ,i,.L»i/ili o izpolnjevanju pogojev **
Pismene prijave s potrebnimi doka/"1 *e- v 8 dneh po ob* kandidati pošljejo v zaprti Mg'"" industrijska ulica 6, Zrn vljenem razpisu na naslov IKJ r"141""
roku 30 dni po končani
pod 3. pod 4.
pripisom »za razpis«. V se kandidate bomo O izbiri obvestili v razpisu.
TOREK, 14. FEBRUARJA 1984
JflALI__
OGLASI tel: 27-960 JPRODAM_
Prodam   furnirane   IZREZE OD VjRAT (120 m')- Zg. Duplje 80. 1478 Ugodno prodam strešno opeko »BO-*i BOVEC«. Tenetiše 33, Golnik.
Prodam brejo TELICO. Srednje Bitnje 29, Žabnica 1400 Prodam KRAVO po izbiri. Strahinj ^8. Naklo 1425 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje *H POMIVALNI STROJ zanussi. Telefon 064-50-382 1313 ZLATO za zobe prodam. Informacije fc>o tel. 23-706 1461 Mlado KRAVO za zakol (tudi polovico) prodam. Naslov v oglasnem oddel-Hu 1462 Ugodno prodam skoraj novo kotno ^sdežno GARNITURO.   Repina ml., Mandelčeva 12, Kranj. tel. 22-967 1463 Prodam PRALNI STROJ in črnobel J^P_LEVIZOR. Ogled po 15. uri. Popović, v-- XXXI. divizije 50, Kranj 1464 Prodam rabljen trofazni ŠTEVEC z V***o 4 kW termoakumulacijsko PEČ.
na trdo gorivo, dele za pralni stroj J^stor in staro POHIŠTVO. Naslov v Glasnem oddelku 1465 •j.   Prodam 24 karaten ZLATNIK, star » ^ let. Ponudbe pošljite v oglasni odde-pod: 60.000 ND 1466 ^ Prodam TELICO, ki bo v tem meseci teletila. Strgar, Zgoša 44, Begunje
1467
w Prodam mlado KRAVO v šestem j^secu brejosti. Marija Rozman, Sp. ^>t»nica20 1468 w Prodam 40 kg težkega PRAŠIČA. Ja-J^z Galjot, Velesovo 15, Cerklje. Ogled Opoldan 1470 Poceni prodam komplet VLEČNO <M-JUKO za ford taunus 1,6 L. Poto-^ i k, Struževo 47/B, Kranj, tel. 28-647
1471
čudovito črno PUDLICO, staro dva *^5,«:a, z rodovnikom, prodam. Tele-**\ 78-336 popoldan I472 fc^*oceni prodam brezhiben barvni TE-^VIZOR gorenje. Telefon 26-846 poldan 1473 ^Ajgodno prodam dve novi prešiti VEJI, sliko (planinski motiv), delovno -*^o (ponk) in PEČ na olje. Jankovič, *anj. Begunjska 6 1474 ^Prodam OJAČEVALEC 2 x 50 W, " w, cena 1,5 SM in barvni TELEVI->B iskra, rabljen, cena 2 SM. Telefon -861 - int. 21-99 Bešič I475 "£™)?m večjo   količino rabljene CT1ESNE OPEKE špičak. Partizanka 18, Bled, tel. 77-996 1476 Prodam skoraj nov KOTEL za žga-**kuho, 60-litrski. Bohinc, Doslovce ■ 2>rovnica 1477 .Prodam vec strešne OPEKE ŠPI-Hraše 52. Smlednik. Telefon ;*-627-19« 1506 ^♦^rodam 6 dni starega BIKCA simen-^a. Hrase 28, Lesce I479 Prodam 1600 kosov POROLITA 8 cm line. Plačilo s kreditom. Naslov v nem oddelku ali tel. 22-221 — int.
