Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. t/. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
«tjgs irf	V	»»l»ll/»/*/l	"' UradnVHva In mpravml Ljubljana, FrmnUlkmntkm ulica 6 1. Rekeplsov ne vračamo. Nefrankiranlk pitam na sprejemamo. Uhaja vsak letrtek. Naročnina letno
iHH Jlesecna priMO^JO. »M^rOSVeiO.« = 60 dir, za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U.	list t članarino. Oglati po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lak. rač. 11.153. Tale/on4S-8t
Še o našem gmotnem položaju
Naš gmotni položaj je brezupen! Ta bridka ugotovitev ni fraza — marveč gola resnica.
Z dneva v dan postajajo vidnejši obrisi popolnega obubožanja uradniške družine. — Naši prejemki, ki so do nedavno komaj zadostovali za golo preživljanje, postajajo sedaj premajhni tudi za samo prehrano. Toda draginja se ne ustavlja. Še vedno narašča z naravnost rekordno naglico. Minili so komaj trije meseci, odkar je vojni vihar zadivjal nad Evropo in pretresel tudi naše narodno gospodarstvo ter ga spravil iz ravnotežja. — Otežkočen uvoz raznih vrst blaga in surovin iz drugih držav in kontinentov, zelo dobra konjunktura za prodajo in forsirani izvoz vseh naših agrarnih produktov — vse to je udarilo po našem, kolikor toliko uravnovešenem narodnem gospodarstvu in ga zazibalo v njegovih temeljih. V naši notranji trgovini se je takoj opazilo pomanjkanje raznih živ-ljenskih potrebščin in dvig cen je bil že prvi mesec neizbežen. Toda čeprav so se že meseca septembra znatno dvignile cene raznim vrstam blaga, vendar ni nihče mogel pričakovati, da bodo v treh mesecih dosegle 20 do 30 % povišek. Resničnost te trditve ni treba dokazovati, ker jo vsi prav težko občutimo.
In naši prejemki? Z zakonom 1. 1931. so bili še dokaj zadovoljivi. Toda kaj kmalu so začele razne redukcije in okrnitve pod pretvezo pocenitve življenjskih dobrin. In še preden je bila izvršena najbolj boleča redukcija naših prejemkov 1. 1935., so cene vsem življenjskim potrebščinam narasle. In od takrat dalje so se cene polagoma dvigale, in naši prejemki so bolj in bolj padali pod eksistenčni minimum. Vsi državni uslužbenci smo se z veliko težavo in z vedno naraščajočimi dolgovi borili za svoj bedni obstanek. Toda sedaj ne gre več. Naše moči popuščajo. Zadolževati se ni več mogoče — toda cene naraščajo in obup se nas loteva.
V vseh krogih državnih uslužbencev se opažajo iste ugotovitve — iste skrbi. Vsi na-glašajo, da jim borba za obstanek, borba za cenam primerne dohodke, povezana z vedno naraščajočo skrbjo za obstanek njihovih rodbin, slabi delovne sile. Vsi, prav vsi dvigajo svoj glas in sklicujejo zborovanja, katerih edina točka dnevnega reda je klic po zboljšanju našega gmotnega položaja. Enodušnost in spontana solidarnost v tem, danes edinem in najbolj perečem vprašanju, nam izpričuje njegovo važnost in opominja odločujoče či nitelje na nujno potrebo njegove rešitve. Kako zelo smo upravičeni naglašati resnost položaja, v katerem se nahajamo, nam potrjuje tudi dejstvo, da nismo samo državni uslužbenci tisti, ki zahtevamo zboljšanje, marveč se opaža isti pokret med privatnimi uslužbenci in delavstvom vseh kategorij. Vedno bolj naraščajoča draginja povzroča prav vsem slojem, navezanim na strogo odmerjene dohodke, silno velike skrbi — kajti vsi se bojimo najhujšega — bojimo se katastrofe.
Mnoga privatna podjetja so spoznala resnost položaja in tudi — postavljamo jo za vzgled — celjska občina je zvišala plače vsem svojim uslužbencem. Taki primeri so pri nas redki, toda čeprav bi to bila izjema, vendar bi ta primer bil zadosten dokaz, da so ponekod tudi odločujoči uvideli, da dosedanje plače ne zadostujejo, ker niso dovolj visoke, da bi se mogli prejemniki z njimi uspešno preživljati ob silno naraščajoči draginji.
