GDK: 902(436) Pogled v gozdove onkraj severne meje in v zgodovino Obisk slovenskih gozdarjev pri zgodovinarki in gozdni posestnici Dr. Elisabethi Johann na Avstrijskem Koroškem Jurij DIACI* Zbrani iz vseh vetrov in področij sloven- skega gozdarstva: Inštituta, Zavoda za go- zdove, izvajalskega podjetja in Fakultete - torej popolni kot že dolgo ne in pod vod- stvom prof. dr. D. Mlinška smo konec okto- bra obiskali zgodovinarka dr. Elisabeth Jo- hann na njenem družinskem posestvu v Selah (Zell) pod Obirjem na Avstrijskem Koroškem. Namen obiska je bil spoznati razvoj in vlogo gozdarstva na Koroškem v luči družbenih sprememb za časa habsbur- ške monarhije ter prve in druge avstrijske republike. Zgodovina monarhije nam je skupna, po njenem razpadu smo krenili z Avstrijci vsak svojo pot. številne možnosti za primerjavo prehojenih poti so se ponu- jale kar same. V dopoldanskem delu nas je dr. Johan- nova seznanila z zgodovino gozdarstva na Koroškem od sredine prejšnjega stoletja naprej in s sedanjim, za manjše veleposest- nike ter tudi nekatere kmete precej kočljivim stanjem. Gozdarstvo v času Avstroogrske monarhije Obsežni goloseki v alpskem svetu za rudnike, fužine in gradnjo železniške infra- strukture v prvi polovici 18. stoletja so nevarno ogrozili gozdove. Kot posledica so se vrstile vodne ujme. V drugi polovici 18. stoletja je skušala država zaščititi gozdove z izdajo precej strožjih zakonov, poleg tega so se v tem času širom monarhije ustanav- ljala gozdarska društva. Oboje je pripomo- glo k uveljavitvi gozdarstva in gozdarske znanosti nasploh. • Mag. J . D., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 96 Gozd V 53, 1995 Iz gozdarskih strokovnih revij lahko raz- beremo, da se je strokovna polemika sredi druge polovice 18. stoletja osredotočila na področje gojenja gozdov, z osrednjim vpra- šanjem ponovne ogozditve nastalih veliko- površinskih golosekov. še posebej zani- mivo je dejstvo, da so se že takrat pojavljale polemike o ustreznosti malopovršinskega (prebiralnega) oziroma golosečnega go- spodarjenja. V tistem času je malopovršin- skost velikokrat pomenila stihijskost, pred- vsem v drobnoposestniškem gozdu, zato se je druga struja še bolj uveljavila. V naslednjih letih se je težišče razprav pre- maknilo na bolj tehnična in tudi organizacij- ska področja, na odpiranje gozdov in meha- nizacijo dela v gozdu, kar je bilo omogo- čeno z razvojem novih tehnologij. Na prelomu 19. stoletja so se pojavila, kot odziv na naraščajočo industrializacija in spreminjanje okolja, tudi razmišljanja na temo estetika in gozd. Bila so povezana z idejo, da je mogoče z "dobrim" gospodarje- njem gozda (čiščenjem, gozdnim redom) pospeševati tudi druge funkcije gozda. Ven- dar so se zagovorniki lepega odločno po- stavili po robu monokulturam in goloseč­ nemu gospodarjenju z gozdovi. Vzporedno s spoznavanjem splošnoko- ristnih funkcij gozda se je na začetku 20. stoletja uveljavilo spoznanje o ogroženosti gozdov. Obsežni goloseki so povsem izni- čili vodozadrževalno delovanje gozdov. Že takrat so razmišljali tudi o saniranju posle- dic vpliva emisij na gozdove. Velika nevar- nost za gozdove so bili tudi spekulativni nakupi gozdnih parcel za takojšnji posek sestojev in prodajo lesa, kar je bilo zaradi padanja cen zemlje zelo pogosto. Za čas pred prvo svetovno vojno so značilna tudi razmišljanja o možnostih nadaljnje prede- lave lesa, saj je bila monarhija poznana predvsem po izvozu hlodovine in žaganega lesa. Krizni časi za gozdove med obema vojnama Popolna preobrazba avstrijske dežele po prvi svetovni vojni je pomenila, vsled izgube bližnjih "kolonij" (polj na Madžarskem in Hrvaškem, težke industrije v Šleziji in na Češkem), nalaganje novih bremen gozdu. Gozdarstvo je bilo takrat ena redkih razvitih in donosnih panog v deželi in gozdovi edini preostali vir surovin. Postala sta glavna nosilca ponovne izgradnje in nadaljnjega razvoja sicer majhne dežele, vendar dežele z zelo velikimi ambicijami. Po vojni je socialdemokratski duh delav- stva, ki je pometel z monarhijo, zagovarjal podržavljenje