pr^Tffr pr« egna~v~gorovifwv' t&artoorsZil Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 76 Maribor, četrtek 4. aprila 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljeni it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Tel«fon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici it.4 Kralj o novi - boljši Jugoslaviji RAZGOVOR BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA »NEWYORK TIMESA« Z NAŠIM KRALJEM O NOVEM POLOŽAJU V NAŠI DRŽAVI. Naš izvoz v Avstrijo Je, v kolikor se tiče naše živine, vkljub sklenjeni trgovski pogodbi tekom zadnjega časa zopet ogrožen in preti našim živinorejcem zlasti v mariborski oblasti, pa tudi v ostalih delih države, ter s tem celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu velika škoda. To je predvsem posledica labilno sestavljenega teksta veterinarske kon vencije, sklenjene z Avstrijo leta 1925, ki se lahko komentira na razne načine in ga skuša sedaj Avstrija izigravati, kakor je to delala nekoč stara Avstrija v svojem gospodarskem boju na-pram Srbiji. S konvencijo iz leta 1925 je bila določena gotova avstrijska uvozna carina za zaklane in očiščene svinje v celih odnosno polovičnih kosih. Ker je bila ta carina visoka in je onemogočala naš izvoz v Avstrijo, se je leta 1928 sklenil naknadni sporazum, s Katerim so bile avstrijske uvoz ne carine za cele in polovične kose znižane, zelo zvišane pa za ostalo meso. Na podlagi tega sporazuma je bil vcir,'"'lf' mo^oč izvoz zaklanih svinj v celih in polovičnih kosih, ter se je počel naš izvoz znatno dvigati. Letos začetkom marca pa so dobile naše oblasti nove avstrijske inštruk-cije, glasom katerih se naše uvoženo meso pregledava, ne kakor doslej v oddajnih postajah, odnosno na mestu konzuma, ampak na prvih avstrijskih postajah, ter se posamezni notranji deli ne smejo več pošiljati ločeno, ampak skupno v celih ali polovičnih kosih. -Tako je nastala nevarnost, da se bodo naše pošiljke skvarile, predno pridejo na mesto konzuma. To se nam je zgodilo že svoj čas vsled podobnih določb s strani Švicč in Nemčije, vsled katerih je postal naš uvoz v te dve deželi nemogoč. Gotovo je, da so te nove inštrukcije avstrijske vlade posledica neprestane gonje avstrijskih agrarcev proti našemu uvozu živine. Je značilno, da so bile dostavljene našim oblastim v Beo gradu šele 1. marca, v veljavo pa so stopile že 11. marca. Avstrijska vlada govori v obražložbl svojih inštrukcij o tem, da so sc inštrukcije iz leta 1926 pokazale nedostatne, da je treba podati boljšo garancijo za veterinarski pregled o stanju blaga itd. To zveni skoraj tako kakor da so se naše veterinarske prilike izza leta 1926 poslabšale, dočim je nasprotno resnica, da se je naše veterinarstvo ravno v tem času in zlasti tudi v pogledu izvoza znatno izboljšalo. Korak avstrijske vlade*in njeno utemeljevanje novih inštrukcij je tem bolj Čudno, ker je avstrijski veterinarski delegat naše razmere tekom zadnjega Časa dobro preštudiral. Avstrijska vlada je izkoristila netočnost teista v konvencijah, kakor Jc to storila že ponovno, zlasti tudi syojčhs, ko je s podobnim izigravanjem onemogočila naš izvoz konj v Avstrijo in s tem povzročila zlasti na 2>m konjcrejcem v mariborski oblasti ^mijonske izgube. Maščuje se zopcl Površnost naših delegacij pri sklepa- BEOGRAD, 4. aprila. »Ne\vyork Times« objavljajo razgovor svojega dopisnika z našim kraljem. Kralj Aleksander je med drugim izjavil: »Eden izmed velikih mož Amerike, Abraham Lincoln, je dejal, da se hiša. ki je medsebojno razdeljena, ne more vzdržati. Politiki so skušali razdeliti naš narod. Zahtevali so individualne privilegije za svoje pokrajine, na katere nikakor nisem mogel pristati. Tudi nisem mogel dopustiti, da bi izpodkopavali temelje jedinstva in solidarnosti, ki so bili zgrajeni Z dolgoletnimi napori. Storil sem vse, da se izognem drastičnemu koraku, ki pa sem ga končno moral napraviti, ker je bila to edina rešitev za narod in državo. Resen položaj zahteva pač resnih ukrepov. Ko je bila meja moje potrpežljivosti izčrpana, sem se odločil, da aboliram parlament, čeprav imam globoko zaupanje in rešpekt napram parlamen- tarni vladavini. Hotel sem imeti posla direktno z narodom, ker je moj narod ene