Tudi državna oblast je že sama priznala veliko draginjo. Septembra meseca je bila izdana uredba o pobijanju draginje,
S tem primerom samim so na odločujočih mestih priznali potrebo zvišanja prejemkov in s tem tudi upravičenost naših zahtev.
Zaradi stalnega dviganja cen se nas pola-šča obup. Uredba o pobijanju draginje je ostala le na papirju, kajti cene vsem življenjskim potrebščinam stalno naraščajo in so njihovi skoki vedno večji.
Državni uslužbenci vseh kategorij smo bili že pred mesecem septembrom v skrajno slabem gmotnem položaju. Naši prejemki so že preje padli globoko pod eksistenčni minimum. Toda danes nam preti že skrajna nevarnost, popolno obubožanje naših družin, ki jim naše plače ne bodo več zadostovale niti za najskromnejše preživljanje. Posledica tega bi bila popolna apatija in tudi demoralizacija. To pa ne more biti v korist državi in njenemu ugledu.
Vse to so za nas porazna dejstva in zato upravičeno pričakujemo rešitve našega gmotnega položaja. Ko dvigamo svoj glas, ponovno naglašamo, da naš položaj ne prenese več čakanja.
Potreba zvišanja
Draginja, ki narašča z dneva v dan terja zvišanje uradniških prejemkov. Če pa hočemo, da bo zvišanje plač tudi kaj zaleglo, mora biti to povišanje realno, t. j. mora upoštevati gospodarske prilike sedanjosti in materialno -socialno stanje državnega uradništva.
Z novim uradniškim zakonom z dne 31. marca 1931. smo dobili še kolikor toliko primerne prejemke, ki so omogočali skromno, a dobro življenje. Toda to stanje ni trajalo dolgo. Že v oktobru je sledilo prvo občutno znižanje, kmalu nato še drugo. Uredba je motivirala zmanjšanje prejemkov s padcem cen, kar je imelo za posledico zmanjšanje državnih dohodkov. Do 1. 1933. so cene življenjskih potrebščin res padale, vrednost denarja pa se je dvigala. Od 1. 1933. pa moramo beležiti počasno, a postopno dviganje cen, dokler ni v letošnjem poletju doseglo življenjsko raven iz leta 1931.
Vse te izpremembe o gibanju cen smo morali vzdržati z našo plačo, ki je bila prila-godena časom najslabše konjunkture, t. j. v letih 1932. do 1935. Država je segla po skrajnem sredstvu, da vzpostavi ravnotežje v državnem proračunu ter je znižala uradniške prejemke na življenjski minimum 1. 1933. Takrat je znašal drž. proračun 9 milijard, torej je bil za 3 milijarde manjši od onega leta 1931. Letošnji državni proračun pa je celo večji od 1. 1931. Po tem realnem, čisto računskem zaključku, je tudi življenjski standard 1. 1931. enak 1. 1938./1939. ter lahko zaključimo: Če sta življenjski standard, t. j. indeks cen ter drž. proračun enaka onemu 1. 1931.. tedaj je dana tudi finančna možnost, da dobimo iste prejemke, kakor smo jih imeli 1.1931. Zakono-davec je pri uzakonjenju uradniških plač moral imeti v računu 1. življenjski standard v letu 1931., 2. velikost in zmogljivost državnega proračuna. Plača mora biti vedno v sorazmerju s finančno močjo države.
