. 26. V Gorici, 30. junija 1882. „Se5a" izhaja vsak patek in velja s po&to prejemaiia »M « Goriri -.si dom po§iljana: Vse !etf>.....f- ' 4;> Pol leta . . • • ,¦•-'¦ Cetvrt leta . . . ,. ; 1 > Pri oznanilih in ,ko r ../«- sLanicah" se phieuje za navadno cnsiop- no trrsto: 8 kr, Co se tiska 1 krat Za vece erkt* po prostoni. Tedaj Posamesne gtevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki i.!Vi, Wizo ,,treh kron". na stiiroin tr.ru • in muiski ulici; v Ajdov-Scini pri irgovcu g. Dolencu Dopi-i naj so lilagovoljno poSiljajo nrisdni&tvit „Fol ta lite.a. li duvalizem, in mesto njega naj bi bila literarua euota, kakor jo Uivfcn v SoSkem plemenu hajQfciku, (Da^eprib.) ?^adi ni znano, da bi se bilo pri BovSki c. ki\ okjajui sodniji v tej dobi kedaj skr&lo sodniSko o-sobje, nasproti pa je znano, da ni ta sodnija po ni-kakem s soduiSkimt opravki preoblozeua, in bi bil imel toraj n: Celnik c. kr. okrajne sodnije v Bovcu casa dovolj za vpeljavo tako potrebmh zeinljiSSnih kujig. Pri vsem tern pa ni bila do danes vpeljana pn receni c. kr. sodniji kot le ena zempena kujiga in sicer za katastralco obemo Koritnico od 1. noverabra 1878, in Se ta ni bila vpeljana od sodniSkega nacel- _ nika, ampak od drnge soduiSke osebe. Glede, da ta zgledoa zaucmarjeuosf fpeljanja zemljiSinih knjig v BovSkeni sodniskora okraji hudo skoduje inte> esurn ondotucga prebival&tva, ker ouo se ne more poaluzevati rcalnoga kredita in mom torej za izposojeue denaije placevati visoke obresti; glede, da gre tudi v diugih sodniSkih okrajih, posebno v okolici goriSki in v Tominskom okraji vpeljauje zem-Ijiskih kujig prepocasi od iok, in da je torej treba za te okraje pornnoziti sodoisko osobje in pa letne vsoti m pokrivanje dotiduih stroSkov da pride napo-slid prebivalstvo teh ekrajov do uiivanja dobrote limljiSSnib knjig, stavijo podpisaui do visoke c. kr. ^ vlade po zborovem predsedniStvu vprasauje: j 1. Ali je znano visoki c. kr. vladi, da se je v j Bovskem c. k. sodniSkem okraji vpeljava zemljiscnih • knjig popolnoma zanemarila, in ali je je volja odstrauiti j nemudoma vzroke te nepnlike? j 2, Ali misli visoka vlada, vstrezaje opravictmim lv\']i\m prebivalstva Bovskega, Tomiuskega in GoriS- • kega okmja, nemudoma odstrauiti vse zapteke, ki se • ustavljajo nagli vpeljavi zemljiskih knjig ter odlofciti zadosti sposobnega osebja in potrvbnih vsot v zalozbo ddtiduih stroSkov, da se bo moglo uvMenje omeoje-nih knjig v najkrajSi dobi doguati ? Slede" podpisi slov. poslancev. C. kr. vlade pooblaSLeni zastopnik pravi na to, da bo intcrpelacijo izrodil ?. vladi, in da bo dal od-govor o s?ojem easu. Na dnevnem redu je najprej predlog del odbora o spreraembi §. 15. pravil dezclne kmetijske Sole, t sprejetih v seji 6. sept. 1881. Po tem §. bi, ko bi ; iola kakor si bodi prenehala, o njej in njeneni pre-mozenji razpolagala satno doiela in c kr. kmet.druSt- ] vo. C. kr. kmet. rainisterstvo pa zahteva, da bi se v takem slucaji dezda, in km«t. druStvo skupno spora-zumeli s c. kr. vlado, kakd naj bi sola in njena vrednost sluiili pospeSevanju kraetijstva. Posl. Gasser je o tem dostavku v imenu dez. odbora poroCal, in de2. zbor je gled6 na vladae zaslage in podpore po-pravo tudi enoglasno sprejel. Dr. Abi^Jtt prebere kot 2. toSko dnevnega reda prosnjo trgovske zbornice gariSke za podporo obrt-nijski Soli v Gorici. Dez. odbor p3 tem porofirlu pod-pira prebrano pro§ujo z namsnom, da bi se lani usta-uovljeni obrtnijski Soli dovolilo tndi letos 600 gold, podpore iz dez. zaloga, toda s pogojom, ako se more Sola obdtzati tudi v prib. Sols. letns podporo e. kr. vlade, mesta GoriSkega in kupCijske zbornice. Ta omejivni predlog se sprejme enoglasno. Naj po-navljamo tadi daues, da ta nova Sola je silno zane-iaarjena, skoro nic" ufiencev je ne obiskuje. Oinovaua pa je samo na podlagi ital jezika, daei je edina te vrste v Gorici, tedaj tudi za sinove slov. starSev. Posl. Gasser prebere potem poro&lo in predlog dez. odbora o razSirjenji poslopij bolniSnice milosrd-nib bratov, z namenom, naj bi del zbor sklenil: 1. da se odlofii 10500 iz obfiega zaloga ubogih za raz-Sirjenje sedanjega poslopja imeuovane bolniSnice; 2. naj se pooblasti de2. odbor, da skrbi za re6eno poveca-nje Jrostorov s tem, da se obe strani sedanje bolniS-nice pdmerno podaljSati takd, da boste segali v sred-nje dvoriSce. Dr. Maurovich ni v bistvn proti takemu sklepo, on predlaga samo, da naj se priztdavanje iz-vrSI, potem ko preiSCe sanitarna komisija, od de2. odbora imenovana, poslopje in potrebe, da utegne de^. odbor odlociti se za zidanje po zasliSani presodbi strokovnjakov. Tadi naj se dei. odboru nalozi, da se po izvrSenem prizidanji pogaja z vodstvom vsmiljenih bratov za skrcenje ali ni^o ceno, kot je vsakovrstnim boluikom stavljena za vsak dan, in ki se mora pla-Cevati iz dei. zaloga, oziroma od obgin. Dr. Tonkli se strinja z drngim predlogom dr. Maurovicha, pa ne s pivim. Posl. Gasser trdf, da komisije so ie preisko-vale in presodile, kar je bilo potreba, in se je dei. odbor tudi po teh ravnal, ker je Se le potem odloSil se, priporocevati oinenjeno vsoto. ManjSe takse za bolnike pa ne bo moiuo zlahka doseCi, ker ta bolnis-nica stavlja takd majhue stroSke boluikom, kakor m a r d a nobena druga v Avstriji. Ni proti temu da bi se ne yogajalo, ali upanja ni na to stran. Pri glasovanji se vsota, od del odbora doio5ena, sprejme enoglasno; in naposled se sprejmeta tuda oba pred-loga dr. Maurovicn-a, prvi z veCino glasov, drugi enoglasno. Posl. Gasser poroca o spremembi ccstne postave od I. 1868 zastran ceste RobiS-Log, Dosedanja cesta pelje skoz Kred pioti Borjaau in Bergiujn; novi kos pa bi, nazaj grcde\ peijai od Potokov nakohko nad Kredom naravnost naprej do Staro-Sela. 0 tej toCki se vname iivahna razprava. Posl Pa-gmmzi jka^ ? dolgem gowu o aeprili&jQgtJ noye cite, ker bi se dva kraja minila in bi se vskd tega zlasti Eredu, veliki obtmi, krivica godila. Dr. Tonkli popravlja razloge predgovornika in pojasni, da Kred je zares velik. pa oni del, katerega zadene, ni tolik, : kakor vsi kraji, ki spadaja pod Kred. Pobija Se na • ved stranij predgovoruika. Poioievalec Gasser posebuo j opomni, da bi se oni kraji v veliki ve&ui ne bill o- I glasili za uovi kos, ko bi jim ne ugajal iz razlogov, ; da so uavezanx tudi za voznjo zita od Gorice in m iz Starvga mesta (Cividtvuj kaj za svoj rod, svoj dom! Braniti se nam je z vsakiiu poStenim oro^jem, z vsemi dovoljenimi pomoftki. Ljubi samoga sebe ! — A res I Sloveuei nismo le potrpe^ljivi, ampak tudi precej ob-Cutljivi, nedolzm Jjudje; prim. naSega pesnika Gre-gor&ca — kritikarjel Naposled bi utegnil Se meni kdo ocitati, da mi je pisanje in govoijenje nemoraluo. Za vraga I tega si pa ne dam oCitati; pa raj si sto-rini kakor uekedaj prof. L—ec: tedaj kar sem z mo-ralu, ali p'j domafie s krSc. uaukom. V Einspielerje-vem BJedru*, potijenem od krSkega knuzoSkotijstva, 27. jau. 1873 St. 258/8 je brati na str. 565: „____ nismo dolLui vsake tudi velike krivice tiho potrpeti; vcasi smo dol^ui zavoljo svojega dobrega imeua, za-voljo svojega staou, ali iz drugih praviCnih vzrokov se za svojo pravico cfiituo ponesti, se krivici; ki se nam dela, v bran postaviti...." In potlej, da je moje govorjenje nemoraluo V 0 pa »es ne I Ha, kako sem vesel zdaj, ko sem svoj nauk tako opraviCil! Proti pru. Iz Cerknega, 27. jun. (izv. dop.) 2e so ui c-e- titi stoletja, otluar prijazni naS kraj ui imel fiasti sprejeti uda cesarske rodbiue. Bilo je to leta 1808, ko je tod mhno potoval nadvojvoda Ivan, reorganiza-joC de2eIno brambovstvo. Due 23. t. ni. pa pouovila se nam je enako vesela priiozncMt, ko smo namrefi imeli med seboj slavnega vojskovodjo nadvojvoda Al-brebta, dogodek, katerega hvale2ui zabele^imo v do-maco kroniko, da ga pamtijo siuov sinovi. 