misli in enega srca. ČepraV bo pod novim režimom vsakdo obvaroval svojo individualnost, je ves moj narod enodušen in ima skupen ideal — edinstvo jugoslovanskega plemena. Prepričan sem, da bodo rezultati opravičili moje ukrepe. Vsa država je mirna, vsak opravlja svoje delo. Zlohotne osebnosti in organizacije, ki so sejale neslogo, so obmolknile. Konec je dobe brezuspešnih političnih prizadevanj in ogrožanja realnih narodovih interesov, ki je trajala 10 let. Vrnili se bomo- k normalnim razmeram, čim bo delo reorganizacije in rekonstrukcije jamčilo tudi uspešen razvoj v normalnih razmerah. Prepričan sem, da se bo po dobi, ki bo osvo-bodena politične nesloge in strankarskih voditeljev, rodila nova in jačja Jugoslavija. Za nadaljno redukcijo ministrstev GOSPODARSKI KROGI ŽELE, DA SE REDUCIRA ŠTEVILO MINISTRSTEV OD 12 NA 10 IN PREDLAGAJO SPOJITEV MINISTERSTEV ZA ŠUME IN TRGOVINO S KMETIJSKIM MINISTRSTVOM. BEOGRAD, 4. aprila* V zvezi s prihranki, ki se imajo doseči pri izvajanju novega proračuna, se predlaga od gotove strani, zlasti od gospodarskih krogov, da naj bi se število ministrstev v naši državi še nadalje zmanjšalo od 12 na 10. To naj bi se izvedlo tako, da bi se ministrstvo za šume in rudnike ukinilo in njegovi posli dodelili kmetijskemu ministrstvu, v katerem naj bi se osnovala direkcija za šume in rudnike. Gospodarski krogi povdarjajo, da nobena država na svetu, niti Zedinjene države, ki so naj bogatejše na šumah, nimajo posebnega sko ministrstvo poseben oddelek za šume. Dalje žele gospodarski krogi, da se tudi trgovinsko ministrstvo priključi kmetijskemu ministrstvu in to tembolj, ker je kmetijskemu resoru odvzeta direkcija za vode, katere posli so bili dodeljeni ministrstvu za javna dela. Naša država je predvsem poljedelska in bi bila s priključitvijo trgovinskega ministrstva kmetijskemu ministrstvu dana možnost za boljšo zaščito kmetijstva. Celo v Italiji, ki je industrirjska držtfva, je Mussolini trgovski portfelj spojil s kmetijskim, kar se je izkazalo tudi kot zelo nove vlade se prično v kratkem, Seip-lova vlada pa bo začasno še nadalje vo» dila posle. DUNAJ, 4. aprila. Vsi današnji listi se obširno bavijo z vladno krizo in v bistvu enako tolmačijo korak vlade, v čemur vidijo vpliv cerkvenih krogov, ki smatrajo, da bi nadaljni obstoj Seiplovega režimh cerkvi v Avstriji še bolj škodoval in ojačil gibanje za izstop iz katoliške vere. »Reichs-post« piše, da je hotel Seipel z odstopom rešiti avstrijsko demokracijo in obvarovati meščanski blok pred razpadom. »Arbeiter-Zeitung« vidi v Seiplo-vem odstopu velik uspeh opozicije, smatra pa, da se je Seipel predvsem ustrašil rešitve stanovanjskega problema. »Ncues Wiener Tagblatt« sodi, da meščanski blok kljub nasprofstvom, ki so se pojavila v zadnjem Času, ne bo razpadel. Opozicija pa ima dolžnost. da sedaj z delom pokaže svoje državniške sposobnosti. PARIZ, 4. aprila. Francoski listi objavljajo vest o Seiplovi demisiji brez komentarja. Vsi pa sodijo, da se bližajo Avstriji dnevi težke notranje-po-litične krize in da bo kriza demokracije prišla tudi v Avstriji do izraza pri sestavljanju nove vlade. RIM, 4. aprila. Vest o padcu Seiplo* ve vlade je prispela semkaj šele v poznih večernih urah ter je povzročila veliko pozornost. Listi opozarjajo r.a nevzdržnost notranjepolitičnih razmer v Avstriji, kjer silna strankarska borba onemogoča plodonosno politično delo, kar vpliva neugodno tudi na kredit in gospodarsko stanje države. V sedanji krizi v Avstriji vidijo ti krogi dokaz za bankerot demokratičnih metod. ministrstva za šume. pač pa ima kmetij-1praktično- Odmev /eiolovesa padca KRIZA DEMOKRACIJE TUDI V AVSTRIJI. VPLIV CERKVENIH KROGOV NA ODSTOP SEIPLOVEGA KABINETA. DUNAJ, 4. aprila. Zvezni kancclar dr. Seipel je podal včeraj popoldne demisijo celokupnega kabineta, ki je bila sprejeta. Ostavka Seiplove vlade je posledica vedno slabših odnošajev med strankami vladne večine, deloma pa tudi srditi boj socijalnih demokratov proti Seiplu samemu. Mnogo je vplivalo dalje na Sei-plov korak tudi dejstvo, da so socijalni demokrati odklanjali v vprašanju odprave varstva stanovanjskih najemnikov vsako koncesijo. Pogajanja za sestavo nju trgovinskih pogodb. Saj je