Dejal sem, da je življenjska raven enaka oni v letu 1931. Toda ta trditev drži pogojno, t. j. do avgusta letošnjega leta. Od avgusta pa se cene rapidno dvigajo, saj znaša porast cen življenjskih potrebščin od oktobra na november skoro toliko, kakor porast od lanskega do letošnjega novembra (v 1 letu 7,2 %, v 1 mesecu 5,1 %). Še prav psebno čuti to po-draženje življenja družina, ker je bila naj-občutneje prizadeta 1. z odvzemom rodbinske doklade za žene ali draginjske doklade poročeni uradnici in 2. zaradi naraščajoče draginje, ki jo družina še prav posebno čuti. Vse opisano dovolj jasno priča, da je zahteva pravičnosti, da se najmočnejšemu konsumentu nudi možnost dostojnega življenja. Vedno se je tolmačilo znižanje plač iz principa življenjskih cen, tako tomačimo mi danes našo zahtevo po zvišanju plač edino z vidika življenjskega stanja v državi.
naših prejemkov
Naše ugotovitve si poglejmo v računski luči.__
Leto	1931.	1935.	1937./3S. 1939.
drž. pror. 12 mili).	9 mili).	10 milij. 13 mili),
plača	100 '/o	73 •/•	77 •/» 100 •/•
standard 100 •/.	70 •/.	95 •/« 77 •/■
manj	več od manj
Pol^skup.	______J.1?!5^ _
IX.	1675	1215	460	1300	85	395
VIII.	1980	1470	510	1555	85	425
VII.	2310	1700	610	1810	110	500
VI.	2710	2040	710	2150	110	600
V.	3250	2430	820	2550	120	200
povpr. 2413 1711 622 1873 100 520
Ta slika nam lepo kaže, da je bila povprečna plača 1. 1931. din 2413,—, 1. 1935. din 1771,— in danes din 1873,—, torej pri višjem življenjskem standardu in višjem državnem proračunu za 520 din manjša.
Da bomo našo zahtevo po zvišanju plač postavili na realna tla, hočem navesti življenjski minimum za tričlansko družino. Podatke sem zbral od 10 uradniških družin in sem vzel povprečje. Številke veljajo za manjše kraje.
Hrana..........din 1000,—
Stanovanje........„ 250,—
Luč............ 30,—
Članarine.......... 25,—
Kulturne potr., časopisi, knjige . „ 50,—
Obleka......din 200,—
Perilo........ 25,—
Obuvalo.....„ 40,— „ 265,—
Inventar.......... 150,—
Malenkosti in nepredvideni stroški „ 200,—
Skupaj din 1970,—
Ta družina ima sedaj 1300 do 1555 din! Eksistenčni minimum za tričlansko družino bi bil 1920 din. (Leta 1931. je imela tričlanska družina: 1675 din plače + 300 din doklade = 1975 din!) V II. in I. drag. razredu bo stanovanje dražje, kar bo zahtevalo zvišanje do-klad. Pač pa moram pripomniti, da je treba napraviti drugačno razvrstitev, n. pr. življenjski standard v Mariboru ali Celju ni prav nič mt>njši od istega v Ljubljani ali Zagrebu. Vsa večja mesta naj pridejo v I., manjši kraji, industrijski centri in zdravilišča pa v II. drag. razred.
Težek materialni položaj, v katerem se nahaja drž. uradnik ter porast cen življenjskih potrebščin zahteva nujno in izdatno zvišanje plač. To izboljšanje po mora biti v pravilnem razmerju z današnjim življenjskim standardom. Ugotoviti je treba realne potrebe uradništva in uradniških družin glede na splošno gospodarsko stališče. Ker je življenjska raven za 30 do 40 % višja, mora biti tudi zvišanje sorazmerno, t. j. za 30 do 40 %, kar znaia 500 do 800 din mesečno.
Težak položaj zahteva hitro rešitev.
—a—
—t Za rokotvorni pouk niste imeli primernih, zanimivih in praktičnih načrtov in predlog. Ta nedostatek je sedaj odpravila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Za prvi po-kus iz te stroke je založila in izdala v omejenem številu zbirko »Načrtov za šolo in dom«, ki jih je sestavil avtor člankov »Za tri dinarje elektrike« g. Vilim Kunst. Zbirka obsega: 1. Morsov brzojavni aparat s ključem. 2. Električni zvonec. 3. Indukcijski aparat. 4. Telefon. 5. Mikrofon.
Načrti so tako izdelani, da more napraviti aparate vsak, ki ima le količkaj veselja do rokotvornega pouka.
Z izdelovanjem aoaratov bodo otroci prodrli v tajne elektrike na zelo lahek in naraven način, da jim bo ostala funkcija aparata trajno v spominu.