2e ko smo zafiuli veselo uovico, da nas obiSCe tako visok in blag gost, vskipevalo nam je sice veselja, A da si videl, kako je bil na dan prihoda, to je 23. junija ozaljSan u^e sam na sebi romautifiuo divni naS kraj, da si bil prica slovesnemu sprejemu, uverjeu bi bil, da tu stauujejo zavedni Slovenci. Hannonifino ubrauo pritrkovanji; zvouov in glasni strel uaznauita prihod nadvojvode, in mahoma je bila zbrana vsa gospoda, duhovni in uraduiki pud krasnim slavolokom pri Fir-barjevi restavraciji, na katerem si Cital posebno za nas primorske inejaSe pomcnljivi verz Koseskcga: „JIrast se omaje iu hnb,—zvestoba Slovencev ne ga-ne*. Ker je naS vrli itipan g. Podobnik ravno bolau, l pozdravi uoSlega zupauov numustuik g. Kafol, potem | pa je imela cesarska visokost za vsaccga izmed go-' spodov kako primeruo vpraSauje. Ko si je po polur-nuin sprehudu, ua kateremso ga vsa gospoda sprem-Ijali, kiaj in bliziijo okolico ogledal, Sel se je k ve-cerji na prenoctsce svoje k preC. naSemu g. dekann ki je zarad posebno gostoljubnosti iu postre&jivosti' svoje obee poznau. ZveCersmovse prelepo razsvetlili* izvrstui nasi godbi pa, ki je imela nalog cesarsko himno in med jedjo en komad igiati, dal je sain nadvojvoda uajbolje spriCevalo, ukazavSi, naj igra dalje dokier ji ne odpove. Predno je Sel k poCitku, poca-stil je osebno godce ter daroval jim zuatno vsoto. Kaj pa, ko bi bd tudi nastopil preizvrstuo organizi-raui naS „Strajhft?- Drugi dan bil je gosp. nadvojvoda zjutiaj ob Sestih pri sveti maSi, z vsem svojim obnaSanjem zgled postenega kristijana in pravona-sprotje muogokomu ex inferioribus, ki ali poti v cerkev ne zna, ali pa prisiljen, v njo iti le miSjo dla-ko pod nosom viha. Ob sedmih nas je premili gost zapustil, zago-tavljaje, da uavduSsnega sprejema ne zabi. Do kranj-ske weje ga spumijo Zupauov namestuik, prefi. g dekan in obcespostovani naS okrajni sodnik. Da bi tudi nasi nbogi pomnili veselega dne, izrofiil je go-spodu K. zuateu zuesek, ki naj ga med nje razdeli. Povrm mu Bog! — Omeniti moram le Se, da so nas nekako s strahom opomiujali, zdiiati se vsake posebno ovacije, a zastonj nasemu ljudstvu kaj tacega prepovedujes—prevneto je zaAvstrijoin njedinastijo da bi pn taki pnlo^uosti le mrzlo od daleC gledalo in roke uavskriz diialo. __n (Z Tomaja, 25. junija. (Vabilo.) „Se2ansko komensko ucitelj. drustvo" bode zborova-Io v 6. dan julija t. 1. ob 10. uri do polu dne v Lokvi. Na dnevnem redu so pricujoce tofike: 1 Prvoseduikov pozdrav; 2. pro&ta se zapisnik miuulega zborovanja; 3. o praktifiuem zgodovinskem pouku-predava g. Kan-t6; 4. kako nam je vspeSno poufievati petje v narod-ni uCilnici-govori g. Pelicon; 5. o Solskih boleznih — g. Hrovatin; 6 razni nasveti. Vljuduo vabi it. gg. flane, da se v obilnem §te-vila zberejo k imeaovanemu zaaimljivemu shodu pr-vosednik nsezan. kouien. ucit. druitva." Zlata Praga, 23. maja. (Nadalje) Zdajjeravuo praSko mestno zastopstvo v dogovoru z zastopi Smihova, YiSehrada in Weinberga o spojitvi teh ob&n z glavnim niestom; ako bodo ti dogovori dober vspeh imeli, uamreC, da se vse te obCine zdiuzijo s Pi ago, bode Stelo potem mesto Cez 300.000 duS, ter bode tako Praga po muoziisi prebivalcev, kapitala in inteligencij, kakor govore zloglasui ljubljanski uemskutarji, in lepoti mesta zavzelo drugy mesto v naSem ceBarstvu. kar jej tudi do ygi jpravicS prlstoji. Poseboo znm^ iiilo v Pragi je: Mestna hisa v starem mestu s gla-sovito astronomi&io uro, borza, botani&ri vrt, kraljev- I ski grad na Hradsmu, Kleroentinwn, poslopje biv§ih I Jezuitov, kjer je zdaj ginmazija, nadb^kupsko seme- I ni§6e, bogata kujtfaiica, zvezdarniea, lep spominck ce' I sarja Franca, Jungmanov spomenik, sponnmik kralja Kavola IV., ofieta SeSke kraljeviae, stolp Muijiii, se-zidan vna Cast in slavo o siecnetn oslobojenji Prage pred &vedi v 30I«toi vojski, narodiii uiuzej, eerkev 8V. Nikole, politehuika ceska in netnSka, Radeckijev spomenik, kazalistfe ce§ko in nemSko, uuiveiza, doni I sv. Vida na Htadsiuu, Ijudski vrt ltd- Po&ebuo lep I zidani most je kralja Karola IV., kateri obstoji iz 16 I zidanih lokov (Bogen), katerih stolpi so s kamuituni podobarai olepsani, med katerimi je ravno v sredi roostu tudi lepa kapelica s krasno podobo sv. Janeza Nepomuka. Na uiali straui pa stanuje bugato in u-fieno ceSko plemstvo v svojih krasnih pahicah. Po-sebno krasno poslopje je tudi kraljevski grad na Iliad-§inu, v katero je vsak dan od 11, do 1. ure dovoljen vstop. Znamenita je posebno stara velika dvorana | (Huldiguogssaal), kjer so deSki stanovi svojemu via-darju vdanost in pokoiScmo prisegali, domaca kra- | Ijevska kapelica, neinska in Spauska dvorana, katera je ena najlepSih in najvetih v ccli Evropi, kakor mi | j« rekel voditelj, in ima hue od tod, ker je cesar Rudolf II. v prvifi v njej sprejel Spanskega poslanca. Iz sobe stare dvorane dezelnih stauov so vrgli 1.1018 oba namestuika (kar je bilo za tisti cas toliko, kar je dan danes minister) Mattinica, Slavato in tajnega pisarja Fabricija skoz okna, katerim se ui nie" smrt-nega dogodilo, ceravno je globokost okolo 140; s tern je bil dan pocetek 30!etni vojski. V tej dvoranici je tudi Se videti tijib stolce, mizo kakor tudi skiiujieo, kamor so tajna pisma shranjevali itd. Iz te dvorane je neizmerno krasen in veli6asten razgled ccz krasno mesto Prago in nje okolico. Pa dosta o tern, ker, ako bi elovek hotel cesko metropolo verno opisati, bi jo moral vsaj dva meseca oglcdavati, a ue, kakor jaz, samo dva dni. V Pragi se skoro izkljueno do§ki govori; saj je pa tu razmerno inalo pravih ncmSkih Pemcev in Ijudstva ne bodi pa treba. Dragina razmerno in velika. Mestno Lc§ko ljudstvo je jako prijazno in postre21jivo. «____«_—» France #epiC. Folitidni pregled. Cesar je podelil z roSnim pismom od 20. jmi. ininistrom Falkenhaynu, Prazaku in Kon-radu red zelezne krone I. razreda, pivcmii z vojno dekoracijo 3. vrste istega reda. To visoko odlikovanje je ponovljeno odobravanje Taaffejeve vlade in ob enem zopetna obsodba Herbstovcev. Al. pi. Czedik je imenovau za predsednika vodstva dri. Meznocestne vo^nje na Dunaji. Uvedenje izvenjrednih'sodi§& v| Dalmaciji ostane se nadalje 6 mesecev; obi enem so ustavljeue za eno leto porotne sod- I nije v okr. kotorsketn, metkoviskem in dubrov-niskem. „Pol." nasvetuje, naj bi se po zgledu dr. Tonkiijevega predloga razsirila volilna pravica na plafievalce po 5 gl. neposrednjega davka tudi za Cesko in Moravskc. Pravicno in potrebno bi ze bilo, „Sl. Gosp." pravi, tudi za Stajersko. Cesar je potrdil prof. Tomek-a za rektorja, in prof. Rando za prorektorja na Le§kem vse-u6ili§6i v Pragi. Kemski profesorji na pra§kem vseu&lisci noeejo nobene dotike s Cehi; koCejo, da se med Seskimi in nemskimi oddelki velike Sole sezida nkitajsk zid':} das! je rekel eesar sam, da nemska in eeska ve!. sola ste samo o d d e 1 k a ene in iste Carolo-Ferdinandove u-niverze. Zasluz. prof. Gindely-a (Gindela) noeejo Kemci trpeti na nemskem oddelku. Na Ogerskem so judje v veliki nevarnosti, da bi se ljudstvo ne spuntalo zarad njih. Prej ko ne so judje kristijansko deklico, 14 letno Estero Salomoso zaklali. Preiskava ni se kon-6ana; ali judovski listi sami ogenj netijo z la2-1 mi in ckornim prekrivanjem. I Postava o omejenji tiskovne svobode, katero je SkupStina sprcjela, je kralj Milan ze potrdil. Vsled tega prestane ve6 Casopisov, ker so bili hudi nasprotniki sedanji vtedi, in bi se jim morda se huj§e godilo, nego susa§ki ^Svo-boditt, hrv. listu, ki je skoro vsak dan zasezen. "V Peterburgu so zopet zaprli nekaj nihi-listov, ker so zasledili pri njih na6rte, po katerih so hotelt ob kronanji v Moskvi svoje na-mene izvrScvati, Y Carigradu se posvetujejo zdaj noroeniki evropskih veleviastij. Tega shoda se pa edino TunSija ni hotela udele^iti. Ista TnrSija je po-delila ravno zdaj med§idski red Arubi-ju Pa§i, temu prekanjencu, ki dejanski gosyudari zdaj v Egiptu ~~ sebi in Turdiji na dobifiek. Pravijo, da bode ravno ta Arabi sueski kanal popolnem razdreti. Vsled tega se Anglija oboro^uje in ho6e ta kanal varovati. Strah je zopet nastal, odkai- so usmrtili dva Grka. Nekteri mislijo, da dela Anglija pod plascem s Turdijo. Na Fran-coskem je izsla zdaj rumeua (&olta) knjiga, katera razkriva diplomatsko postopanje Gambette nasproti Egiptu. Anglezi so ga za nos vodili, in vsled tega zdaj Gambetto Francozi obsoju-jejo skoro cnnglasno, Na Irskem se §e vedno gode poraori au-glcikih posestnikov ali najemnikov zemljiM. Fe-nijanci so postali Anglc2em tudi v lastni zemlji nevarni in so v pomofikih enaki ruskim nihili-stom. Na§li so nevarno strelivo, ki izvira goto-vo iz njih rok. Zato so Anglezi sklenili tuje-zemce, ki se jim zde nevarni, izganjati iz svo-jega kraljestva; ali Fenijanci bodo pa njih la-dije zasledovali. ! Guitteau, ki je lani umoril