znano, da je pri pogajanjih z Avstrijo takratni naš prvi veterinarski delegat, bivši načelnik Popovič, zahteval preciznost v tekstu konvencij, da pa je bil na pritisk Avstrije zamenjan z drugim, ki ni bil na višini in ki se je dal tudi preveč vplivati od izvozničarjev na škodo naših živinorejcev. Značilno pa je vsekakor, da je šef našega veterinarstva dal dne I. marca sprejete avstrijske inštrukcije enostavno dostaviti obmejnim veterinarjem »na znanje in ravnanje«, namesto da bi bil protestiral in zahteval niiš- kaz, da šef veterinarstva ni na mestu, dočim imamo nedvomno med našimi — zlasti slovenskimi — veterinarji odlične strokovnjake, ki bi postopali v interesu našega kmetijstva, zlasti naše živinoreje. Dolžnost poklicanih činiteljev je, da se v interesu našega uspešnega izvoza v Avstrijo in druge države predvsem uredi naše veterinarstvo, dolžnost pa je tudi, da se odstranijo z novimi sporazumi vse nejasnosti dosedanjih pogodb in konvencij ter se tako onemogoči izigravanje s strani pogodbenih držav, ki prizadeva težke Pri delu se je ponesrečil včeraj popoldne 211etni zidarski pomnilnik Josip Muršec od Spodnjega Dupleka. Zaposlen je bil pri neki novogradnji v Židovski ulici z odkladanjem stavbenega lesa. Pri delu ga je neko bruno tako pritisnilo, da je dobil na levem gor-1 njem stegnu zelo močne kontuzije. Rešilni oddelek je ponesrečencu nudil prvo pomoč ter ga na odredbo zdravnika od-premil v bolnico- V 144 slučajih je prošli mesec interveniral mariborski rešilni oddelek. V to številko pa niso všteti požarni alarmi, avtonezgode in nezgode živine, kar je tudi zahtevalo intervencijo gasilskega moštva. Razočarani Izidor. Kmet Izidor, ki danes goduje, mora biti pač silno žalosten. Saj se je vsako leto sprehajal na svoj god že po zelenili livadah in svežih oranicah, letos pa je moral obleči snežno obleko in zapret! svoje ovce v hlev. Ž njim vred pa smo seveda razočarani tudi mi. Kajti burkasti april si dovoljuje letos res prav perverzne burke. Na mariborskem glavnem kolodvoru, kjer so ponoči pričakovali brzovlak, so bili v nemali zadregi1. Sneg je namreč medel tako močno in gosto, da ni bilo sledu niti o signalnih lu* čih. Postajno osobje se niti v razdalji par korakov ni videlo med seboj. Brzojavne in telefonske žice so se vsled snega v velikih lokih udale in ponekod ce« lo potrgale. Ijenje mešane komisije v smislu člena škode našemu kmetijstvu in naši tr 12 veterinarskih konvencij. To je do-1 govinski bilanci Milo za drago? —- Včeraj mi je rekla moja prijateljice, da nisem noben gentleman... — In kaj si ji odgovoril? — Dejal sem, naj pomisli, da tudi Otti ni nobena prava blondinka! Mariborska porota Maribor, 4. aprila. Danes je šele tretji dan pomladanskega porotnega zasedanja, ki bo predvsem izpolnjeno s slučaji uboja- Povsod igra nemalo vlogo nesrečna pijanost, ta rak-rana na našem narodnem telesu, ali pa ljubosumnost, ki je spravila že toliko žrtev v prerani grob. Danes sta se morala zopet dva mladeniča zagovarjati radi hudodelstva uboja- V enem slučaju je zahtevalo tekmovanje za ljubezen mladega dekleta smrt enega od tekmecev, drugi slučaj pa priča o skrajni posuro-velosti in pomanjkanju vsake srčne kulture. V boju za dekleta Viničarski sin Alojz Križanič je svo-ječasno služil pri Zemljičevih v Rihta-rovcih. Tedaj se je zaljubil v domačo hčerko, 171etno Tončko, ki je ni mogel več pozabiti. Za Tončkino srce pa je tekmoval tudi 181etni posestniški sin Vinko Jerebič in sicer z večjim uspehom. Znatno vlogo je pri tem nedvomno igral tudi njegov socijalni položaji prvi je bil pač sin revnega viničarja, drugi pa sin posestnika. Tekmovanje za ljubezen dekleta je rodilo med obema sovraštvo, ki je končalo z nasilno smrtjo Križaniča. Dne 22. novembra je Vinko Jerebič spremljal zvečer Tončko Zemljič domov. Potoma je srečal svojega tekmeca Križaniča. Da ne bi prišlo med obema tekmecema do prepira, je svetovala Tončka Jerebiču, da naj se vrne na svoj dom, kar je ta tudi storil. Toda čim se je odstranil, je že prišel pred Zemljičevo hišo Križanič in trkal na okno Tončke, da bi mu odprla- To je Jerebič opazil in se potem takoj vrnil. Pod oknom dekleta je prikipelo sovraštvo obeh tekmecev kmalu do vrhunca. Sprva je padalo kamenje, kmalu nato pa je sledila katastrofa. Jerebič je udaril dvakrat Križaniča z ročico tako močno po glavi, da se je ta takoj zgrudil nezavestno na tla in kmalu nato izdihnil. Po svojem zločinu je stopil Jerebič k oknu svoje ljubice in ji rekel: »Jaz sem se postavil, pa sem ga udaril in ne vem, kaj je sedaj ž njim, ali je mrtev ali je samo omedlel! Jaz mu nisem nič hotel, pa se je on postavil proti meni in me hotel dregniti z nožem, vsled česar sem ga udaril.