1480
*S-odam 50 kg INOCOL LEPILA za ^čice. Cimerman, Levstikova 10, Zi-W 69-879 1481 prodam manjše in večje pRA^j£: "gL Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1499 ifS-odam termoakumulacijsko PEC x\rV. Podobnik, Poljane 78 nad Škofjo Jko, tel. 064-68-222 15"J ^rodam PRAŠIČE, težke od 25 do 40 i Luže 19 Šenčur 1502 V^rodam'350 kosov strešne opeke, ^sna« rjave s posipom. Kemperle Strmica 7, p. Selca nad Škofjo Ko - ,
Prodam 7 tednov staro teličko (si-j^rjtalko) za rejo ali skrinjo. Tel.:
w**rodam P žico 1,5 mm2. P žico v" mm2, PPR kabel 3 x 1,5 mm2, in V 2,5 mm2. Kuralt Martin, Sitarska • Kranj, tel.: 27-822, (popoldan)
jJVeni prodam rabljeno STREŠNO EKO špičak. Janez Draksler, Zg. J a 63, Preddvor 1503 prodam rabljeno STREŠNO OPEKO ^ak. sedežno garnituro in pralni j gorenje PS 663 bio. Zabnica 7. tel. 1 1504
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE, OSMRTNICE
11. STRAN Q L i4 S
KUPIM
Kupim 200-300 STREŠNE OPEKE trajanka, rdeče barve. Ponudbe po tel. 24-369 od 20. ure dalje 1505
Kupim 500 STREŠNE OPEKE ŠPIČAK. Dolhar, Predoslje 21, Kranj ali telefon 27-960 dopoldan 1509
VOZILA
Prodam VAUXHALL - 2300 KARAVAN. Tekavec, Predoslje 108
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 47-334 1482
FIAT 124, letnik 1970. registriran do 10 6 1984, celega ali po delih, prodam. Čebul j. Moša Pijade 15 1483
Prodam ZASTAVO 750, nevozen, letnik 1972. Telefon 40-606 1484
Poceni prodam dobro ohranjen italijanski FIAT 126. Informacije po tel. 25-324 1485
Prodam 126-P, oktober 1976, dobro ohranjen, z dodatno opremo. Janhuba, Gorice 17, Golnik — popoldan 1486
Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Ogled v torek, sredo, četrtek in petek od 15. do 18. ure. Praprotnik, Cankarjeva 31/C, Radovljica 1487
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, registrirano do novembra 1984. Ogled popoldan. Rosic, Suha 7, Škofja Loka
1327
Prodam KOMBI zastava 435 K, letnik 1979. Telefon 65-132 1501
STANOVANJA
Zakonski par brez otrok išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Predplačilo za eno leto. Ponudbe pod: Mlada zakonca 1488
POSESTI
Iščem PROSTOR za težjo obrt. Ponudbe pod šifro: Takoj 1374
Kupim neobdelovalno ZEMLJO pašnik — travnik, dostop možen z avtom. Ponudbe pod: Sončna lega 1489
V Lescah prodam večjo nedograjeno HIŠO. Telefon 064-24-876 1490
ZAPOSLITVE
GOSTIŠČE DO BRCA - Iščem KUHARICO in POMOČNICO. Ponudbe pošljite na naslov: Silva Jenič, Ljubljana, Tbilisiska 8 1380
V delovno razmerje sprejmem KV MONTERJA centralne kurjave. Miha Žitnik, Medvode, tel. 061-612-841 1382
Redno zaposlim NATAKARJA ali NATAKARICO v kava baru COKLA v Tržiču. Informacije osebno v lokalu Trg Svobode 23 ali po tel. 28-110 od 7. do 8. ure 1491
Iščem STROJNIKA za rovokopača in VRTALCA za kompresor. Naslov v oglasnem oddelku 1492
Iščem SNAŽILKO za čiščenje gostinskega lokala. Telefon 24-134 1493
V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJE ali strojne ključavničarje, ki imajo veselje do orodjarskega poklica. OD po dogovoru in v skladu s kolektivno pogodbo. Filip Urh, Radovljica, Gregorčičeva 27, tel. 74-486 1494
VKV KUHAR išče popoldansko zaposlitev. Tudi sobote in nedelje. Šifra: Honorarno 1498
IZGUBLJENO_
V ponedeljek, 6. februarja, sem izgubil DENARNICO z vsemi dokumenti, v Kranju od ljekarne do Slovenija-avta. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne ali jo odda na postajo milice. Denar obdržite kot nagrado. Telefon 40-123 H97
V petek 10. februarja od 9. do 10. ure sem na avtobusni postaji Tupaliče ali v avtobusu na relaciji Tupaliče—Vodovodni stolp, izgubila dva temno rjava NERCA, speta skupa.]. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne. Anica Šrnid. Kobetova 20, Kranj. tel. 25-237
1507
V petek dopoldne 10. februarja sem pred domom Kokrškega bataljona v Naklem izgubila sivo polarno
Živilski kombinat ŽITO LJUBLJANA, n. sol. p. TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8, Kranj
Komisija za delovna razmerja TOZD Pekarna Kranj objavlja prosta dela in naloge
1 DOSTAVLJANJE PEKARSKIH IZDELKOV »     za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2 DOSTAVLJANJE PEKARSKIH IZDELKOV za določen čas s polnim delovnim časom.