predsednika i zjedinjenih drzav v Ameriki, je bil danes obesen. Domade stvari. Nadvojvoda Albreht, kakor se razvidi iz danaSujih dopisov, bil je povsod navduSeno sprejet. Prejeli smo iz istih krajcv po ve6 popisov o sprejemu in ljubeznjivosti slavnoga vojskovodje, katerega je spremljal foil. bar. SchOnfeld. V Bovcu so ga prifia-kovali na trgu #upau Jonko, stare^instvo, votoraui in strelci. Nagovoril jo iimogo veteraneev in obdaril s cekini one, ki ima jo svutiiijo v ziianiunje svoje hrn-brosti. Veteran Matov2 Skofitr, odlikovau » kanonskim krizem (kanonenkreu/,), 95 lot star, dobil je 5 ccki-nov v dar. Nadvojvoda si je ogledal potem bli^njo trdnjavico „bovSki grad* (FUtscher Klause) in se je vrnil potent na Kobarid, Tolmiii itd. V Tolminu so ga sprejeli goSposka, dulioviiislvo, solska niladiini in vcteranci. Po enem porocilu bile so v Gorkncm vso hiSe 8 cv(!tlicami olepSane. Na enem slavoloku bral si napis „Ct:sarska Visokost, dobro doSli ttt Zvc6er je bila vas razsvitljena z navadnimi in unietuimi lu5mi. Na vsa-kem hribcu videl si ktcs ali cel6 bengalcni ogenj. Dusa vscm napravain bil je sedanji podzupan. Po cesarji Ferdinandu je bila v sredo v go-riski prestolnici, kakor po drugih mestih, peta drua j ma§a, katere se je udele2ila duhovska in posvetna j gosposka. j Na Travaik gori§ki je bilo privrelo vfieraj, na ! dan sv. Petra in Pavla, vee tisoC ljudij, da bi posku- j §ali sreCo s tombolo. Soditi je, da ostane znatna vsota I tistih dohodkov v prid zapuicenim otrokom. Starih petakov od danes naprej ne prejema-jo ve«5 v prometu. Kresov videli smo na vecer sv. Ianeza Krst-nika iz Gorice lepo Stcvilo okoli in okoK po griCih in got ah. Zlasti iz Trnovskega gozda so se, primerno razvrscoui> gvetili dak-C okrog, kakor da bi se bilo prikazalo toliko povecanih veCernic. Ko so drugod^e pojemali, prikazal in odlikoval se je mogocan kres tudi na Sv. God. Bil pa je tudi krasen predvecer sv. J..neza. Zgodovina Tolminskega. Spisal prof. S. Ru-tar, na svetlo dal Jos. Devetak, je, kakor nam poro-cajo, ravno dotiskana v Hilarijanski tiskarni v Go-rici, in bo drugi tedeu po knjigarnah 2e na prodaj po 1 gld. Knjiga obsega 21 pol vel. 8 na moCnem popirji. Oni, ki so imeli priliko, rokopis prebrati, se z vso pohvalo izra^ajo o tem za Gori§ko v prvi vrsti znamenitem delu. ObSirniSe porofiilo prinese tudi „So-6au o piiliki. G. Rutar, na§ rojak in vrli pisatelj, nam je porok, da so Slovenci s „Tolminsko zgodoviuo8 poumoftii slov. zgodovino v obfe. Toraj le priduose-zimo ponji I Vabilo. Vabijo se p. n. vsi gospodje druStve-niki k javni drazbi drustvenih fiasopisov, ki bo dne ! 2. julija t. 1. ob 11. uri predp. v druStveni sobi. I Casopisi se bodo obdajali za ali cez klicno ceno od 330iO naroCninske vrednosti, in sieer se bodo odda-jali ti drustveni Casopisi: Sofia, Slovenec, Novice, Slov. Narod, Edinost, Slov. Gospodar, Gospod. list, Zgod. Danica, Mir, Na§a Sloga, Brencelj, Ljudski Glas; Vaterland, Volksfreund, Tribttne, Triester Tagblatt, Maschinenbauer, Eco del Litorale. Ob enem se vljudno vabijo vsi druStveuiki k 8lovesni sv, MaSi, katera bo dne 9. julija t. 1. ob 10. predp, y cerkvi Matere Bolje na Kane]i (Kostanje- vici) daroval na§ prefiastiti gospod drustveni podpred-sednik theol. dr. A. GregorCiC vspomiu praznika aa-Sih druStvonili patronov s v. Cirila in Metoda, kateri praznik bode naSe druStvo sle-herno leto s^e5ano obhajalo. Nadeja se prav obil-ne, v^(«transke vdelc^itve, li katerej vljudno v imenu odbontvAbipredsedniStvoiiM, slov. bral. in podpornega drustva. (Sllgali smo, da se tej svecaoosti pridru^i tudi gov. eitalnica. Ur.) V Goriei, 26. junija 1882 Fr. PovSe. 0. Katrol Baaljela, vpok. viSi stavbeni sveto^ ------- valec, kt>t vit, reda ^elezne krone 3. vrste, je povzdi- gneu v viti»SW stan. g. Baubela biva zdaj v Goriei. 1. Beseda „ Slovenskega jeza" bila je dne t, in. po|iflltidim v Biljani v prostorni dvorani gospe Vendemiiri-ove, Italjanke, do kteraje Sol g. druStve-ni tajnik F. a. v Videm, da je dovoljenje izprosil. Dvorana je bila doatojno olepSana ; odor lep in proBtoren, imel je nekaj krasnih podob, med njimi cesarjevo in cesarifiino primerno okinCano. Hvala njim, ki so k tisinu olepSa^u kaj pripomogli t Zarad vrocl-Ciue zafiela jc Reseda" po 6, uri. 1. toSka, Pevci zapojo Rbriiko budnico« po napevu g. Cirila Metoda Kmmirjtt. Vodil jo petyo g. skladatelj sain. Badoica I je Qb&imtvtt mofino dopadla; morali so jo pevci po-noviti, 2. t, Govor, Pozdiavivfii dullo poslulalce popi-sal je g. predsednik lepoto Brd ter je Bozjemu var-stvu priporo^il; na to ja pa rekel; Naj vefia lepota Brd piiliaja pa od tod, ker tukaj prebiva poStenialo-venski rod, Scgar jezik m lepSe glasi kot don zvonov in slav^kov posmi. Pa kakor naravni lepoti ftkodujejo nevihte iu povodnji, tako tudi jeziku. Treba toraj vaiBtva tudi in l«pi, slovenski jezlk, da ne bo zatit ? girokem krogu naSih kravnih Brd, In v ta namGn, za to varstvo je ustanovljeno druStvo BSIoven8ki jez", Kazk^il jo potem, kaj sta za vamtvo slov. jezika sto-rilu sv. Oiril in Mpi-Korcna, gLna. Iteja-Bezika, g. licit. Bcl6 — Grilca, g. ufi. Jug — Robata, g. u6, Vodopivec — ob5, obhodnika, g. tajnik Jakonfiifi — Jo2eta, g. u6. Rustja — Toneta, g. ud. Zorzut — Janeza, g. nfiit. ICuntih—Porofinilia. 9. t. Pesem „Ave Marija" slovcnska, lepa. 10. t. Pesem: Carli-eva „Slavjankaa, pel mesan zbor; prvi glas je dela Ma-riniCeva gospa Ta je mofino dopadla — morali so jo ponaviti. Po „besedi* je gorel na dvori§# umeten kres v narodnik baivah in transparent z napisom: Trdno stoj »Slovenski jez* v brambo Avstryi. G. Conrad Mesar, drugoletnik, iz reda sv. FranCiSka, obkajal je dan sv. Petra in Pavla na Ko-stanjevici svojo prvo tnado. Svcfianost js povzdignil s kratkim, pa jedraatiw govoroui e. g. pater gvardijan, po vstm GoriSkem znaui govoruik. Zal, da je bilo na-Sc porocilo v zadnjem listu v tem pogledu nepopolno. t Franca Mtrevle, bivSi podufiitelj v sv. Kri« •h pri Ajdovgdiai, je due 24. t. m. ob 10 uri zvecer, previden se sv. zakramenti uiniiajoCih, po dolgi in hudi bolezni, minio v Gospodu zaspal. Rojeu bil je tu v sv. Krl2i, 19. julija 1812,, kjer je tudi ucltelje-val celili 44 let zaporedoma. Ker pa ni imel ranjei nobenega izpita, bii je naute§5en provizori5uim podu-eiteljem. Osoda v ob6e, bila mu je do zadnjega tre-nutka nemila. Odstavljen od uSiteljstva brez pokojnine, dobil je naposled vendar od dezel. zbora letne stalne pokojnine 1O0 gld., katero je u2ival pa samo 5 mesecev. Velika se je trudil kot u6itelj pa tudi kot or-gljalec in obi. tsjnik v zadovolinost obfianov. Due '20. t. m., zjutra bil je pogreb, katerega se je udelc^ila Solska mladina, domacl in tudi mnogo znnaniih uciteljev oziroraa uditeljic, obCinsko stare-Sinstvo z g. ^upanom vied in mnogo drugega ob omenjeno, v istej vasi zopet pies in sicer prej, ko so bili fantje zarad zadnjega plesa na odgovor klicani. In tudi za tega dovoljenje g. ztipan ni terjal vee kot par gold., po 25 kr. od godca. Lahko bi se sklepalo, da g. 2upan res nima volje obe. postave respektirati, pa ni tako, naravnost se tega ne more trdtti. Za ta krat je g. zupan poskrbel, da je bil postavni ob6. sklep, zahtevajoft 15 gl. za dovoljenje plesa, ovrzeu. Mislil bi kdo, da je bila nova seja, da so ga ovigti z vecino glasov tisti, ki so ga prej naredili. To bi bilo vsekako postavno in v redu. Ali ne, ovrien je bil ne v seji, ne od obL. moz, tndi ne od g. zujnuia, ampak od g. glavarja. Alt niso to endue recit G. urednik, pojasnite nam, ali ima g. e. kr. okr. glavar pravico svojevoljno ovreci sklep, kteri ne nasprotnje nobeni postavi, ne deielski, nc driavni, kteri marivt>6 hofie vstrefii zabtevanju vis. namestni§tva, da se plesi kolikor mogoce skrCijo in kteri j«i. naiejen od raoz\ od kterih moramo brez dvoma misliti, da botje ved6, kaj koristi ia kaj Skoduje ob5ini, kakor pa kdo drn-gi? Kak6 se to postopanje g. glavarja vjema z avto-nomnostjo znpanij? Proti temu odloku okr. glavatstva je uze odstd rekurz na vis. namestni§tvo; zanima nas, kako bode ; reSen. *) Ir Brd, 9. jul. (Izv. dop.) 3Slovenskijeztt V Brdih je due 5. t. m. praznoval god sv. Ciiila in Metoda, slov. apostolov, s primerao slovt'Saostj.), ker si je izvolil ta dan za svoj ndiodni prazn*k, za svoje posvedenje. Za to praznovanje bila je izvotjena