« Alojza Križaniča so res našli za svinjsko kuhinjo poslopja Jožefe Zemljičeve mrtvega. Imel je razbito lobanjo in je nastopila smrt vsled otrpnjenja možgan-Jerebič pa je odšel naslednjo jutro po uboju v Radence, da se javi orožnikom, ki pa so ga že med potjo srečali in aretirali. Obdolženec priznava dejanje, zagovarja pa se, da je ubil svojega tekmeca v silobranu. Današnji razpravi vodi vdss Guzelj, prisednika sta dss dr. Sernec in okrajni sodnik Habermut; zapisnikar pravni praktikant dr- Logar. Obtožbe je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan; Jere- biča je zagovarjal odvetnik dr- Jan. Porotniki so z 11 glasovi potrdili vprašanje uboja, nakar je bil Jerebič obsojen na dve in pol leta težke ječe z raznimi poostritvami. Všteli so mu tudi preiskovalni zapor od novembra meseca* Če gouori alkohol 221etni posestniški sin Alojz Širovnik iz Lancove vasi je precej bojevit fant. Že ponovno je pokazal svojo nemirno žilico in prišel v navskrižje s kazenskim zakonom. V nedeljo, dne 25. novembra, je popival s fanti in posetil več gostiln v domači vasi in okolici. Liter za litrom je prihajal na mizo in vino je fanta, ki je že tako zelo vročekrven, še bolj razgrelo. V Čebularjevi gostilni v Zgornji Pristavi, kjer se je družba nazadnje ustavila, se je v Širovniku pod vplivom alkohola zopet enkrat zbudila pretepa-ška narava. Neprestano je hodil iz gostilne na dvorišče in nazaj ter iskal pretep. Na dvorišču je kar mimogrede — kakor za zabavo — podrezal Andreja Plajnška z nožem v levo pleče- Kmalu pa jo je skupil tudi sam- Nekdo mu je očividno hotel spustiti nekoliko prevroče krvi in mu zadal z nožem 4 rane: na desni strani prsnega koša, na levih pod-lehtih in nadlehtih ter ob zapestnici leve roke. K sreči pa so bile vse poškodbe le lahke- Razjarjen vsled teh poškodb, je Širovnik pridrvel zopet v gostilno in pričel kar po vrsti naskakovati goste z nožem. Večina mu je sicer ušla, Anton Habjanič pa je dobil vbod z nožem v leve nadlehti, da je bil skoro mesec dni nezmožen za delo. A to nasilnežu še ni bilo dovolj. Zapičil je potem nož v eno mizo in jo prevrnil s steklenicami in kozarci vred, nato pa z divjem klicom »Porca Madona, ti si me!« planil z nožem nad Mihaela Maleka, ki je še ostal v gostilni in mu zasadil nož v prsa. Nož je predrl duplino, leva pljuča, osrčnik in ranil tudi zaklopnico velike srčne žile. Malek je seveda kmalu umrl vsled izkrvavitve iz srčne rane. Širovnik se zagovarja s popolno pijanostjo. Ne ve, kako je prišel v gostilno, s kom je imel opravka, niti kdo je njega ranil niti koga vse je on poškodoval. Razprava proti Širovniku je bila ob 1. pop. prekinjena in se bo nadaljevala ob 3. pop. Obtoženca brani odvetnik dr. Pernat. * Včerajšnje popoldansko nadaljevanje porotne razprave o umoru Ludvika Počaka na madžarski meji je bilo zaključeno kmalu po peti uri. Porotniki se na podlagi rezultatov preiskave niso mogli prepričati niti o krivdi starega Batorja niti o krivdi pokojnikove soproge Ilon-ke. Radi tega so z devetimi glasovi zanikali krivdo obeh obtožencev in sta bila oba oproščena krivde in kazni- mariborsko gledališče REPERTOAR: četrtek, '4, aprila ob 20. uri »V agoniji«. Ab. C- Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. Petek, 5. aprila. Zaprto. Sobota, 6. aprila ob 20. uri »Charleyeva teta«, ab. A. Nedelja, 7. aprila ob 15. uri »Charleyeva teta«. Kuponi. — Ob 20- uri »Grof Luksenburški«. Premijera. ' Ptujsko gledališče. Pondeljek, 8. aprila ob 20. uri »Romeo in Julija«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Sreda, 10. aprila ob 20. uri »Učiteljica«- Gostovanje Mariborčanov. »Grof Luksenburški« na mariborskem nedeljo, 7. aprila se bo vršila pre™j-’eTra ene najboljših in najpriljublje-nejsih Lebarjevih