gozdov. Na koncu polemik je prevladala dosti bolj zanimiva poteza za državno blagajno, a hkrati porazna za avs- trijski gozd. Gozdove so sicer pustili velepo- sestnikom, vendar so jih maksimalno pro- gresivno obdavčili glede na možen etat. Davčne stopnje so se oblikovale v prvih letih konjunkture po vojni, ki je trajala do sredine dvajsetih let. Poleg visokih davščin si je avstrijska država odrezala velik del pogače tudi pri izvozu lesa. Tako je država v letu 1927 od povprečnega hektarskega donosa 3 m3 po- brala 2m3 , iz preostalega so se morali financirati uprava gozdnih obratov in preo- stali stroški. Sredi dvajsetih let se je konku- renca na srednje in zahodno evropskem tržišču zaostrila zaradi nesorazmerno niz- kih izvoznih cen lesa iz Rusije ter skandi- navskih dežel, ki so poleg tega ponujale tudi enake sortimente kot Avstrija in druge srednjeevropske dežele. Naraščajoča gospodarska kriza in konku- renca sta pomenili izgubo za večino goz- dnih obratov v Avstriji že v letu 1927. Ta izguba se je kljub nekaterim poskusom države, da bi omilila krizo v gozdarstvu, še dolga leta kri la na račun zmanjševanja gozdne substance zasebnih in državnih gozdov, opuščanja pogozdovanj golosekov ter nege kultur in odpuščanja gozdarskih strokovnjakov. Slika 1. Nenegovan bukov gozd s precejšnjim deležem macesna je nastal z golosečnim gospodarjenjem na rastišču jelovo-bukovega gozda. Sestoje zaradi nestabilnosti zelo ogrožajo snegolomi in vetrolom i. Gozd V 53, 1995 97 Slovenska zgodba za časa prve Jugosla- vije se ne razlikuje veliko od tiste naših severnih sosedov. Zaradi okorne in neiz- najdljive novonastale države se je vse sku- paj odvijalo z nekakšnim zamikom. Konjun- ktura po prvi svetovni vojni smo ujeli bolj za rep, prav tako z "zamudo" smo na začetku tridesetih let zabredli v gospodar- sko krizo, zato pa nas je toliko bolj prizade- la. Pritisk kapitalizma v Sloveniji je bil zaradi slabše organiziranosti delavstva ter pre- težno kmečkega prebivalstva brezobzir- nejši in trši kot pri sosedih. Drobna kmečka posest in slabši pogoji pridelave hrane v primerjavi z evropskimi ali jugoslovanskimi, so prisi lile kmeta, da je prekomerno jemal iz gozda, v končni fazi je mnogo kmetij prišlo "na boben". Dono- snost kmetovanja v kriznih razmerah ni dosegala cene v konjunkturi najetih posojil. V tem času je na zadolženih kmetijah živela približno četrtina prebivalstva Slovenije (LAZAREVIČ 1994). Trdo življenje sloven- skega bajtarja in delavca na Koroškem in štajerskem, socialne stiske, zadolževanje, golosečnje ter propadanje kmetij je opisano tudi v leposlovnih delih, ki obravnavajo čas med obema vojnama (PREŽIHOV 1956, HUDALES 1969). Po drugi svetovni vojni Novonastala druga avstrijska republika je ponovno naložila glavno breme obnove gozdarstvu. Podobno izkoriščanje gozdov je bilo po vojni zastavljeno tudi v Sloveniji s planskimi sečnjami. Te so se po nekaj letih pustošenja in vsled močnega pritiska javnosti končale. S prepovedjo golosečenj kmalu zatem je bila slovenskemu gozdar- stvu odprta precej prijaznejša pot. V Avstriji se je po prvi svetovni vojni zastavljena ostra davčna politika nad go- zdovi ohranila do danes. Kmetje so na avstrijskem Koroškem navkljub državnim subvencijam v kmetijstvo spet precej zadol- ženi. Iz slepe ulice golosečnega gospodar- jenja si naprednejši kmetje pomagajo z združevanjem v gozdarske zadruge, kjer laže konkurirajo monopolu in diktiranju cen velikih odjemalcev lesa in hkrati laže uve- ljavljajo naraščajočo težnjo za sonaravnim Slika 2. Velike strnjene površine v pomlajevanju zaradi golosečnega gospodarjenja so zasnova neugodne strukture prihodnjega odraslega gozda. 