Učiteljska tiskarna je nastavila cene načrtom zelo nizko, da jih bo prav vsakdo zmogel. Zbirka 5 načrtov stane dim 7,50, en načrt samo din 1,50. Sezite takoj po načrtih.
—t Še nekaj zgodovinskih in zemljepisnih slik ima na zalogi Knjigarna Učiteljske tiskarne. Ne pozabite, da so izvrstno učno sredstvo zgodovinske in zemljepisne snovi. Poskusite! Cena vsake zbirke je 4 din.
—t Iskreno priporočamo knjižico ing. Stanka Dimnika: Kake naj si uredimo naše domove za obrambo Dred letalskimi napadi. Cena knjižici 5 din. Pri večjem odjemu 10% popust.
—t Ali ste naročili za svojo šolo in zase šolske in pisarniške potrebščine? Naročite pri Učiteljski tiskarni! Svoji k svojim!
1") vt v •	«it«	v** i«
Bozicm prazniki in učitelj
Približujejo se prazniki miru. Mir in zadovoljstvo bi morala vladati -v vsaki družini. Vsako leto smo učitelji nekaj dni pred temi prazniki računali in se mučili, kako bi se prebili skozi praznike miru. Kako bi si omislili najnujnejše, kar tudi učitelj kot človek potrebuje za božične praznike. Že od doma smo bili vajeni, da smo za te praznike imeli na mizi vsaj dvojno jed, če drugega ne. Oče nam je kupil nogavice in tople rokavice. Bile so poceni, a bile so le. Kaj bomo pa mf dali letos svojim otrokom? Leto za letom smo gledali božično drevo in pod njim za nas pomembne darove. Odrasli smo in odšli za svojim poklicom na deželo, kjer so prazniki miru vse veličastnejši, kjer si vsak, še tako ubožen kajžar preskrbi zase in za svojo družino nekaj priboljška, da vsaj za nekaj časa pozabi na svojo revščino. Letos si bo skoraj vsak kmet vsaj nekaj preskrbel za praznike, ker nekoliko bolje prodaja svojo živino in pridelke.
Kaj pa učitelj? Državni uradnik? On ima isto plačo, kot jo je imel pred petimi leti. Vse, kar mora on kupiti je za 30, 40
do 50 in še več odstotkov dražje. Danes si pri svoji plači ne more kupiti ne obleke, ne obuvala, niti zadostne hrane za delavnik. Kako si bo kaj omislil za praznike? Kako bo mogel letos razveseliti svoje dete z jaslicami in malenkostnim darom, da se bo spominjal tistih lepih božičnih praznikov, ki ostajajo v otroški duši najbolj zaznamovani? Letos bo moral pač svojim otrokom pripovedovati o Božičku, ki ima premalo denarja in je draginja tudi v Sveti noči zelo velika.
Izjavljamo, da ne moremo več dalje. Upali smo, da se pred praznikom rojstva Najpravičnejšega regulirajo naše mizerne plače. Če raste draginja, bi morala rasti1 tudi v primernem proporcu naša draginjska do-klada. Toda nikjer nič, povsod gluha ušesa, povsod trkamo, odzivi pa so samo obljube. Od obljub se ne da živeti. Od obljub ne bomo zadovoljni ob praznikih miru, ker so nam trgovci obljubili, da ne dobimo več na up. če 1. decembra ne plačamo. Nam so obljubili zvišanje plač, pa se te obljube do danes niso izpolnile. Trgovci so nam pa obljubili zvišanje cen moke, kruha, petroleja, olja, masti in
drugega, pa so to obljubo tudi natančno izpolnili. Izpolnite nam tudi prvo, saj bo z dobro voljo tudi šlo.
Božični prazniki bodo za nas bolj skromni kot smo mislili. Upajmo, da nam bo 1. januar 1940. prinesel naš neobhodno potrebni eksistenčni minimum.	K.
v
Življenjska tehnika
Ker govorimo danes že o vseh mogočih" vrstah tehnike, sem poskusil načeti problem življenske tehnike, ki nam je že dolgo dobo naša spremljevalka, pa naj to hočemo ali ne.