farna cerkev v Biljani. Na predvefei stane PrvaCahom tudi zategadeij v sjlotainu, ker so ta (Jan hvalo peli tudi Nj. V. presviilerau vladarju in celi HabsburSki hisi za prijeti dar. Visoka vlada je na proSnjo (5. g. 2up-nika Jancza Ev. KolavCiCa nazuanila pred par dnevi obcanotu, d.i stroSkc v znesku 543 gl. 75 kr. za po-pravljenje po streli dne 29. junija pr. 1. poSkodova* nega zvoutka s.una prevzaaie. Mislite si dobroto 0 sedaujem nboStvu! V ta namen imel je svoto ma§o nas preljubljeni L g. zupnik z asistenco. PrvaLaai smo pono-ni, da imatno tako vrlega g. zupnika — ziliboie da ne dolgo ve5. Pozabiti ne sniem tudi na§ih veteranov in njih godbe, kateri ne izostauejo v poveli<5«vatiji slovesnosti. Precej po 5. uri zjutra zbeio se pred cerkvijo ter ob-hodijo z god bo viSki grifiek, naznanjevaje ljudstvu, naj povelifiuje, z radostjo tudi oni dan, katerega m u je tolika dobrota dosla. Po ko'icani slov. sv. ma§i zasvirajo §e cesarsko himno, po kateri se trikraten „zivio"! na presvitlega vladarja slovesnost zakljufii. Prvafiina bila bi res prva — ko bi tudi ona ne imela pomanjkljivostij I Posebno pa slavno zupanstvo spi spanje praviCnega. Zdramite se ter polukajte ett-krat v obd. zadeve, da razmotate Streno I 1 Vrha. — Kakor zunaj, tako zuotraj — Spo-minjam se se dopisa v BSo6i", v kterem se je nekdo pritozevai, da so v goriikih uradnijah vsi napi3i la§ki ali pa nemski, ali pa v obeli jezikih, le v sloveuskern ne. Oni dopisnik se je repenfiil, pa sam ni vedel za-kaj, kajti on ni vedel, zakaj so na c. k. ki3§tnem ura-du v Gorici napisi laski in nem^ki. Naj bi naSel mi-losti pri Bogu, da bi mu tega v greh ne §tel 1 G. urednik ! jaz sem jo pa sctfral. Nase po§te niso zarad ljudstva, kakor je oni gospod dopisnik mislil, ampak zarad uraduikov. Jaz mislim, da c. k. postni dir*'kciji ni toliko do tega, all so napisi slovenski, la§ki ali uem§ki, ko bi ne bila zarad uraduikov: a ker ae znajo vsi uradniki slovenske abecede (razun par Sloveucev, ki znata vse tri define jezike), treba jim je torej 93 napisov v njih jeziku, da ne izgreSijo vhoda v uradnijo. Iz tega razvidi tedaj omenjeni dopisnik, da je i breztakuo ra?nal in brez vsakih razlogov terjal sloven- ! skin napisov po uradnijah; priporoeam mutc.j, naj dela ostro pokoro. Dragi eas, g. dopisnik, dobro pora-bite in ufcite se pridno laSkega in nem§kega jezika, mesto da tako prenapete terjatve trosite po tfasopisih. Le tako pridete do tega, da boste zamOgli naslove pisati v IaSkem alt nemgkeni jeziku. Ce pa ostanete pri va§i trmi, da bote pisali slovenske naslove na pisma, dobivali bote pisnm po najkrajSi poti, kakor se je mem zdaj zgodilo, namrrt: Iz Got ice preko Na-brezne, Sezane, St. Danijeia, Nabrezme, Gorice vKviS-ko v Brdiht Ni-li to veselje, da pride 2e v petik dueh pismo iz Gorice vKvi§ko?t Pa nikar ne mislite, dragi brai-ci, da je ktiv g. po&tni uradnik, on je postal na Kras, ker ni zoal brati razloCno pisanega naslova; ktiv je bil tisti, kteri je pisal naslov v siovenskem jeziku. Da bi pa uraduiku ne bile znane vsaj glavne obeine goriskega okraja, te«a §e ne dvomiin, kajti take reft ge terjajo ze od otrok v ljudski §oli. Torej la trma raojega prijatelja je kdva, da je list popotval, ker on vedne slovenske naslove pi§e. Tako je! Vrhovec. Iz Kobarida, 6. jul. (Zlatc- erne- pepelnate bukve.) G. Fr, Sturein je izbrisal nad svojo proda-jaioico pr#nji napis Bliutmackera, in sedaj je poSten „klobuear". Tako velja, to je mozto: dobrih svetov se ne sme zaraetovati! Prihodnjifi kupim pri njetn dva klobuka namesto jcdnega. V zlate bukve z njim! G, M. DraSeek-ova „Gcniischte Warenhandlu»g(!) & Gasthaus" se pa §e le Sopiri na zidu, naj si jc uie nekaj — oSktopljena. Cujte mol: ali Vas je mati god v Livskein JelSceku jMhtitfi* nfiila? Sram Vas bodi vsaj „en kos", da tako skrunite nar. 6nt;t nnSc-nm tigu I N« — pa res, kedar takega odpadnika vi-dim, mi kar slabo prihaja! Da nisi'in tist, ki sem....l V c> o bukve % njim! G, A. M. je Se zmerom poloviCar, naj si je mo2u, kakorSen jo on, najmanje potrebuo tako vkla-njanjc tuji „§ptahi'4. In pa kako ga je heerka lepo prosila, naj izbnSe nrmsk napis in pusti sarno slov.: JUjubi ocka, o Ijubi ocka! Pa no — trd tw»z, bud inol ! K Vam pa ne pojdcm vefi, dokler se no pobolj. Sate. V pepelnate bukve! pk. V RojaflU, dne 30. junija 1882. Jcka po vo-litvab tia Opdnah.*) Ce vecuia volileev stopu nepre-miSljeuo za jeduim glasonoSo — oua je slifria c\>di ovae, ki pohlevuo gredo za ovnoin; ako ta dtvi v propad, v 2relo — one mu po instinktu slede v last-no pogubo. Najvecje sclo tiia§ke okolice jedva uro hoda od-daljeno nd mesta, ki se vbraja najinteligentnejiin carst-va slavnih Hatabur2anov — selo Iczece na planoti, na meji narodno se vedefiega Krasa, ob pecinah — ki so ga imeuoui nadarile, kakor trde zgodopisci j starinoslovci; selo na/.vano OpCinc je v nedtrijo, due 18. junija 1882 milosti bo2je~rmme jako slab vtis-napravilo. Povestnica, mati resnlee, ogkdalo vekov, ucite-ljica narodov, je odredila Sibarite, radi njih rasrkoS-nega 2ivcnja, med preSite; Abderite med najveCje norce, ki jih je kedaj solace ogt-evalo; Kartagince, Saguntince i Trojance med uajslavutje junake, burece se za milo domovino i svobodo zlato; Sodomo, Comoro, Adamo, Abilo itd., med najostudnfje gradove, ki so k«'daj iineli svoj tejnelj na boiji zcmlji. Cudotn se je Cuditi — v bli2ini svetovnega pri-morskega zatocsSfia, kamor se zatekajo mnogibrojni narodi tia§e zemlje: vsake vere, govorsce i polti; kamor se od sive starodavnosti zaraenjava — prodaja i kuprije ne le materijaluo blago — arapak i dusev-no. Cudom se }*. fiuditi, pravim, v 19. stoletju, v stoletju lu6i i svobode, v katerem je ^loveSka prosve-ta dosegta vrhunec slave; ko je blagodejna lu6 kul-ture pre§itiila vse vrste tlovecaastva, od juga do le-deaega Akvilona, i Sinila iz jednega polobla na dru-gega na§e zemljiae. Na severju se i dan zaznava: Iz Evrope uficne — Do severja tje, — Kjer lsdine ledene — Proattrajo se. Ob dr2avni cesti le^efie selo si ni mnogo tega pridobilo, za kar seje CloveStvo to-liko stoletij bodlo; od Machiavelli-ja do 1789 1. Po iskri, ki je smila po Evropi pod imenom svoboda, prosvetav probudili so se i celo daljnji Min-grelijani, Abbarije, Cerkezi itd. v gorati Kavkaziji — toliko stgmilj oddaljeni od srediSfia ufiene Evrope. Kaj pa porefie Eviopa tistim, ki vedno povdarjajo: Zdrobili smo srcdujeve§ke okove, tenia se je uinakui-la svitlobt; slehernemu so ouprti clsti vid resuice — naj se le po2uri, da se je napije. Ni ve6 piegraje, ki bi mu vhod v tempelj vede zabranjevala. Vsak se sine teh darov posluzevati, ker po premnogem proli-tju iloveske krvi so biii pridobljeni. Vefiina bojev se bije i se je bilo za gole interese, za puhlo slavo; ali ti brtji iuiajo razlicen pomen i podobo od ouih, katere je bilo LloveLanstvo skozi stoletja na nerazruS-ljivi podlogiaksijoma: Clovcska druzina je sestavljeua iz posameznikov, a ta kako se zove? — V Geuezi proroka Mojsije je zabeleien imenom ^Clovek". Kras-no inie — a prazno slovo! Clovecanstvo je bilo sinatrano „druhaljott, ki mora podlo^no biti i voljo, naBilje trpeti; po reku slav-ntga Mendoze. Ce ve6na resnica nazivlje ga „61ove-komtf, tedaj Mendozay Sylva ni vedel, da ravna prot; vefcoi resnici! CloveCanstvo si je hotelo ta Castni, od Boga mu podani naslov priboriti — i slednjifi je zmagaio-Neurana 6eda je postala r6lovektt, kakor je bila, j ko je izi&la iz rok veene resnice, Ako W. br. bo&yo zvedeti,s kakimi sredstvi se je zabranjevalo, da druhal ne ptide do svojih piavic, naj se polurijo fiitati zgodovino prcncsrcftne Hispanije — naj pahodijo statin umzej v Norimbetgi. Tain bo-dejo videli temiue peklenske iznajdbe, sluMe v bojih proti luci. AH CloveStvo je piebolelo tugopolna stoletja. Sedaj se nam ni nitiesar bati, ako se poka^emo »6love-komtt; ni vefi sttahu, da bi se morali pefii na gro-madi za svobodo i ljubezeu do svojega naroda ; ni strahu, da bi od itikvizicije bili primorani poljubovati Bbroueno devico". Uini'li so oni, ki, enako Napoleonu I., bi bili lali-ko izustili: Najvefi ljudij tnorilci smo mi za gotovo bili! AH mrtvitu mir I Naj ostanejo v pozabljivosti, v kateto jih je Clovestvo obsodilo. (Konec prih.) *) Tudt po izreku pisca je ta sestavek umljiT in narao-njcft t prvi vratt izobra^enim Slovencetn, katerim premiSljeoo obliko najtopleje priporogamo g\&te na vse nafie pokrajine, »Ur.