98 Gozd V 53, 1995 J gospodarjenjem z gozdovi proti državni bi- rokraciji (SCHAAR 1992). V zadnjem času so zaradi močne konkurence na srednje- evropskem tržišču najbolj v precepu goz- dna posestva nekoliko večja od zgornje meje subvencij države za gozdarstvo, ka- mor spada tudi posestvo Johannovih (ca. 650 ha). Gozdovi na družinskem posestvu Johannovih V popoldanskem delu smo si ogledali gozdove ene večjih gozdnih parcel družin- skega posestva Johannovih nad Hmelišem (Homlisch) pri Borovniškem pregradnem jezeru pod zahodnim pobočjem Obirja. V gozdove smo se zapeljali po ozki, lepo zgrajeni in dobro vzdrževani gozdni cesti. Cesta odpira le njihovo parcelo pod Obirjem in ni najbolje vpeta v problem odpiranja celotnega pobočja, kar je glede na samofi- nanciranje izgradnje razumljivo. Geološko podlago tega dela Obirja in Karavank sestavljajo apnenec in apnenča­ sti konglomerati. Na njih so se razvile rendzine in bolj ob vznožju rjava tla. V preteklosti so strma pobočja poraščali je- lovo-bukovi gozdovi. Danes so gozdovi za- radi že stoletja trajajočega golosečnega načina gospodarjenja precej spremenjeni. Izkoriščanje gozdov se je začelo z uveljavi- tvijo rudarstva pod Obirjem in razvojem fužinarstva. Gozdovi na družinskem posestvu Johan- novih imajo bolj naravno drevesno sestavo, kot smo je vajeni opazovati na tipičnih avstrijskih alpskih sil ikatnih rastiščih. Zaradi golosečnega načina manjkajo predvsem jelka kot naravna graditeljica teh gozdov in druge vrste, vezane na prvoten manj moten gozdni ekosistem, zelo močno je zastopan macesen. Gozdni sestoji vsled pomanjka- nja sredstev niso bili negovani , kar se najbolj kaže v njihovi neustrezni stabilnosti (fotografija 1 ). Kot posledica je visok delež slučajnih pripadkov iz vetrolomov in snego- lomov. Strnjene sestoje prekinjajo kar precejšnji goloseki (fotografija 2). Naravno pomlajeva- nje na odprtem in ob robu gozda ter celo v strnjenih sestojih je že kar na prvi pogled, Slika 3. Bujno naravno pomlajevanje listavcev v doraščajoči kulturi iglavcev priča o prvotnem naravnem rastišču ter o primernih gostotah populacij rastlinojede divjadi. GozdV 53, 1995 99 glede na razmere v Sloveniji, neverjetno bujno (fotografija 3). Na naša vprašanja je gospa Johannova odgovorila, da je tudi lov v njeni pristojnosti. Od lova nima posebnih finančnih ugodnosti, vendar lahko z njim uravnava gostoto populacij rastlinojede div- jadi v korist gozda. Z velikih površin v pomlajevanju se širi razgled na pobočje sosednjega Črnega vrha, kjer opozarjajo vzorci gozda na opu- stele kmetije, ki jih zarašča gozd. Veliko kmetij na avstrijskem Koroškem je propadlo v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začela uveljavljati industrializacija, še več pa v dvajsetih letih tega stoletja v času svetovne gospodarske krize. Posestva so pokupili večinoma bližnji veleposestniki. Verjetno je ena od teh zaraščajočih kmetij pod Obirjem tudi Karničnikova, kjer se je še ne tako davno tega odvijala Vorančeva zgodba o Hudabivški Meti. Obisk na avstrijskem Koroškem je zdru- ževal pravšnji splet zgodovinskih, kulturnih, rekreacijskih, strokovnih in prav gotovo tudi kulinaričnih vsebin. Ravno ta uravnoteže- nost gozdarskega z negozdarskim manjka mnogim današnjim strokovnim izletom, Foto: Janez Slavec 100 GozdV 53, 1995 zato v imenu vseh udeležencev za organi- zacijo, vodenje in gostoljubje iskrena za- hvala dr. Johannovi. LITERATURA 1. Auto.rengemeinschaft >>Osterreichs Wald« (1994): Osterreichs Wald - Vom Urwald zur Waldwirtschaft. Eigenverlag Autorengemein- schaft »Osterreichs Wald«: Wien, 544 s. 2. Hudales, O. (1969): Postelja gospoda Fibri- ha. Mladinska knjiga, Ljubljana, 93 s. 3. Johann, E. (1994): Berg bau und Eisenindu- strie rund um den Hochobir, Kii.rntner Forstverein Information, 23, s. 11-12. 4. Johann, E. (1989) »Wald in Not« (1918- 1938). Osterreichische Forstzeitung (12), s. 44- 49. 5. Johann, E. (1989) : Der Aufbruch in eine neue Zeit (1883-1918). Osterreichische Farsi- zeitung (12), s. 3~-43. 6. Lazarevič, Z. (1994): Kmečki dolgovi na Slovenskem : socialno-ekonomski vidiki zadolže- nosti slovenskih kmetov 1948-1948. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 171 s. 7. Prežihov Voranc (1956): Jamnica. Cankar- jeva založba, Ljubljana. 8. Ressler, G. (1994) : Waldgeschichte in den Karawanken. Karntner Forstverein Information, 23 s. 11. 9. Schaar, H. (1994): Waldwirtschaftgemein- schaften in Karnten. Kii.rntner Forstverein Infor- mation, 23, s. 13.