Cela vrsta literarnih umetnin o učiteljstvu bazira na dejstvu, da je v naših vrstah krepko razvit smisel za posnemanje fines meščanske civilizacije. Če bi tako ne bilo, bi pravi umetnik, kot je bil Ivan Cankar, obrnil ogledalo drugam. Naš izjemni način življenja, v tesnih stikih z narodom, je od nekdaj izzival umetnike in je njih ustvarjalno silo usmerjal tja kjer je na eni strani življenje še neizmaličeno, prisrčno in preprosto, na drugi pa je tuj svet! ki ga med drugimi zastopa tudi učitelj. Prisiljen živeti v novem mil jej u, poskuša vzpostaviti do ljudi neki pozitiven odnos. Prav tu si moramo biti na jasnem o sledečem: Vsak odnos do sočloveka mora imeti realno vsebino, katere zunanja forma je nastop, različen po okolici in ljudeh. Ako nas tak odnos prevzame, potem gotovo ni anglosaškega, francoskega ali katerega koli tipa, ki se zanje ogrevalo nekateri celo v pedagogiki 20. stoletja m ga propagirajo kot vzgojni ideal; ampak je čisto osebnega, res doživetega izvora. Tak odnos bazira na duhovni zgrajenosti posameznika, ki je umel pronikniti v dinamiko življenja širokih slojev našega naroda in se vključiti kot pozitiven element v tok tega življenja. Vsak drug odnos je pri nas samo lepa posoda, ki ne more sprejeti naše vsebine. In takih posod je veliko.
Spričo dejstva, da se vkljub vednemu po-udananju stanovske zavednosti še zmerom dobijo vizitke z napisom — N. N.: mestni učitelj, moramo nričeti sistematično čistiti naše vrste te navlake. Ne pomaga nič, tu je potrebna vzgoja in samovzgoja! Še vlada po zborovanjih antagonija med hribovci in do-linci. Kakšni občutki naj navdajajo tovarišico ah tovariša s hribov, če sliši šušljanje, da ne uspe priti v dolino, ker ne obvlada dovolj življenjske tehnike?! Ali naj še naivno veruje v nekje zapisano pravico — pravico, ki nikakor ne pride do izraza?
Kaj pa mlajši kolegi? Cinizem je izkrivil njih pogled na svet in na pojave v vsakda-mem življenju. Zastrupljen je bil njih korak v življenje in zaman pričakujemo od njih izrazite, aktivne stanovske zavednosti. Ali smo jim v času njihove brezposelnosti res nudili vse ono, kar bi upravičeno smeli pričakovati od nas? Smo jim morda razen dobrih besed mogli nuditi tudi materialne pomoči? Smo prisluhnili njih pogovorom, ko so tarnali med seboj: Če bom moral še eno leto ostati doma, kjer vidim, da odjedam kruh, ki je pripravljen drugim, se raje ustrelim!? Sami so pritiskali kljuke in se tako priučili svoje življenjske tehnike, ki ni v skladu s tovariško, stanovsko linijo. Le prevečkrat so morali opažati vpliv mehke hrbtenice, da bi mogli že takoj postati poborniki in nosilci idej stanovske zavednosti. Toda, čim bogatejši bodo na življenjskih izkušnjah, tem bolj se bodo približali idealom popolnih borcev za stanovske pravice.
Ne bilo bi prav, če bi se vnašalo v naše vrste ozkosrčno gledanje, da bodi redno napredovanje po grupah edino gonilo borbenosti stanovsko zavednega članstva. Spregledati moramo, da je to drugotnega pomena, dokler ni za to realne osnove. Skupaj z množico do-bromislečih širokih slojev naroda moramo ustvarjati pogoje za normalen potek šole. Vzporedno s tem terjati za svoje delo nagrado, kr bodi tako visoka, da nam ne bo treba kriviti hrbtenic na levo in desno. Delu žene naj se prizna vrednost, ki ga stvarno ima, ne pa govoričiti o lepem vedenju in kavalirstvu, ki smo ga dolžni ženam, ker često ni v njem nikake srčne kulture in pravega jedra.