Kogoji:
**od 1    - poklicna šola za voznike motornih vozil C kategorije,
— po možnosti tudi avtomehanik,
— preizkusno delo traja 1 mesec.
*Wi 2   — poklicna šola za voznike motornih vozil C kategorije,
— preizkusno delo traja 1 mesec.
kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji M^slov.
*t;mdidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi Komisije v^ delovna razmerja TOZD.
LISICO. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov, Poiičar, Cvetlična ul. 10. Naklo tel.: 47-085
PRIREDITVE_
Skupina MODRINA in hotel CREINA vabita vsak PETEK in SOBOTO na zabavo s PLESOM od 20. do 0.1. ure. Rezervacije sprejemamo v recepciji po tel.23-650 1149
DPD Svoboda Stražišče prireja večer DIXIELENDA v petek, 17. marca ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v trafiki v Stražišču in eno pred pričetkom v domu KS. Vabljeni.
OSTALO_
Iščem upokojenko za VARSTVO na domu za dva otroka, stara 4 leta in 8 mesecev. Telefon 26-642, Vrečkova 6
1496
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare mame
MARIJE NAGLIC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala še tov. Peter-nelju za lep poslovilni govor, gospodu župniku, pevcem in vsem sosedom. -ŽALUJOČI: sin in hči z družinama Delnice, Škofja Loka, 12. februarja 1984
OBVESTILA
Po ugodnih cenah ZIDAMO hiše in vsa druga potrebna dela za vselitev naredimo. Telefon 061-340-447 1495
TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska c. 34
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
TRANSPORT   IN SKLADIŠČENJE OSNOVNEGA, POMOŽNEGA IN ADJUSTIRNE-GA MATERIALA Pogoj:
— osnovna šola,
— poznavanje   predpisov o varstvu pri delu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Izbrani kandidati bodo o izidu izbora obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave.
SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo
objavlja proste delovne naloge in opravila
KV STROJNI KLJUČAVNIČAR Pogoji:
— KV strojni ključavničar in najmanj 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca.
KV ŽERJAVIST Pogoji:
— poklicna šola strojne ali elek-tro stroke in opravljen tečaj za upravljanje v žerjavi in 1-letnimi delovnimi izkušnjami ali
— poklicna šola strojne ali elek-tro stroke in opravljen tečaj za upravljanje z žerjavi in brez delovnih izkušenj ali
— poklicna šola strojne ali elek-tro stroke in pripravljenost obiskovati ustrezen tečaj,
— poskusno delo 2 meseca!
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi.
Osnovna šola SIMON JENKO KRANJ. p. o. Ulica 31. divizije 7a
Razpisuje prosta dela in naloge
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
v oddelku podaljšanega bi vanja za določen čas od 1. marca 1984 do zaključka šolskega leta.
Pogoj:
— srednja ali višja izobrazba ustrezne pedagoške smeri.
- ČISTILKE
za določen čas od 22. februarja 1984 do 30. novembra 1984
(nadomeščanje delavke med   porodniškim dopustom). Pogoj:
— polkvalificirana ali nekvalificirana delavka.
Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisa.
Sporočamo žalostno vest, da je v 36. letu starosti umrla naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in botrica *
ANICA ŠLEBIR
roj. Oselj
Pogreb bo v sredo, 15. februarja 1984, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčurju. Do pogreba leži na domu v Vogljah št. 122.
Žalujoči: mož Franci, hčerka Tatjana, sin Iztok, oče in mama, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo.
Vo£lje, 14. februarja 1984
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA PIPANA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, Internega oddelka Bolnišnice Gk)lnik in Domu upokojencev Kranj. Zahvaljujemo se g. župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prebačevo, 3. februarja 1984
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta, starega očeta in
brata
FRANCA JERALA
Trlejevega ata iz Srednje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala sosedom za nesebično pomoč in gasilcem PDG Podgora ter KO ZZB NOV Begunje za poslovnilni govor.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srednja vas, 1. februar 1984
Sporočamo žalostno vest, da je v 98. letu umrla naša draga mati, babica, prababica, sestra in teta
ANA ŠIMUNAC
roj. VRANIČAR
Pogreb pokojnice je bil v družinskem krogu v soboto, 11. februarja 1984, na pokopališču v Kranju.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kranj, Ljubljana, Škofja Loka, 8. februarja 1984
Odtrgano pločevinasto ostrešje s prodajalne Zarje na Jesenicah je veter odpihnil kot lahen list papirja.