operet, po vsem svetu popularnega »Grofa Luksenburškegau uodba je uprav divna, dejanje zelo veselo in tekst popravljen ter današnjemu okusu prilagoden- Mariborsko gledališče ima za to opereto baš dobro zasedbo in je riskiralo nove kulise in kostume, da bi bil uspeh te res lepe operete še večji- Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 5. aprila, ob 8. zvečer bo predaval univ. prof- dr. I- Strzygowski o ruski sovjetski umetnosti, ki je zbudila po vsem svetu največjo pozornost in je postala za gotove struje umetnosti vodilna. Predavanje bo opremljeno z mnogimi skioptičnimi slikami, ki jih je g. profesor dal napraviti nalašč za nas- — V pondeljek, 8. aprila: prof. Tepl^ o socialnosti v moderni slovenski literaturi. Sestanek jugoslovansko-češkoslovaške lige. V petek, dne 5. aprila, ima mariborska jugoslovansko-češkoslovaška liga svoj zadnji plenarni sestanek širšega odbora ob 18. uri v Grajski kleti. Ker se bo vršil prihodnjo soboto, dne 13. aprila letni občni zbor lige, je na dnevnem redu zadnje odborove seje med drugim razpravljanje o novem odboru, dnevnem redu občnega zbora, sklepanje o določit- vi delegatov za glavno skupščino Save-za J-č lig, ki sc bo vršila dne 28- aprila v Beogradu, nadalje o prireditvi koncerta pevskega društva »Hlahol Vino-gradsky« iz Prage itd. Radi važnega dnevnega reda je nujna udeležba vseh članov širšega odbora. Iz davčne službe. S kraljevim ukazom je upokojenih večje število uradnikov finančne službe-Med drugimi so upokojeni naslednji višji davčni upravitelji: Anton Štepic v Mariboru, Martin Zorman v Ptuju, Martin Kole v Ormožu, Rudolf Golovšek, Robert Stepic, Jakob Blažon in Fran Valentin v Celju. Za dekana v Ptuju je imenovan g- dr. Ivan Žagar, prošt in nadžupnik v Ptuju. Dosedanji upravitelj ptujske dekanije g. Ivan Šketa pri Sv. Marjeti je imenovan za konzistorijalne-ga svetnika. Aprilski sneg. Čez noč je pobelil nenavaden aprilski gost vse mesto in okolico- Vstali so zopet trpki spomini' na komaj minule dni, ko so nam zamrzovale vodovodne cevi: ko je odpovedovala elektrika, ko je zastajal promet in ko so nam bile bolezni v veliko nadlogo. Sicer se nismo od aprilskega vremena nadejali kakih ugodnosti, da nas pa bo tako presenetilo, nismo pričakovali. Sneg četrtega aprila pri nas ni običajna prikazen. Toda tolaži nas preizkušen izrek: »Če se aprila vreme smeje, se bo kesalo pozneje«. Torej, dragi april, nikar ne prizanašaj, iz-lij na nas vso svojo nagajivost, saj nas bo maj bogato nagradil za vse neprijetnosti nestanovitnega predhodnika. Kmerijski teča) za učitelje je pričel včeraj na mariborski vinarski in sadjarski šoli. Tečaj, ki bo trajal kakih pet tednov, poseča okrog 30 učiteljev iz mariborske oblasti, ki bodo vodili kasneje kmetijsko-nadaljeval-ne tečaje po deželi. Važno za trafikante. Veliki župan je dovolil trafikantom, da smejo imeti svoje prostore zopet odprte do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih so trafike dopoldne odprte od 8- do 12. ure. S trebuhom za kruhom. Davi je vodja mariborske borze dela g. Rudolf-Golouh odpremil zopet 200 slovenskih sezonskih delavcev preko meje. Pretežna večina pojde v Podmokle na Češkoslovaško, kjer bodo zaposleni na raznih nemških veleposestvih. Nekaj jih je bilo dirigirano tudi na Saško, Vir-tenberško in Bavarsko. — Kakor do-znavamo, je pričakovati še več transportov naših sezonskih delavcev v tujino. Ker pa bo pogodbeni kontingent za Nemčijo skoro izčrpan, bodo poslali ostale reflektante najbrž v Francijo, kjer sprejemajo neomejeno število naših delovnih moči. Iz Zgornje Kungote. V Wagni je včeraj zjutraj preminul 28!etni orožnik Janez Škrabelj, ki je svojo prvo službo po dokončani žandar-merijski šoli v Ljubljani nastopil v Zgornji Kungoti. Bil je že po prvih dneh svojega službovanja v našem kraju in okolici zelo priljubljen. Kaj je gnalo mladega in simpatičnega orožnika v smrt, je ostalo prikrito. — Aprilsko vreme je tudi pri nas presenetilo. Po toplih velikonočnih dneh nas je v minuli noči nagradilo s solidno plastjo snega. Snežiti je pričelo po polnoči, do jutra pa je sneg pokril vso okolico do 10 cm debelo-Upamo, da bo kmalu skopnel, sicer se bomo na poljih zakasneli. Pendrek je zažvižgal. Naši