* Z NotranjSkega. Zdaj leto so bili sprojlili no-tranjski rodoljubi agitacijo, kateri bi naj bila prva skrb narodu pomngati najpng v gmolnom oziru, Vsled njih klica so se rodoljubi iz vsi?h stranij ogla-Sali z ruzpruva'iii na „delo"! Munil: smo, da v Lju-bljani zates napiavijo skupen shod in skupeu nafirt, kakor se je to oznaujalo a debelim tiskom do — novega leta. Potem pa je vsu potihnilo, in le malo se je od takiat dejunski izvi^ilo. Ali rodoljubi na Notmiijskeiii niso mirovali, potem ko se jim je bila tedaj prirejena narodna svecaitost Jurfiifin v opoimn dobro obnesla, Lctos so se zbrali U parki'at isti in drusi naiodnjaki, da bi so posvutovali o nadaljnjom delovanji. Hv. Petta in Pavla dan so ustanovili v Po-stojini kmetijsko posojilnico, kateri so doloC'ili pravila po nacitii vrlega g. dr. VoSnjaka, in kmalu ustunov6 Se dingo cuako posojilnico v Logatcu. To dni pa so razposlali i^ti rodoljubi poziv, v katerem pravijo mod I dmgim: Delati ltocemo v resnici za sploSni napredek ' nascga naroda in buditi hoCi»nio na delo za duSevno in iiinh'rijalno blagost naiodovo! Vsakemu pocetju troba je gotovega namena iu do tega odlofino jasne potil Na§ prvi namen je buditi in krepiti narodno zavest v ljudstvu, da bode narodui ponos in samoza-vest izpodbnja in podpora slovenskega dela, bodi z glavo, budi s trdo dlanjo. Z;i6etek temu bodi „No-tranjska narodna slavaost" du6 3. septembra t. 1. in potem jednake kraJRvne slavaosti s skupuimi moCmi narodnih dtustev, posameznih rodoljubov Notranjske in nje rodnih gostov. Program tej slavnosti, ki se za Casa razglasi in razpo§ljc v uarod, obsezal bode pouCne govore, budefie petje, godbo, loterijo in narodno za-bavo na planem sploh. Cisti dohodek lotenje porabi se kot vkupcn donesnk napreduih Notranjcev za BNa-rodni Dom" v Ljubljani. In s tern pokazcmo dejansko svoje domoljubje, svoj zreli razum za to potrebuo in vi-ltfiastno vseslovensko podjeije. Kulikor hitreje \i\ kolikor krasneje bode stal „Narodnt Dom", ki bode kapital, s katerim se podpre uasa kuji^evnost, uaietelj-nost in uc\>ca se mladina, toliko bolj 2iva in utrjena bode uaSa narodna zavest, toliko bolje bodemo impo-nirali muogobrojnim na§im vragom! Zatorej hoCemo mi zavedai s tern gaslom buditi iu krepiti slovensko zavest v naSem poStenem in zapuSCcaem narodu. V-sak noveic\ ki se porabi za takSen kapital, prina§a pri narodui samostojnosti tisoCere obresti! In zaeetek hodemo nadaljevati & tern, da se trudimo z besedo, pismom iu v/.gledora ustanavljati iu pospesevati „bral-nadruStva zapriprosto ljudstvoM Ma-terijalni blagosti priskoCijo posojilnice, ki se ravno po po2rtvovaluth in skuSenih rodoljubih snujejo. Vse, vse to se lehko fiastuo iu vsiieSuc* dose^e na slavo in korist svete domoviuske stvari, 6e se organiziramo in i delamo kot zdravi udje naroda brez predsodkov na stau iu starost, kraj ali osobo, po vesti in dol2uostiB. StemizroCajo znanirn rodoljubora poverjeni§tvo, z na-menoni, da bi narodu nameue pojasnovaii, da bi pri-dobivali za loterijo kakorfinih fci bodi dobrovoljnih do* bitkov in da lozo razprodajejo. Prejemuiki pozivov so se tudi skora brez izjeme dela lotili, iu upati je, da do^ivimo zopct vredeu naroden praznik 3. sept. Na delo torej, aa hitro resno in castno delo za boljSo vsestransko prihodnj ost slovensko. Na celu doti6aemu odboru je dr. lur. Strbenec, njegov uamestnik je pa Iguacij Gruutar. V ozjetn odbora sed6: L•!. Dolenec, V. Domicilj, Ig. Doxat, F. Hr.^i, Hiuko Kavcic, 1?. Krizaj, Ios. Lavrenctc, Ei. Obreza, dr. Iv. Pitamtc, Iv. Resmau in F. Strle. V Spletll (v Dalmaciji) se vrSijo tedni volitvc za mestni zastop, na katere paz?jivo gleda ne samo Dalmacija, ampak cela Avstrija. Nasim Citateljeia bo menda ustre2eno, ako jim podamo popis sedanjega ondaSnjcga stanja, kakor smo ga posneli iz privat-n e g a pisma, ki je do§lo v Gorico. Prav sedaj, pravi ono pismo, so oft vse Dalma-cije obtncue na Splet. Od izida spletskih obCinskih volitev je odvisen napredek hratske stranke u Dalmaciji. Pol drugo leto je 2e, odkar jex vlada razpu-stila spletsko obfiinskb svetovalstvo. Se le sedaj so razpisali nove volitve in sicer ua 19—-22. julija. T*ri teh volitvah zavzela je vlada svoje odlocuo stali^e. S po^etkotn t. m. prevzel je vodstvo okrajnega gla-varstva baroti Conrad, neCak miuistra uauke. To ti je se mlad, a zelo energicen Llovek. Hitro pri ofici-j iluern sprejemu uradnilkih nafiolnikov poudarjal je, alo govorica no latfe, da so oni in njih podio^niki poklicani glasovati za vladlne, t. j. narodno-hrvagko kandidate, in da tnonijo skrbeti, da m n i j o d c n clan poprej§ujega svetovalstva lie volt /, n o v a. To je baje potem okrajni glavar so v po-sebnem nUkazu-* vsem nuCclnikom uruduij ponovil in pristavil, da imajo vsiuradniki vo 1 it priti, drugace naj glndajo za uasledke, Vsledi toga postal je velikansk strah v lahouskeni iziaclu. Hitro bo promenili imenik Bvojih kundidittov in \z njcga i z-puatiii vso 61ane poprejSnjega svetovalstva. Tako mislijo vladl pogoditi, ali vse njih prizadevanje je zastonj, ker zmaga narodojakov je gotova.*) Naravno je, da se je vsledi vladinega poatopa-nja ra/.cepila lahonska stranka v dva tabora. V pr-vein stojC> „neodvisuiH/ ki so ssapustill Bajamonta in nji>gave privr2euee tev poatavill novo kandidate, ? drugem taboru pa jo Bajamonti in za njim slepo bio-pujoci varosaui. Z njih pomofijo liodo Bajamonti vsaj v tretjein izbornem redn zmagati. Skoro nerazum-Ijivo je, kako varosani Bajamoata Last6. V Dalmaciji je sploh nr/iujeii nuk Bkultus osebo", a to jo pri Ikjamontii v nnjpopolnejgi med. Nek splotrtk t'akin poje, kiulur je pljan, o Bojamoiitu, da nBaja» monti vide mo&e, nog' ti isti, prosti Boia I" Na dan «v. Antona padovannkega w nsiM&« varoSauke sredi cerkvo Bajamonta z a m a k n u n e g a stati m od ta* krat zatrjujejo svoje govorjenje; wBog Ti pouiogno l sveti Auto BajamontilB To je skoro ne-vorjetno, a veudar resnicnol Bazeu med varoSani imel je Bajamonti do sedaj svoje najveee pdjatidje med svojimi upniki, in teh jo preveltko stevilo. Ti so upali le tedaj do svojega stra§no razsajali nad tu ostalimi Evropejei. Veliko Ev-ropejeev, 100 so jib po obupni brambi razme- ; sarili samo v otomanski bankt, kamor so bili ubezali. Mnogi so vendar ube^ali kraj morja, kjer so jih barke resile. EgipLanov je mrtvib okoli 2000 vsled boja na trdnjavieak; hrabro so se bojevali. Anglezi imajo raiijenih malo moz in par mrtvib. Feodor bar. Nikolie, po rodu in veri Srb, postal je civilni adlatus za Bosno. Nikolie* ni Se posebno znan, gotovo pa se Srbi v Bosni tega imenovanja razvesele. Skupni finan&ii minister pi. Kallay previdno postopa in upati je, da jo je tudi z Nikoiieem, ki bo imel vazno nadzorstvo, dobro pogodi!. Kallay je pretehtaval stanje okupiranih dezel in zdaj pojde sain z ve-likim stabniin spremstvom v Bosno in Herce-govino ter hoee med uradniki se to in ono spre-meniti in ukreniti srefinejo upravo v teh doslej nezadovoljnih dezelab. Nemska ljudska stranka, katero vodijo Fiscb-hof, Walterskirehen, Kronawetter, prejsnjt du-najski zupan Newald si dobiva vedno ve6 pri-jateljev. V nedeljo so bili sklicali ravuo ti vod-niki velik shod v veliki dvorani glasbanega dru-stva na Danaji. Doslo je bilo kakih 12—1300 odlicnih Dunajeanov, med njimi najve6 volilcev. K tem se je bilo pridruzilo se nekaj druhali, katero je levicarska stranka nasetivala; med to je bilo tudi nekaj nemskih burSev. Ta svojat je po dvorani razsajaia, v tem ko so poltenjaki in bistri voditelji govorili o sporazumljenji s Slovani po poti primemih postav za pravo iz-vr§itev narodne enakopravnosti. Razsajali in ro-potali pa so podkupijeni in nascuvant elementi, dasi v veliki manjsini tako, dolgo, dokler ni bil komisar prisiljen zbor razpustiti. Levicarski Itsti ho6ejo slepariti ob&nstvo, 6es, da ljudska stranka je premagana ; ali to je grda laz, in kmalu sklicejo oni nacetniki zopet enak stiod, na ka-teri pa »ie bo prise! vsak semitski pobalin in poulicnjak, in Dunaj bo poslal na shod se vec deleznikov, ker vidi Ijudstve, kak6 ga hoce nemsko naeijonalno injudovsko dasopisje o6itno slepiti in s §kandali boljse namere zatreti. 