Živimo v času jekla in vrtoglavih konstrukcij, ki so zrahljale moralne osnove člo-
Vsebina:
Še o našem gmotnem položaju.
Potreba zvišanja naših prejemkov.
Iz uredbe o dokladah oseb, upokojenih z izjemnih položajev.
Božični prazniki in učitelj.
Življenjska tehnika.
Stvarnost narekuje nove naloge.
Naš narodno-obrambni problem.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Kako se nam godi? — Vprašanje pripravnice.
LISTEK: Bleščeči odsevi.
Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
veške družbe in v tem času moramo kot vzgojitelji z instinktivnim čutom slediti toku življenja naših delovnih množic, kamor edino spadamo. Kamor koli drugam usmerjamo svoj
čolniček, bo postal anahronizem in nebodiga-treba, ker bo zašel v okolico, ki zanj ni primerna, saj mu ne more dajati potrebne gonilne sile, ki je bistvo življenja.....ec.
ločila za graditev nove šole - enorazrednice pri Sv. Treh kraljih in tako dokazala vsekakor, kako se zaveda svoje vzvišene naloge v teh težkih časih.
V Lokavcu v Slovenskih goricah se je do leta 1850. poučevalo slovenski. Leta 1887. se je sezidala nova šola s podporo društva »Deutscher Schulverein«. Učitelji in člani šolskega odbora so se morali zato obvezati, da bodo vzgajali mladino v nemškem duhu. Na tej šoli se je poučevalo do leta 1923., torej še dolgo po osvoboditvi — v nemškem jeziku! Posledice? Dogaja se in značilno je, da si člani slovenskih družin s slovenskim obče-valnim jezikom dopisujejo nemški, ker drugače ne znajo pisati... Danes je tu petraž-redna ljudska šola z državnim učnim jezikom, v njenem okolišu ima le 30 družin ali 14 % nairočen kak časopis ali knjigo ... Zelarji in viničarjii so najbednejši ljudje v kraju in morajo pač iti za kruhom s tistim, ki jim ga da...
Na kočevskem igrajo poleg slabih in pretesnih šol z majhnimi učilnicami, brez telovadnic, učil in vrtov in nezdravimi stanovanji za učiteljstvo, veliko vlogo narodnostno mešani razredi. V takih razredih se vidno odražajo socialne razlike med dobro preskrbljenimi otroki nemških staršev in slabo hranjenimi otroki slovenskih staršev, ki često nimajo miti zaslužka, da bi mogli svoje otroke pošiljati v šolo primerno oblečene in nahranjene ter preskrbljene z najnujnejšimi knjigami in šolskimi potrebščinami. Pouk v takih razredih je zelo težak in v tako nezaželenih oblikah, kakor nikjer drugod v Sloveniji. Kriva je beda in zopet beda obubožanega in brezposelnega slovenskega življa, tako ugotavlja pisec članka.
Tudi v okraju Maribor-levi breg, ki je izrazito obmejen in ki je izpostavljen najhujšemu pritisku s severa, najdemo v šolstvu zelo nezdrave razmere kot posledica konservativnega mnenja merodajnih oblasti, da šolstvo ne potrebuje večjega razmaha, da že itak preveč stane in da to, kar je, itak zadostuje kmečkemu prebivalstvu. V okraju je 29 šol s 189 oddelki, manjka torej 60 učilnic. V 20 letih je bila v tem okraju zgrajena le 1 (ena) nova šola in še to je postavila Družba sv. Cirila in Metoda 1. 1936. V tem času se tudi stanje šolskih poslopij ni mnogo spremenilo, število učencev pa je raslo. Pisec članka ugotavlja, da na meji ni vseeno, ali je pouk skrčen ali ne, če je v sobi 40 učencev ali 70, če poslopje ustreza zdravstvenim predpisom ali ne!
Stanje naših obmejnih šol je tako, da ustreza samo ena šola ob državni meji vsem predpisom, večina pa naravnost kriči po pomoči. Učitelji si morajo iskati stanovanja skoro povsod pri sosednih kmetih, šole so povsod potrebne temeljite adaptacije ali pa bi bilo treba sezidati nove. Najvažnejši šolski obmejni problem je, kako razširiti šolska poslopja! Potrebe občin so tako velike, da le prečesto stopi šolstvo in prosveta v ozadje.