Vihar ni prizanesel starim sadnim nasadom; tudi v Prešernovi Vrbi ne
Le pešci so se na lastno odgovornost prebijali drevjem na regionalni cesti Lesce—Bled
w
es narave, nemoč
Nadaljevanje 8 2. str.
križišču opazili dve ženski, ki so jima zaradi padca nudili pomoč zdravstveni delavci. Naše vozilo pa bi skoraj potrebovalo pomoč komunalcev, saj je razbita opeka vse do Vrbe na debelo pokrivala cesto.
Komunalni in gozdni delavci so imeli dosti opraviti na regionalni cesti Lesce—Bled, kjer se je na klancu proti Bledu vso noč podiralo drevje. »Kljub njihovim naporom,« so nas seznanili dežurni miličniki z Bleda, »smo uspeli zjutraj le toliko odpreti cesto, da je prispela hrana do Bleda. Zaradi stalnega podiranja dreves je čiščenje ceste onemogočeno. Zato že ves dopoldan preusmerjamo promet prek Poljan.«
Kaj je povzročilo izpad elektrike na širšem področju Radovljice, smo zvedeli v tamkajšnji razdelilni transformatorski postaji. »Streha postaje, ki se je zrušila na 110-kilovoltno stikal išče,« je pojasnil Tone Pretnar iz Elektro Žirovnica, »je poškodovala transforma-
torske naprave. Okrog 40 naših delavcev hiti s popravili tukaj in po terenu. Veliko težav je zaradi trganja žic in sprotnih izpadov napetosti, prav tako pa ne bo lahko zagotoviti potrebne rezervne dele za postajo.«
Tudi cesta od Tržiča proti Pristavi je bila vsa zasuta z opeko. Ustavili smo se pred tržiškim komunalnim podjetjem v Pristavi, kjer je skladiščnik Jože Za-dražnik povedal: »Že ponoči je odtrgalo streho z našega skladišča, zjutraj pa je povsem uničilo streho na upravni stavbi, kjer je v zgornjem delu tudi devet stanovanj. Od ranih jutranjih ur
smo štirje delavci dežurne zimske službe ostranjevali podrta drevesa s ceste. Vse skupaj nas čaka še veliko dela, tako v gozdu kot med hišami.«
PRETRESENI NAD USODO
Proti Križam je bilo poškodovanih vse več stavb. Prav grozoten pogled nas je pričakal v naselju Snakovo, kjer je stalo več stavb brez celotnega ostrešja. Kljub močnemu vetru je bilo veliko stanovalcev na prostem; nekateri so nemočno opazovali bes narave, drugi
Streha RTP Radovljica se je zrušila na 110-kilovoltno stikališče. Tod in na terenu so popravila terjala od delavcev Elektro Gorenjske veliko naporov.
Vihar je prizadel tudi vrsto gorenjskih organizacij združenega dela. Med drugimi so poškodovane tele stavbe; v JESENIŠKI OBČINI hotel v Planini pod Golico, hotel Korotan, železniška postaja, prodajalna Zarje, uprava SDK in železarna na Jesenicah ter šola in DO Elektro v Žirovnici; v KRANJSKI OBČINI hotel Bor, vrtec in obrat Jelovice v Preddvoru, 'bolnica na Golniku, žičnice na Krvavcu in hotel Creina v Kranju; v RADOVLJIŠKI OBČI-
NI tovarna ELAN v Begunjah, republiški center obrambnega usposabljanja v Poljčah, šola, vrtec in RTP postaja v Radovljici, pekarna in šola v Lescah, hotel Krim na Bledu, Ski hotel na Voglu in tovarna Iskre v O toča h; v TRŽIŠKI OBČINI stavbi komunalnega podjetja v Pristavi, šola v Križah ter Peko in Mercator v Tržiču; v ŠKOFJELOŠKI OBČINI je bilo največ škode na telefonski napeljavi v Poljanski dolini.
pa so že hiteli popravljati porušene domove.
»Ze ponoči je poškodovalo streho, zato zjutraj nisem odšel na delo v trži-ško predilnico. Okrog osme ure smo lahko samo opazovali, kako je veter dvignil in vrgel na tla pol ostrešja,« je potožil Ivan Snedic, ki še ni vedel, kako bo uspel odpraviti nastalo škodo.
Okrog hiše v Križah 131, ki je ostala brez strehe, se je z delom poprijela skupina ljudi. »Sosedje in znanci so mu prihiteli na pomoč,« je s solzami v očeh izjavil upokojenec Anton Škrlj, ki je dodal, da bi bilo brez takšnega razumevanja še težje.