0 tem bomo se govorili. Na Ogrskem je ijudstvo nad judi vedno bolj razkaeeno; sodnije se vedno preiskujejo umor Tisa-Eszlarski. Na Rnskem se je pripetila veiika nesreea na zeleznici, ki drzi iz Moskve v Kursk. Med vinarjem se je prekuenil vlak 14 seznjev glo-boko. 2ivljeiije je izgubiio okoli 100 ljudij. Cesar Yiljem je prisei v Avstrijo v go-stiiiske kopeli. V Egiptu sku§ajo napraviti mir. Anglezi so zdaj v Aleksandriji in ostro postopajo proti zlo-Cineern, Y Kairu ni bilo se pomorov, kakor v Aleksandriji, pa6 pa v drugih kraj in, in tudi v Kairu preti nevarnost od dne do dne. Mnogo Evropejcev, ki so ostali raj§i pri svojem imetji, je bilo umorjenih. Y Carigradu je se konferenea; ta ponuja Turciji oblast, da naj v Egiptu napravi mir. Ali tako pogajanje je necastno, in slisati je, da se vendar Anglija in Francoska pooblastiti, da basts onedve skrbele za mir s svojimi vojskami. Napravljenih imate )be veliko tiso6 mo^. Hudo je vse zapieteno, v tem pa je Egipet potrt in obubozan za mnogo let. Doma6e stvari, ttSodett zadnjo Stcviiko so nam zasegli, ko se je §e le polovica tbkala, in sicer zarad uvodnega se-stavka „Po tr2a§kih volitvah." V tem 6lan-ka so bile vse merodajne strani oznaCeae in dan tudi odgovor g. Nabitgoju kot nafelniku po!. dru^tva ffE2no postopali, in potem zaklifie ves zbor ^liviol Vviva! piesvitletnu cesarju. Na predlog grofa Coroni-nij.v se je zbor predsedniku zabvalil za nepristrausko, rofino in modro vodstvo, in nredseilnik, zagotovivdi, da je po svojem preprifanji deloval v biagor de2elet zakljitfii scju in razpusU zbor. Fresvitli cesar je podaril pogorclcem v Vcli-kein Cerovcu 500 podpore. Oesarjevid Rudolf pride k razstavi v Trst in bo bivai v Miramaru. Bar. Depretis, tr^. namestnik, je bil priSel oni vtorek kot dez. poslanee goriski lotos prvi krat k 6. seji. Bil je v Goiici tudi due 5. seje prejSnji vtorek, pa se zborovanja ni vdclezil, ko so pokopaii na§i 9leviLarjiu dr. Tonklijev predlog o volihii spreinembi Stare petake bodo vsled ukaza fm. min. za-menjavate do konca tega leta yoleg osreduje denarni-ce na Danaji in Pesti tudi d e 2 e I n e fiaancue de narnice. G. dr. Maurovich je za zupana goriskemu raesttt od cesaija potrjen. V Qoriei so slisali v ponedeljek zjutraj ob 8. in pel uri tndi potivs, trajajoc nekaj sekund. Ponedeljek 17. t. ni. je bil auti v Biljak mo-Lan potres okwl 5. in zopet potem proti 9 uri zj. Podmelec. Ponedeljek dne 17. t. m. bil je tukaj trikrat potres: baje zjutraj ob 3, dalje ob 4 urah 14 iniu. ia poslednjic ob 8. urab 36 min. Naj-moCneje se je potreslo posledujifi. Prieel je nokako ad jugozahoda. Vabilo. Pod pokroviteljstvoin Njeg. Cesarske visokosti: Cesarjevica Rudoifa stojefi^j slovausko pod-porno drustvo v Trstu b* due 10. septembra t. 1. slovesno obhajalo bUigoslovjeoje dru^tveue zastave. K tej izredni, veliki svefianosti je odbor tudi nase braluo in podpanio dtuStvo povabil. Nasi skrb je tedaj, da odposljemo k tej sveCanosti mu (gobrojno deputacijo, da s tem poka^emo bratsko na5e miSljeoje. Prav bi bilo torej, da bi se, po mogocjsti, vsi dru§t-veniki zdruziii in dne 10. septembra skupno odrinili v bMnji Trst, kder bi se dele&li izredne krasne sve-fanosti iu velikega praznika nam bratskega Tr^aSkega podpornega drustva, ub enem pa si ob tej priliki ogle-da h tudi Tiiasko veliko obrtoijsko — kmetijsko raz-stavo. Kdor izmed naSih drustvenikov namerava obis-kati razstavo, uaj to odloii do 10. septembra. Proseni so torej vsi drustveuiki, kateri namera-vajo udeleziti se te svefianosti, da o pravem casu od-boiu biagovolijo naznaniti svoj uamen, da bo odbor zamogei vse potrubno (za 2ai2inje potuinskib stro§-kov) priredtti. Odbor slov. btaL in podpornega drustva v Goriei. Mil. §kof Glavina je bil pret. torek v Goriei da se pokloni prevzvis. kuezo-uadskofu. 29. t. m. Dalje v prilo^i. Priloga k 29. štev. „Soče". pride v Trst kot §kof trzaSko-koprsiri in 6. avg. bo svecana instalacija njegova. Potres je bil v Ljubljani in okolici v oonede-Ijek m vse zgodaj in potem veckrat $q. veeera, Bil je vmes prav mocan, Skode pa vendar ni znantno ni~ kjer. V Trstu je bil tudi preey bud, pa tirjMR Skode. Iz Zsgreba ni sliSati nic hudega. Hj. visokost eesarjevna &tefaaija jespre-jela roesto kuiniee pri biagoslovljenju zastave „podpor-nega druStva" v Trstu. To je vesela novica, toliko bolj, ker doslej ni iroelo §e nobeoo slovensko druStvo takd izrednega odlikovanja. Razstava triaSka se otvori 1. avgusia. Zi-vinsko raz&tavo pa opuste, ker se je ogla-bilo p r e m »I o razstavuikov. Skoda za naso pokraji-no I Hrvaftka bo dobro zastopana na razstavi; Hrva-tje imajo s\oj kaj krasen paviljon. — Razstavo odpre uadvojvoda Karol Ludevit osebno. jpremije lepim konjeni se bodo letos deliJe in sicer v Totwiuu 15. sept, v Gradiiki 16. sept, in v Puzinu 19, sept. Denarue premije zuaSajo po 10*35 glM druge vrsre nagrade so pa srebrne medalje. Razglas. S podporn visokega c. kr. kmettjskega ministerstva priredi letos tukajsnje c. kr. kmetijsko druitvo nasleduja kmetijska piedavanja: 1. Kako mora biti hlev vrejen, da zadostnje vsaj deloma zdravju zHvine, 2. Kako se mora z guojem v hlevu in gnojiSCi ravnati, in kako mora biti gnojiSie vrejeno. 3. Kako umno a travniki ravnati, da se ve6 krtno pridela, in eventualno 4. KakSen vpliv imajo gozdi na dober raz-vitek in uapredek knmtijstva. Predavanja bodo v teh krajih: dne 24. teptero. v Ck'povanu, dne 23. jnlija na BaojScleah Sv. Duha, due 30. julija v Grgarju, dne 6. avgusta v Rociitji, dne 13. avgusta pri Sv. Lueiji na Mostu, dne 15. avgusta v Cerknem, due 20. avgusta v Si'inpasu, dne 27. avgusta v Vipottah, due 3. septetnbra v Doberdobu, due 8. soptembra na Sipc* nici, dne 9. Hcpteiiibra v Bavcu, due 17. acptumbra v Zgoniku. Piedavnt bode gospod FranceZepifi, pri-stav dv2elne kiik'ttjske Sole, in sic obilo, obilo dela ponuja. * Slovensko drudtvo na Stajerskem prejelo je od vlade potrjena piavila. Zborovati srae v vsaki po-litigni sienji (obCini) na Stajerskem. Dijaki osmoiolci v Mariboru in Oelji so jako slabo prestali sku§njo zielosti, povsod so jih cez po-lovico vigji. „Slov. Gospodar* prlstavlja: „Profesoriji so baje uinogo kiivi*. Na KoroSkem bodo iiueli tri volitve za de-^eltii zbor, kur so polo^ili svoje mandate gg. Pongratz, Otic in Petretz. Na mesto prvih dveb nameravajo konservativci 31. t. m. voliti gg. Putsch a in Sa-jovica, dva vrla, poStena moza, Izpraznjeno je tudi mesto drz. poslanca. V Ios. Iurdida rojstni biSi na Miiljavi pri /i-ticini vzidajo 15. avg, spominsko ploico. Upati je, da bo svecanost velika in dostojna pokojnika, katerega zasluge mi rod na§ vedno bolj spoznava in ocenjuje. G. Iv. Solarju, Sols, nadzorniku v Zadru, ka-kor porofiajo, povraca se zdravje fa ni v&& v nevurnosti. Solske stvari. Letuo poro5ilo gimnazije Ijub-Ijanske ima na edu Bpis prof, dr, Nejedlega 97.w Theorie der Sinueswahrnehnmng." Ucencev jebiloza-Cetkom leta 670, na koncn pa 613, Med njimi je bil 1 jud in 1 protestant. 2a Nemce jo bib vpisanih 146, za Slovence 457. Italijanov jc bilo 7, Oehi 3. Z odliko je Solo izdelalo 57 ufiencev, prvi red jib jo dobilo 359 (Iani) 379), dvojko 60, trojko 43 (lani 28). Ustauove je viivalo 126 uiencev v znesktt 9900 gl. 53 kr, Powtilo realkc ljnbljansko ohscza spls prof, Profta n/ur Bestimuumg der Kruimnungalinicii eini-gpr Oberflitchen". Uconei so bili konec lota 203 (lani 221). Vax Nomco se jih je vpisalo 93, za Slovence 85 (lani 91). Italijanov je bilo 21, Hrvata 2, Cell 1, Francoz 1. Z realko zdru^eno obrtnijsko §olo je o-biskovalo 157 ufcncev. Porofiilo novomeSke gimnazije (Iludolfovo) prinaSa razpravo: ,Der absolute G«»netiv bei Homer vou Job. Teutach." Utencev je bilo 175, od teh 159 Sldvcacev, 1 Srbo-Hrvat in 15 Nemcev. 17 uCencev je sulo izvr§ilo z odliko, 100 s prvim rcdom, 25 z dvojko, 13 pa s trojko. Podporno druStvo dijakov ima 3000 v vrednostnih papirjih, 310 gl. pa naloze-nib v gotovini. Narodni uditdlji ptujski, ormozki, rogaCki so iraeli v Ptuji na Stajerskem shod in izrekli z ogrom-no vecino glasov, da v malih Solah razven materin-§Cine ne gre ueiti nobenega tujega jezika; kajti pre-v^d je drugih predraetov, ki so otrokom potrebni. 