Pisec članka obravnava nadalje vprašaje, kako naj bi bila urejena vsaka šola v obmejnem pasu, da b:i ustrezala vsem zahtevam in potrebam. Glavni pogoj je zadostno število učilnic, delavnica za ročno delo, prostor za šolsko kuhinjo, čitalnica za učence, pisarna za šolskega upravitelja, soba za učila in knjižnico, kopalnica, igrišče, vrt, telovadnica, stanovanje za učitelja, itd., itd.
Grozotna slika gospodarskih, kulturnih in prosvetnih razmer našega mejaša so le posledica naše slabe gospodarske politike, ki bi morala imeti zanj posebne olajševalne ugodnosti, saj je mejaš straža na meji. Najbolje bomo podprli moralno in materialno odporno silo našega življa na mejah, če ga bomo gospodarsko in socialno kar najbolj podprli. Nujno je, da odslej posvečajo odgovorni krogi dn vsa javnost največjo pozornost izboljšanju socialnega in gospodarskega položaja na naših mejah, nas uče glasniki narodnega delavstva.
Na žalost merodajni krogi naš narodno -obrambni problem zanemarjajo in ga prepu-
ščajo vodstvu privatne iniciative: slovenskemu učiteljstvu in Družbi sv. Cirila in Metoda.
Delo Družbe sv. Cirila in Metoda je med narodom že toliko znano, da ga ni treba podrobno navajati. Njene vsakoletne skupščine so bilance njenega dela med narodom v najširšem pogledu. Za slovensko šolstvo, prosve-to in razne kulturne namene je izdala v letu 1938. din 113.489,50, podpore šolam za knjige, molitvenike, katekizme, učila, šolske odre, božične in narodno-obrambne namene pa 206 tisoč 836 dinarjev 10 par, skupaj nad 320.000 dinarjev. Posebej je izdala znesek za giradnjo novega šolskega poslopja pri Sv. Treh kraljih, kar smatra Družba za eno najvažnejših dejanj v letošnjem letu. Letos je družba sprejela sklep, da zgradi šolo v Prekmurju.
Poleg tega je družba izdala lansko leto »Kočevski zbornik«, obširno znanstveno knjigo, ki obsega 10 razprav. Zbornik služi za dobro spoznavanje kočevskih prilik. V tekočem letu je važna ustanovitev »Narodne kreditne zadruge z omejenim jamstvom« v Celju, v kateri so se CMD in sokolske župe v dravski banovini zedmile za sodelovanje na narodno - obrambnem pol ju, ker je za en del nairodno - obrambnega dela potreben kapital in neki instrument, ki bo vodil račun o posestnem stanju na naših mejah.
Ne navajamo podatkov Družbe sv. Cirila in Metoda z namenom, da bi tej važni narodno - obrambni organizaciji, ki. je letos polagala že petdesetič svoje račune, peli slavospeve, temveč le iz razloga, da pokažemo, kolika moč leži v privatni iniciativi, ako se dela sporazumno in sitematično oziroma koliko večji uspeh bi imela ta privatna iniciativa, ako bi bila znatno podprta od merodajnih oblasti in celokupne javnosti.
Drugi faktor, ki zasleduje že po svojem poklicu življenje naroda, je učiteljstvo. Slovensko učiteljstvo, včlanjeno v JUU — sekciji za dravsko banovino v Ljubljani — razpravlja na vseh svojih zborovanjih in skupščinah o vseh problemih naše meje in narodnostno ogroženih krajih, ter se zaveda, da leže vzroki narodne mlačnosti ob meji, v slabih gospodarskih in socialnih prilikah. Zato preiskuje šole, gospodarska vprašanja in otrokovo okolico, da bi bolje prodrlo v globino duše tistih ljudi, ki so moralne pomoči najbolj potrebni. Učiteljstvo stalno zahteva v svojih resolucijah, da se postavijo na mejo popolne šole, ker edino sredstvo piroti raznarodovanju naših mejašev je sistematična nacionalna vzgoja mladine v šoli in praktična gospodarska pomoč.