Skozi Senično, Golnik, Gorice in druga naselja se je ponavljala slika podobnega razdejanja. Toda prebivalci so se trudili, da bi jo čimprej spremenili. Na Zgornji Beli smo za hip zmotili predsednika tamkajšnjega komiteja za SLO in družbeno samozaščito, Blaža Vidmarja. »V vasi,« je povedal, »se je že zjutraj zbral del članov komiteja. Takoj smo se lotili najnujnejših ukrepov; začeli smo z odstranjevanjem drevja s cest, sledi nujna pomoč prizadetim hišam, potem bo na vrsti ocenitev škode.«
V preddvorskem vrtcu, kjer so imeli že večkrat težave s streho, jim tudi tokrat ni prizaneslo. Varstvo za okrog 70 otrok so združili v eni sobi. Dosti težje je bilo osebju in gostom hotela Bor v Preddvoru, na katerem je. močno poškodovalo ostrešje in inventar v šestih sobah.
»V hotelu smo imeli,« je pojasnil njegov vodja Vlado Kobe, »65 gostov. Ko je začelo v četrtek zvečer besnenje vetra lomiti ostrešje, smo del gostov sklenili preseliti v staro stavbo. Pri tem so nam priskočili na pomoč in poskrbeli za varnost delavci milice in člani kranjskega štaba za civilno zaščito. Škoda zaradi neurja je velika, vendar upam, da nam bo uspelo v desetih dneh stavbo obnoviti. Izpada dohodka seveda ne bo moč nadomestiti.«
. Zapustili smo v led okovano okolico hotela ob jezeru Črnava, kjer je ostalo pod razsutim ostrešjem osem poškodovanih avtomobilov in v bližini veliko podrtih dreves ter razkritih hiš. Ustavili smo se še na Visokem, koder je nastalo tudi precej škode.
Sredi noči,« je povzela tamkajšnja prebivalka »Roza Tičar, »je vihar od-
veka
kril streho in porušil del naši hiši. Ne bojim se dela pri w0 lu, vendar kot delavka v Iskri komaj toliko, da imava sprotno življenje.«
Kruta usoda je hudo pi go ljudi. Ob besu narav« s močni; vendar le za kratek čas. J* bojno razumevanje jim je >-&?•' sil, upanje na pomoč jim vraća a* Potruditi se bo treba, da je bo£' žni vsi, ki jo potrebujejo Tjeojf Besedilo: Stojan Saje Slike: Franc F*erdari
TRGOVINE STALNO JO S KRITINO — v gradbenim materialom največje povpraševanje kritini. V gorenjskih posJo^ Merkurja so takole ft,Lj,w njo! DOM NAKLO: ima£*£ lepenko m betonske stresa** čakujejo pa kritino \t. anbtf* Salonita in od drugod- rRi9 KA KRANJ: imajo tonske strešnike in 8-valin* nitne plošče, dobili ^ druge vrste salonitu« krit* dravograjske strešnik**- «, * NINO RADOVLJICA J^J, jajo novomeški betonski s** in  izdelki  anhovske«*. *S KOVINA LESCE ima suS* penko, valovite plastične v& I novomeške betonske streŠ*^ I potrebe družbenih  ooiektt*' I dobili salonitno kriUnoVv*^ i nu pa pričakujejo tudi drr* I ske betonske strešrdju«.. r\' ZAL JESENICE ima vsT^ benega materiala in novo«*^ tonske strešnike, pričakuje r" drugo kritino. Kot so ^L*' OPEKARNE KRANJ, it2S» logi dravograjske in novoS* tonske   strešnike; pred^* Stražišču, ki je odprta vsak* 16. ure, sprejema tudi nai*^ J strešnik Bobrovec in Kikii^ 1
V gorenjske trgovine tovarn Vtčje količine
z gradbenim materialom že dovažajo iz V krajevni skupnosti Zgornja Bela je komite za SLO in druž-kritine beno samozaščito hitro ukrepal
Podrto ostrešje s hotel* Bor v ^ddv^J^^*^^.
mobilov; na srečo je bilo povsem uničeno vozil* gosta polno zavarovano
■ ■ ------ ..........- ^^mm^mmmHmmmmm wmm *m—^^— m'        ie-era Crnava in odetn
Hiša v Križah 131 je ostala brez ostrešja Tudi več drugih stavb     Med divjanjem hladnega vetra je popravilo daljnovodov dokai     Silen uiš reirn je dvigoval rodo <• J -„ naseliu Snakovo ie neurje močno poškodovalo težavno in nevarno ' ™ uaijnoiodov aokaj     *uen pis
co hotela Bor v leden oklep