'iel' se ima pred vsem ufiiti in sicer s pomoCjo mater aega jezika. „{§olatt, glasilo gori§kih uCiteljev, je stopila z zvezkom, ki je ravno iz§el, v svoje III. leto in obse-za: Povesti iz gori§ke zgoduvine (dalje). — Krajepis (konec), ki je uciteljstvu izroCen kot zgled, da si snujejo krajepise onih okolic, kjer pouCujejo — Ra» Cunstvo — V kteri meri je ljudskemu uCitelju jezi-koznanatva treba? — Dopise4— Pregled Ijudstva po omiki (od 31. dec. 1880 — Stevito ljudskih §ol na Gori§kera. Poslednje razkazuje v 1. 1882 to-le: Go-rica ima 1 Sestrazredno Solo (brez c. kr.), GradiSfe 1 petrazredno, v vseh krajih je 10 Stirirazrednic, 9 trirazrednic, 32 dvoraziednic in 82 enora^r^duic. Sku-paj je rednth Sol 135, Sol za silo pa 61. Stevilo red-nih uciteljev in uciteljic je 229. V GradiScanskem o-kraji imajo najvefi veCih ljudskih Sol (4Stirirazred-nice, 8 triraz. in 16 dvorazrednic. Matica slovenska je imela obCni zbor 14. jun. 1. 1. NavzoCih je bilo okoli 50 druStvenikov. Na predlog dr. VoSnjakov je bil od obenega zbora vseu-Cili^nega prof. KviCala enoglasno izvoljen za castne-} ga uda Matice slov. v hvale^nost, ker se je ta uce-ujak v Sol. odseka dr2. zbora trudil in potegoval tudi za slov. srednje Sole. On je izdelal tudi Solsko poro-cilo, katero je tudi BSoca* pred todui objavila. Prof. KviCala je eaatno izvolitev sprejel in se zahvalil. Matica mu poSJje krasno diplomo. Matica si. imela je 31. dec. 1880 premozenja v gotoviui 44006 gl. 52 kr., v obligacijah pa 9760 gl. Upravni stroSki znaSajo 7218 gl. 4 kr. Dohodkov je bilo skupaj 4303 gl. 20 kr., stroSkov pa 1200 gold., iu ostaje za izdavanje knjig (za spise in tisk) 3103 gl. 20 kr. Voliti je bilo treba vefi odbornikov, izvo. Ijeni so bili po Stevila glasov v tern redu: PleterSnik, Erjavec, Levee, dr. Svetina, dr. Zupanec, Vilhar, Zu-panfiic Vilj,, Wiesthaler, Senckovi6, Hubad, Suklje, Kerzic, MaruSie, dr, Jarec, Rubic, Zolgar, Majcigar in §, GregorfiiC, Pravila so se izroCila odboru v pretres do dru-gega obcaega zbora. Obveljal je predlog prof. Suklje-ta s pristavkom dr. Zarnika in se gla3i: Odbor se ue deli v dva pododbora, ampak volita se dva odbora, knji^evni in gospodarski odbor vsak s svojim pod-predsednikom. Prvi naj ima 14 in drugi odbor 6 udov. Ti udje se volijo pri velikem zbora odloCno za vsak odbot posebe. V knjiievni odbor se volijo samo slovenski knjilevniki. Vest, da ima „Narodni domff 8 Casoui postati lastniua Nat, al,, se vzarae na znaoje, in sklenilo so je, naj bi v odboru „Nar. doma* sedel tudi zaatop* nik Mat. si. S ten je bilo iwahno zborovanje pri kraji. 5. ju), bila je 56, seja MatiCoega odbora. Odbor ukrene, da se obesi v primernem okvirji podoba pok. predsednika dr. 3m, Bleiweisa vit. TrHtonifikega, krasno izdelana od g. Frauketa v Kranji, v MatiCni sobi polcg Tomanove in Coatiue. Izvcdijo so potem (vsi per acclamationem); za predsednika gosp. zupon Peter Grasse 1 i, za I, podpredsadnika g, prof, Marn, za II, podpredsednika g. prof. Levee; za blagojnika g. Iv. vilhar; m prcgledov&lca drufttv. raCuuov gosp. L. Robic; za kljucarja g, ravnatelj Praprotnlk in g. prof. Wiesthaler; za veri-ftkatorja g katehet Ant. Krzifi in gosp. prof. And. Sen ekoviS. V knjizevni odsek se na to izvolijo gg. odbornl-ki: Erjavec, GregorciC, Hubad, dr. JegliC, Kluu, Kr-'M, Levee, Marn, PleterSnik, Praprotnik, Senckovlfi, Stegnar, Suklje, TomSIc, Urbas, Vavru, Vodufiuk, Wiesthaler, Zupancic. A v gospodarski odsek: Gras* selli, dr. Jarec, Klun, dr. Poklukar, Robic, ToinSic, Vilhar, dr. Zupanec— Knjizevni odsek se takoj usta* uoviter si gosp. prof. Mania izvoli za prvomestnika. Odbor ukrene, da se vsakemu kdor iz letnika poatane Matici uatanovnik, poSIJejo vse knjigfl, koll* kor jih ima Matica iz prejSnjih Caaov na razpola-ganje. — Od benelke meje so nam poslall plakat, kl se prileplja po Cedadskth (Starega mesta) zidovih In po gostilnah z ital. iu si oven skim tekstom, List priporoca razne rcCi tamoSnjoga lckaniifiarja (n.Tul, Podrecoa") za okolico cedajsko in S. Petra na Nedizi, z nazuauilom, da je v tej lekarni tudi Mclovck, kateri razume in dobro govori slovensko narecje." Slov. rodoljub nam je poslal ta list kot „kej redke-ga", in mi pristavljamo, da taki piakati ce!6 v Gorici niso kaj navadnega, ker laSkim liberalcera ka-ze prevee oCi. Tu namree uc6 Slovence varCnoati, 6eS, da bi prevee potrosili za slovenske tekste poleg italijanskih. GoriSka mestna gosposka se ve da tiska svoja naznanila samo v italijauScini, ker je varfina: zato je pa toliko prihranila, zlasti v pos-lednji zlati dobi, odkarsezove Travoik „Piazza grau-deB itd. Temeljni kamen za kapelo sv. Cirila in Me-toda poleg cerkve Jezasovega Srca se je v Ljubljani slovesno polo2il. „KmetBkI prijatelj* (iucus a non lucendo) se hoCc imenovati list, katerega bo v Celji izdajal za-grizeni nemSkutar odvetnik dr. Glantschnigg v Celji. Prva St. izide 16. jul., t. j. na dan, ko se Nemci in nemSkutarji zberejo v nemSkutarakem Celji na svojem Parteitagu. Istega dne ho^cjo Slovence in slovenSCino in zarad te ministra Prazaka obsojevati, z druge strata pa s „Kinet$kim prijateliem,< nafie kmete slepitt in zapeUevati.*) (Iz zasezene Stevilke). Gospodarstvo. 0 vinski razstavi v Dornbergu po-roca g. vodja PovSe v „Gosp. listu* St. 5 takd: Po-skuSeuj ja bilo 48, katere vse so kazale, da je pra-vilno umno kletarskvo u2e dobrSno in vsestransko v tej obcini razSirjeno. Letos je komisija se prepirala, ali ima dot&ne vino res kaj cika, ali ne, tako ostro kakor na velikih razstavah se je pri razsodbi posto-palo, pred leti bi bila taka vina, katerim se je letos oCitalo, da imajo neko nagnenost na cik, gotovo uSla ostri kritiki. To kaie, da vedno gre na bojje, in komisija prav stqri, da vedno sleherno leto ostreje raz-stavljena vina'presoja. Od 48 poskuSenj je komisija odredila v pohval-no vrsto 22, gotovo veliko Stevilo, in iz teh ste do-bili darili (cekine darovane od vinorejssega drnStva; vinski poskuSnji gg: Sioigoja in Bandelna, y 3 vrsto manj dobro vvrSCenih bilo je le 5 poskuSenj. Veselilo nas je videti tudi razstavljemh vac poskuSenj ernega vina, o katerih seje kaj pohvalno raz-sojevalo, tako da je drugo darilo odlo6ilo se crnema vinu, katero je bilo tako harmoniino v svojej dobro-ti, ne pretrpko, ne prekislo, dovo^j moSno, lepo dise-ce, temne boje, da se sme z vso pravico meriti z mar- ------VSiSska namestnija je Fwteitag ˇ9*^2, prepovedala, z »8logi,d*nidovo^»notlTai»i«potojeitftnWh Sloveawv, Yea* 4aT| vtn4pf) ViPi 00 sikaterim francoskim crnfm vinom, katero se za drag denar prodaja v boteljah, se posebno pa z nbogim V5~ slaverjein, kt nikdar ne bo dosegel take saovi, kakorSno imajii ea§a bolj§a 8raa viua. To vino in tadi dmga pa so dokazala, da bi na§i vinorejoi ne smelt pozabiti oa mneiitev tadi Cmih via, ker ta so navadoo visja v ceni in nidkar nas ne bodo mogli prekositi v pridelovanji firnio vin se?erni vinorejci, ki nam paS pa bod© se dalje Casa v prednosti s svojimi belimi buketuimi villi. Zastcnj se bo trudil severni vinorejec pridelovati temno erno vino, kakorsno nam naSe trte refoik, raer-zamin, bnrgunder, bordd donasajo; nase obncbje in nasa zeinlja je za to, in zato izkuristujmo to od Boga nan podeljeno naravno prednost. In tako zamore velezasluino drnStvo DornberSko e mirno vestjo poslati v razstavo Trzasko svoja po-hvaljena fin* ter upati, da pridobi svojim vinom kre-dit, brez katerega dandanes ni kupcjje. Tudi nam se dozdova opazka innogih gospodov obiakovalcev te Krajne raztave vines; ,ia, da bi tudi ditge obftno GeriSko-Vipavske doline posnemale vilo DornberSko obfcino, in morda bi se v bratski slogi zaniogla prihodnje leto prirediti o b 6 n a r a z t a v a obsegajoca celo Gorisko-Yipavsko vino rod no doline, ter gotovo bi tako dobro or-yanizovaoa in prinierno razglasena razstava obilno tnjib obiakovalcev iz daljnjih krajev, s Kranjskega in morda tndi s KoroSkega priv&bila; 3 tern pa bi le prodobili prijateljev, kupcev nasira vinom. Naj bi ta uasvet nalel odmev v domoljubnih, za vse dobro in blago voetih srcih naprednih vi-.ioroj-cev. Korist takcga podvzetja je jasna! Tr2no porocilo V Gorici, 21. jnlija 1882. Kolonijali. Kava: Moka g)d. 163—170; Ceylon ena pogl. 138—146, drnga (Perla) 162—164; Fortoriko gl. 128—136; Malabar gl. 108—116; St. Domingo gl. 104—106; Rio fin gl. 100—102 in sred-Dji gl. 85—93; Santos spodnji in fin gl. 96—102, Sladkor raf. doraae gl. 51—53; Melis gl. 47.50—48 toWen gl, 45,50-46. Sadje. Roiicl gl. 10—12; m.wdelji gl. 94 — 100; grozdje sobo (opaSa) gl. 34—36; sultanina no-m gl. 54—60. M a s t, s i r i n o I j e. Maslo gl. 80—94; mast ogerska gl. 83—85; slanina domaca in ogerska gl. 80—87; sir pijacentinski, star gl. 140—180; peko-rin gl. 140—148; sir bovSki star gl. 115—120 in letosnji gl. 78—80; olje olivno (oljCno) najdneje gl. 70—72, fino gl. 64—66, srednje gl. 54—58; Corftt gl. 50—58; Baguza gl. 44; istrsko gl.