stražniki v svoji potrpežljivosti res redkokedaj uporabljajo gumijevko. To mora biti kak renitentnež že sila nesramen, da začuti nekaj gorkih po grbi. Taka sta bila sinoči pri Kosiču v Vetrinjski ulici Janez K. in Ivan K., ki sta razgrajala »na vse mile viže«. Opomini niso nič zalegli in je moral stražnik Janeza K. aretovatl in ga vleči proti stražnici. Tu pa se je zaletel v javnega organa pajdaš aretiranca Ivan K. in hotel iztrgati »nesrečneža« iz stražnikovih rok- Ko je nekajkrat zažvižgal pendrek m je prišel na pomoč še drugi stražnik, so oba razgrajača spravili h Grafu. Aretovana sta^ bila poleg dveh Janezov, o katerih nočni bitki s stražnikom poročamo na drugem mestu, še Terezija T. in France F. radi pijanosti. Prijav je bilo vloženih 16, Vožnja v aprilski snežni burji. Vedno budni mariborski rešilni avto je moral napraviti danes ponoči zelo neprijetno vožnjo. Petnajst minut po polnoči je bil namreč pozvan v Ranco pri Pesnici, kjer je dobil 27ietni nastavlje-nec mariborske tekstilne tvornice, Ivan Staudeker pri padcu težke notranje poškodbe. Rešilni avto se je vračal s ponesrečencem v Maribor skozi gosti snežni metež in v močni burji in je prispel v mesto ob 1-30 ponoči ter oddal ranjenca v bolnico. Tragedija nesrečno ljubezni. Krojaški pomočnik Alojzij Dornik, rodom iz Grušovelj in stanujoč v Mariboru, je bil strastno zaljubljen v Marijo M., delavčevo hčerko s Tržaške cestft V svoji neizmerni ljubezni pa ni našel odziva, kar ga je tako potrlo, da je sklenil raje v smrt, kakor brez nje na tem svetu. Včeraj popoldne se je ves razburjen pripeljal s kolesom po železniški progi na Falo. Tamkaj je vstopil takoj na postajo in oddal kratko brzojavko za svojo miljenko: »Še je čas do 8- zvečer! Pridi!« Nato je močno razburjen in zamišljen blodil okrog postajnega poslopja in čakal na mariborske vlake. Toda doživel je popolno razočaranje. Tudi zadnji vlak iz Maribora ni pripeljal na Falo nje, po kateri je tako vroče hrepenelo njegovo srce. To ga je pognalo končno v obup. Vrnil se je zopet v postajno čakalnico ter si naglo prerezal z britvijo vrat od leve na desno. Ves oblit s krvjo je planil potem na tir in se hotel vreči pod ravno prihajajoči tovorni vlak, kar pa mu je na postaji uslužbeno osobje preprečilo. Trdno odločen, da sl konča življenje, je zdirjal nato naravnost proti Dravi in se hotel izročiti njenemu hladnemu naročju. Toda tudi ta namera se mu je vsled pozornosti ljudi izjalovila- Močno oslabelega so končno prenesli na postajo, kjer so ga za silo obvezali in potem z večernim vlakom ob 21. uri pripeljali v Maribor, kjer je na glavnem kolodvoru že čakal rešilni voz. Med prevozom v bolnico je končno nesrečni mladenič vsled izkrvavljenja umrl in so njegovo truplo potem prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Pokojnik je bil star 28 let in je bil simpatičen mladenič« Orožnik Janez Škrabelj umrl. Pred dnevi smo poročali, da je 27. marca iz neznanih vzrokov izvršil 28-letni jugoslovanski orožnik Janez Škrabelj samomor na avstrijskem teritoriju pri Lebringu. Iz vojaške pištole si je pognal kroglo v glavo v nekem seniku, od koder so ga smrtno ranjenega prepeljali v bolnico v Wagni, kjer se je teden dni boril s smrtjo. Veš trud zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, je bil zaman* včeraj pa je simpatični mladenič podlegel smrtnim poškodbam. Ob pol 5. zjutraj je preminul. Pogreb pokojnika, ki je bil doma iz Trate pri Škofji Loki, se bo vršil jutri v petek ob pol 16- Iz bolnice v Wagni na tamkajšnje pokopališče. Poneverba? Posestnik Primož R. iz Štor pri Celju je javil mariborski policiji, da je preteklo jesen shranil pri mariborskem sedlarju Franu P., ki je sedaj brez stalnega bivališča, celotno pripravo za razsvetljavo pri avtomobilu, dinamo, reflektor itd- V vrednosti 4000 Din. Ko je prišel včeraj posestnik v Maribor, da dvigne svoj® stvari, je mogel doznatl le, da sedlarja že dolgo ni več na svojem svoječasneto stanovanju. Mož je s tujo lastnino vred neznano kam zgasnil. Pevski zbor »Luna«! Zaradi sobotnega koncerta bo pevska vaja v nedeljo ob pol desetih. H.746 Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, ela* vobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Fnmc-Jožefova« grenčica