-----43 ; pe- trolej v sodcih gl. 15.25—15.50, v zabojih gl. 18.50 —19. Vse oavedene cene po 100 kg. (kil., kvintal). Z i t o. m o k a i n r i z. PSenka hekt. (100 li-trov) gl. 8-90—920 sirk gl. 7—7.50; r2gl.7.50—8; jecmen pehan(ka§a) gl. 10—10.25; ovesgi. 4—4.20; fiLol gl.9—11. Kdor hoee preracuniti na staro mero, naj racuni 31 litrov star pol., pri ovsu 5 lit. veC. Ri2 (rajz) je najfineji 100 kil. gl. 23—25, drugih vrst pa po gl. 19.22, 18—19 in 15.50—16. Moka §t. I 100 kil. gl. 20-30, II gl. 19.30, III g!„ 18.30, IV gl. 16.60, V gl. 14.30, VI. gl. 10.20. Otrobi z vreeo 100 kil. droboi gl. 5. debelivgl 5.20. Spirit in vino. Zganje domace hekt. gl. 46.-48, Spirit raf. gl. 37.-38; vino iruogl. 24—26; belo gl. 22—24. Poslano.*) Pojasnilo, kako so se rodile sanje, priobcene v odprtem pismu ptebejca, sicer Slovenca po rodu, a ne plave krvi v Stv. 27. „Socea. Cudni sanjar se imeauje Vioko GregoriS in je v. Prvaeini doma. Kdor je bral poslanico, obsegajoeo njegove sanje, sodil je Iahko po obliki iu vsebini, da se je moral© gosp. pisateljn kako kolesce zmessti v erepnji, sicer bi ne mogel niti v saojah kaj tako budalastega skvassti, nego je skvasil v Slanku, poslaoem 't jav-nost. — Vendar ka2e sklep poslanice oCituo hadobno na-mero obrneno proti meni, in ker mi je do tega, da se ne vzbudi nied Cast. p. n. Citatelji „Soee" kak neo-praviien sum, hoeem tu kratko in tocno pojasniti, kaj je gosp. pisatelju zakrivilo ialostno dusevno sta-nje, o katerem spriCujejo njegove zblojene sanje. Gospod sanjar se vede, kakor bi bil on mo j kiijent, in kakor bi ga bil jaz, da rabim na-vaden izraz, na meh odiral. *) Pod tem naslovom ni urednigtvo odgOTorno nv za Tsebino, ne za obliko. ! A to ni tako, kajti j.»z niseni nikdar naklonil o- | sebi z impnom Vinko Gregoric* svoje odvetniike po-' moii in je tudi ne 2elim uakloniti. ZastopiU syin pa in zastopam §» danes trgovsko finno, kateri dolzuje g. Gregorid u2e od I. 1879 nek znesek — iu za temgrmom tifiizajee. Ker uiso vefkiatni, pri-jazni opomini nifi hasnili, trebalo je postopati po sod-nijskera potu. Na podlagi solbe tnkaj§nje c. kr. o-krajae sodnije od 17. jnnija 1880 St. 8737 napotil siun po upnikoveui nar«>Ci 1 u, kakor je moja odvetniSka dolznost, eksekocij^ke stopinje, katere so dozorele do mobrljarae drazbe. Vtdeti je, da je po c. kr. okrajni sodniji izvede-na eksikucijti razburila glavico duhoviteiou pisatelju. Zato se zdaj v svojem onemoglem srdu razpasuje nad menoj v potdaniei, kaja je zares 9unicum>c te vrstf. Da pa §e bolje oz»»aL*iin bistioglavega posjkniCa» rja, naj dodiim ie to. Iv> je botela sodnijska komi-sija due 20. aprila t. I. ccniti po sodnij^kem obhod-nikn zarubano blago. pogreSala je eno kravo, eucga konja in dva preiifa, katere |e g. GregoriC po izpo-vedi svoje soproge, dasi m bili sodnijsko zarubani, prodal. Vsled tega je c. kr. okr. sodnija odstopila pi-sma dr|avno-pravdiii§kemu opravniku, da po kazens-kem potu postopa proti g. GregoriCu zaradi vne* zvestenja. „Tuto jest factum", bi rekel Ceh, in g- sanjarju je na voijo dauo, da ovrie rcsnico. Jaz ga komaj poznam, nisem bil z njim nikdar v dotiki in se bom tudi zanaprej ogibal te casti. Gospodje (iitatelji pa po vsem tem lahko sodijo, kako so se rodile Cudie GregorlC-eve sanje; ni treba ciganke, da jib raztolmaCi. Plavokrveni odvetnik. Javna zahvala. Od leta 1860 sent po nesreci si I no trpel zarad bo^jas t i. Bolezen fci me je nadlegovala, ker sem bil padel s Irsw'ga, tretjega nadstropja. S prva so se nspadi por.avljali samo po dvakrat v lotu, potem pa od leta 1874 prav hudo po v s a k ted en. Padal sem brez zavesti, Skodoval sem si jezik in peniti se mi je zacclo s krvjo v ustih, tako da sem bil zares prav po-bit clovek. Vsi pomofiki, katere sm» star§i in jaz porabili, ni-so nic zdali. Potem pa sem izvedel leta 1879 mislov gospoda dr. Silvija Boas-a od bolnika Ilochinaima iz Karlsburga (v SedmograSkem), ki, kakor so mi pove-dali, je bil ozdravljen od bozjasti po gospodu dr. Boas-u. Vsled tega sem prosil pismeno gospoda dr. Boas-a, da bi me zacel zdravit* po svoji cudoviti nie-todi. Hvala Bogu, toje bils najveca srefa, ktere sem mogel biti delczen; kajti zdaj v&vaiu zopet zdravo zivljenfe. Eno leto je 5e, odkar me bozjast ni napadala, Cutim se v obfie kot prerojenega na vsako strati, kot najzdraveji clovek. Iz hvale^nosti potoval sem ta mesec k gospodu dr. Boas-u in sem irm izkazal osebno svojo hva!ezno§t. Naj se pac obrnejo vsi, ki irpe zarad krea ali nervoz-nosti, v bozjem imenu z a u p n o do g. dr. Boys-a. J o s i p G a s p a r, zasebnik. J o s l p G a s p a r Kronstadt Da je gospod Josip G«1spar to izjavo tukaj sto-ril uiaduo in lastoorofino podpisal, se potrjuje. Kronstadt, 31. oktohra 1881 Za mestno glavarstvo Aleksander Szaboz, poliCijski komisar. P e C a t mestnega glavarstva Kronstadt. &F POZoR! -^m f5-1^4ri«+ 0nij ki boIeI"*J° zarad krca aII2iT-JOVjZl I CllS L'. ceT' in Ts! k* »e zanimajo za take . V bolezni in isdejo gotovega zdra- Vlla, naj si zaupna pnskrb^ broSuro dr. Boas-a. Brezplaeno in franco jo razpoailja DR. BOAS Paiis, Avenue Kl^ber, 10 Champs-EIysiSes. gela Parlagi, prej firma Brachfeld et Welli»ch Munchen, z, zdaj ena le gld. 6.60 1000 ur na kotvo, vt. Liatega IU lotnega srebra po c. k. puncovnftu uredu pregledane, na lf> rubinih, razen tega elektrieno poziadone, najnatanjCniSe reguli-rane. To ure ho poprej stale 5*a gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir iepnih ur iz pravega 13 I. teSkcgn srebra, po c. k. puncovnem urodu pregledane. PoroHtvo hc daje, da so najtocniSo na sokunde repasirane, notranja sostava jo iz nikla i teh ur ni troba nikoli popravijati. Taka ura je voljala poproj gld. 35, zdaj pa m dobiva za noverjutno cono 16 gld. Razois toga He dobiva z uro vrod zastonj verizica, raodaljon, etui iz zamota i kljuC. 1000 pravih zlatlh ur za gospd, na 19 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld, 1000 remontoir ur iz prnvojja zlata za gospode ali gon|M', prej it)(» gld,, zdaj 10 gld, 65<> ur 28 Zhl /. najlf'psim emajliranim okvirom in bitnitn kladivotn, popri>j (i gld, 7,'> itr. 65l> ur buclilnfc z udarcem, ki prav dobro tolfie, najnatanjriiiSo regulirane, tudi pripravno za niizno pi-8«ce; poprej 12 gld., zdaj lo l gld. 80 kr. 650 ur Z nihalom v najlepse izdelani visoki go-tiSki omarici, navijajo so vsacih 8 dni, najtoeniSei na tan regulirane, i/.vonredno lope i kra»n». — Ker ima taka ura Se po 10 lutilt dojuo vrednost, no imela bi 80 v nobeni hiSi pogrogati, posebno ker jo taka res kra-sota sobi, Tako ure so poprej veljalo po 35 gld., zdaj pa izjetmio la 15 gld. 75 kr. Kadar se narodujejo ure z nihalom, treba Je pri* loziti zagotovscino. Napis: Razprodaja ur urarnioc I^li. Fromma 19uuaj? Rothcnthurmstrasse §t, 9, partere Za svojo Stacuno s papirjem in pisno pri-pravo iscem vrlega, v teh strokah izvedenega POMOCN1KA, rofinega prodajali.a, prirejevalca in slov. jezika ve§-C-ega. Sprcjtnc su tudi pruktikant. J. GIONTINI v Ljubljana Cudovite iapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in nt treba mnogih besedi, da so doka2e njihova 5udo-vita mofc. (Je se le rabijo nekoliko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratnise zelodcne bolesti, Prav izvrstno v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrlh in na vra-nicl, prod crevesnim bolr-znim in proti glistara, pri Jenakih mesa^nih nadleJnostih, zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter distijo pokvarjeno kri. One ne preganjnjo samo omemenih bolezni, ampak nas obvarajejo tudi prod vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naroCbe in posi^atve pa edino v lekarnici Oristofoletti V Gorici. v Trstu v lekarni C. Zanetti in G. B. Bovis. in v lekarni Alia Madonna v Korminu. Ena iteklenica atane 30 nevcev. Ma|atelj m od^vormnrectoifc; *\ ^PGOKJOK. - Tiska; .UUanlanstn tifenur v Gorici, TUi RAZPRODAJI