odprto telo in olajša krvni iobtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpe* li na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uP°r bo staroprelzkušene »Franc-Jozefov vode. — Dobi sc v vseh lekarnah, dro Moderni Salomoni DVA PRIMERA ZAPLETENIH PRAVNIH ODNOŠAJEV NA KITAJSKEM IN V ARGENTINI. V nekem kitajskem mestecu so sklenili štirje trgovci družabno pogodbo ter nakupili večjo množino bombaža. Kakor znano imajo bombaž rade zlasti podgane. Da bi trgovci zavarovali svojo imo-vino napram nadležnim podganam, so sporazumno nabavili za svoje skladišče tudi mačko- Ker pa so bili modri in previdni. so si razdelili lastništvo na mački tako, da je bil vsak posameznik lastnik gotovega dela mačjega telesa. Ni trpelo dolgo, ko je stopila mačka po nesreči na razbito steklo ter si ranila nogo. Lastnik te nogice je rano lepo umil ter jo obvezal s krpo, namočeno v žlahtno olje. Razume se, da je sedela sedaj bolana mačka raje za pečjo, kakor da bi bila lovila podgane. In pripetilo se je, da je skočila nekega dne iz peči iskra ravno na oljnato obvezo mačkine noge, ki se je takoj vžgala- Mijavkajo' ča živalica je tekla vsa iz sebe in zvija joča se v bolečinah naravnost v skladišče bombaža, ki se je prav tako vžgal in zapustil v nekaj urah za sabo samo puste razvaline in ničvredni pepel. Lastniki ostalih treh delov mačke so tožili gospodarja četrte tačke na povračilo škode, češ da je samo on kriv poža ra v skladišču, ker je obvezal ranjeno mačko z oljnato krpo. Kitajski sodnik pa je izdal naslednjd salomonsko sodbo: Ker mačka ni mogla $topati na poško dovano nogo, se je morala pri teku od peči posluževati ostalih treh nog. Skladišče bombaža se je torej vnelo po krivdi zdravih treh tačk. Tako morajo lastniki trojice zdravih mačkinih nog trpeti lastno škodo in jo povrniti celo četrtemu družabniku. V Argentiniji je navada, da prevzema botrstvo sedmemu sinu v vsaki rod- bini predsednik republike. Srečni sedmi brat prejme dosledno zlato odlikovanje. Pogosto se pa pojavijo pri tem zelo težki problemi. Tako si je pred kratkim belil glavo vodja krstnih ceremonij ob priliki srečnega dogodka v hiši Laha Salvatorja Masse, ki živi že 23 let v Argentiniji in je poročen že 15 let. Tekom tega poldrugega desetletja je poklonila soproga Salvatorju šest sinov, ki so pripravljali srečnemu očetu najlepšo na-do, da jim sledi v kratkem sedmi bratec, ki bo spravi! vso rodbino do srečnih stikov s samim predsednikom re-publ:ke. Ko se je bližal veseli dogodek, je bila vsa rodbina in vse sorodstvo v največjem razburjenju radi radovedne ea pričakovanja.' pride li fantek ali punčka na svet. Odločilni dan pa je prine sel docela nepričakovano presenečenje: mesto sina so se rodili nervoznemu Salvatorju — trojčki, in sicer vsi fantki. V odločilnem trenutku je razburjena babica pozabila na možnost prez:dentove botri,ie ter ni zabeležila s številkami po vrsti na svet prihajajočih troičkov. Tako ne more nihče reči, kateri izmed treh novorojenčkov je prvi zasrledal luč sveta in se more torej smatrati kot sedmi sin. Vsaka površna odločitev glede pre-z;dentovega botrstva pa bi imela na sebi pečat krivice. In tu je izrekla salomonsko sodbo javnost argentinske pre-stolice. ki zahteva, da prevzame predsednik Yrisroyen botrstvo vseh. treh po sledniih Salvatorievih sinov, katere je vendar v gotovem oziru smatrati za enoto. Kako se bo odločil državni poglavar, še ni znano. Vsekakor pa je v interesu sedmega, osmega in devetega Masseje-vega sina, da se priključi vladar ljud skemu — božjemu glasu. Uitka linija-uspeh estetskega okusa moških Dunajska »Neue Freie Presse« je razpisala vprašanje o tendenci sodobne mode, ki stremi za tem, da bi vitko Unijo izpodrinila obla, krepka linija. Odgovori, ki jih je prejela redakcija, so povsem zanimivi in zagovarjajo vitko linijo. Vprašanje, ali naj ostane nežni spol vitek ali naj postane zopet močan, je sprožil že Pariz. Ali naj dame hujšajo še naprej, ali se naj debelijo? Kakor dokazujejo odgovori, je želja in namen večine dam, da ostane pri starem, da se ohrani vitka linija. Trenutno ni mogoče zamisliti druge možnosti, kajuti žena, ki trenira slehernega dne svoje telo, ki se bavi s športi^ igra tenis, jaha, plava, vendar ne more želeti, da bi se na ljubo novim modnim stremljenjem zopet odebelila. Gotovo je, da vitkost v največji meri prispeva prožnosti telesa, ki je tudi za nežni spol nujno potrebna, lo je tudi razlog, da bo telo dam ostalo tudi v bodoče v pretržni večini vitko in da modne novotarije ne bodo mogle izzvati bistvenih izprememb. Taki poizkusi zasledujejo le izprememboin so bolj trgovskega kot pa idealnega značaja, radi česar sc jim tudi ne more pripisati možnosti, da bi v_ doglednem času bistveno vplivali na Unijo ženskega telesa, predvsem radi tega ne, ker so preveč naperjeni proti duhu sodobnosti. Idealna postava ženske je vsekozi trenirano, zdravo telo, ki se ni preveč približalo moškosti. Prijetno zaobljeno, ki pa n'ma na sebi ničesar odveč. Vitko, toda nikakor ne suho, kar je precej časa kvarilo zunanjost žene. Stil sodobne linije je še daleč od popolnosti, kakor jo je poznala gotika ali še v večji meri barok. Ta stil danes šele iščemo. Razumljivo je, da si želijo dame, katerim dela vitkost, oziroma ohranjevanje vitkih Unij, težave, olajšav, ki bi jih naj razbremenile naporov in tozadevnih prizadevanj. Glavno stremljenje današnje žene bi moralo iti za tem, da se telo temeljito vadi in uri, da pa pri tem zadrži Še vedno karakteristike ženskega telesa, žensko telo bi moralo imeti tudi izraz. Njegove kretnje bi morale izdajati značaj, morale bi nekaj pomeniti nekaj govoriti. Menda ni žene, ki je postala vitka, da bi si želela, da zopet odebeli. Kajti po- stati debel pomeni postati star. Geslo sodobnosti pa je: ostati mlad pod vsakršnimi pogoji. Tako je tudi stremljenje mode: kratka krila, bubi-frizure, vitkost itd. Vitkost je mladost! Nekaj časa so-si-cer dame pretiravale v vitkosti in so postale celo neprijetno suhe- Končno pa jih je izučila izkušnja, da pretirano vitkost, ki je čestokrat prehajala že v oglatost, moški odklanjajo. Ženska kljub vitkosti ne sme izgubiti ženskih form. Dekolte ne sme nuditi možnosti preštevanja kosti. Da je zadnji čas oblost bolj priljubljena kot pretirana mršavost, je pripisati zmagi moških in njih estetskega okusa. Kajti popolno možatost izražajoče žensko telo je bilo vse prej, kot pa prijetno za oko zlasti za moško oko. Zensko telo rab mnogo gibanja, ritmičnih vaj, da ostane vitko in mlado. Bližnja bodočnost pripada torej vitki prijetno zaokroženi Uniji, ne pa pretiran mršavosti, še manj pa tolstim oblikam 1 bodisi tega ali onega dela ženskega te-! lesa. 1 M V' \ ■A" * „ Moj mož sme kaditi, « ti pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam.“ Varuje perilol t „Pokojnik“ na suojem pogrebu V jeseni je iz francoske armade pobegnil cigan Joseph Denis. Oblasti so ga brezuspešno zasledovale, cigani pa so prišli med tem na originalno idejo. Dezerterjev oče je prijavi! domačemu župniku, da ie njegov sin Joseph nenadoma umrl in je pripravil vse potrebno za pokop. Cigani so nabavili rakev, jo napolnili z zemljo in zagrebli rakev ob splošni žalosti ciganskega plemena, kateremu je pokojnik pripadal. Po pogrebu so cigani priredili tradicijonelno pojedino z divjimi plesi, toda orožniki, ki so se nahajali v ljližini, so nenadoma opazili med plesalci »pokojnega« dezerterja Josipa Denisa, ki so ga zasledovali. Brezskrbno je plesa! s svojo zaročenko in se radoval s pogrebci. Orožniki so ga seveda prijeli in zaprli- »Pokoj: ni dezerter« bo po prestani kazni moral zopet v vojaško suknjo. ŠPORT PRIHODNJE NEDELJE. V nedeljo 7. tm. se srečata v drugem kolu pomladnega prvenstva dobra pro-tivnika: okrožni prvak ISSK Maribor m SK Železničar. Za tekmo vlada veliko zanimanje, kajti prvak se sigurno pribli-žuje formi, ki jo je imel v jeseni, dočim je moštvo »Železničarja« v svojih prvih nastopih dokazalo dobro igro, kar je popolno jamstvo, da bo srečanje nudilo napete momente. Dopoldne bo nastopila SK Svoboda proti Rapidu, kar pa naj-jrž ne bo vplivalo na izpremembo sta' nja prvenstva, ki je sledeče: 1. ISSK Maribor 2. Rapld 3. Železničar 4. Svoboda 5- Ptuj Nova služkinja. — Ste imeli kakšen prepir ali spor, ko ste odšli iz dosedanje službe? — Milostiva, jaz sc nikdar ne prepiram. Gospo sem enostavno zaklenila v kopalnico, pobrala svojih sedem če