Hvalevredno je omeniti delo odseka učiteljic, ki ie začel lansko leto z zimsko pomočjo, s katero je ogrel marsikatero revno sobico in telesce ter nasitil sto in sto lačnih želodčkov. Z geslom »Otrok za otroka« so za-počele akcijo, po kateni bodo zvezale mejo s središči ter pomagale mejašem vsaj v času, ko so naše pomoči najbolj potrebni.
»Delo. človeka dostojen zaslužek in vsakdanji kruh so tvorci zadovoljstva, viri ljubezni do domače grude ter predpogoj kulturnemu napredku in narodni zavesti!« kliče pisec nekega članka. Delajmo torej vsi poklicani za gospodarski, kulturni in socialni napredek naroda ter bodimo čuječi in odporni, kajti tako nam pravi tujec:
»Ako se v kakem narodu ne pojavlja več niti obrambena reakcija, je zirel, da postane narod sužnjev.«
Zato pa: Meja kliče nas vse!
Vir.
Vsak učitelj(ica)
je lahko član
Učiteljske tiskarne!
Stvarnost narekuje nove naloge
V odgovoru, ki je izšel pod gornjim naslovom v štev. 17. »Učiteljskega tovariša« na naša pojasnila v 15. številki »Učiteljskega tovariša«, navaja tovariš Martin Mencej dva konkretna vzroka za svoje oddvojeno stališče glede presoje dogodkov na letošnji glavni skupščini v Banja Luki, in sicer:
1.	se opira na avtorja M. J., ki piše v svoji brošuri »Za staleško jedinstvo«, Beograd 1939: »Odklonitev kandidata tretje grupe na listi prve grupe je bila izvršena po nalogu, ki je prišel od iste strani, od katere je organiziran »Novi učiteljski pokret«. Ko ni uspelo razbitje enotnosti učiteljskih vrst z organiziranjem »Novega učiteljskega pokre-ta«, se je začel ta posel z napadom na našo grupo«. Ta trditev je docela neosnovana in neresnična. Na kandidacijski odbor ni nihče vplival, niti ni to poizkušal in kandidacijski odbor od nikoder ni dobil nobenih navodil in nobenega naloga. Kandidacijski odbor je vršil svoje delo pri sestavi liste popolnoma svobodno. Ker je neresnična trditev avtorja M. J. »Za staleško jedinstvo«, so brez podlage tudi vsi zaključki, ki iz nje izvirajo.
2.	Da je glavni odbor JUU v svojem komunikeju, izdanem po seji, ki se je vršila ta-
koj po zaključeni glavni skupščini, navedel, zakaj se ni ustreglo željam hrvatske delegacije, in sicer: »... da je neki gotov dogodek na sekcijski skupščini v Zagrebu — mimo katerega ne more iti — kljub najboljši volji že vnaprej odvzel možnost za tako rešitev.« Vzroke, zaradi katerih kandidacijski odbor ni uvaževal želje hrvatske delegacije, smo navedli v svojih dosedanjih pojasnilih, zato jih ne ponavljamo. In ti vzroki so odločali Če je glavni odbor, ki pri sestavi kandidatske liste ni sodeloval, navedel še en vzrok, je s tem le še jasneje potrjeno, da je bila nemogoča rešitev kot jo je predlagal kandidacijskemu odboru zastopnik hrvatske delegacije.
K mnenju tov. Menceja, kaj naj bi storila slovenska delegacija:
Dejstvo je, da se slovenska delegacija niti pred sestankom niti na sestanku ni raz-govarjala o kaki enotni listi, marveč zgolj o oficielni listi in njeni ureditvi z ozirom na odstop tov. Kranjčeviča. Zahteva po enotni listi sploh ni bila nikdar postavljena in je zaradi tega bilo tudi nemogoče, da bi se slovenska delegacija za tako listo opredelila.
Ostali del članka je pojasnjen že v naših prejšnjih pojasnilih.
Naš narodno-obrambni problem
»Naša meja... meja gori!« moramo vzklikniti, ko prebiramo koledar obrambne Družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1940. Tesno med seboj povezani članki znanih piscev o našem narodno-obrambnem problemu pričajo o resnem in načrtnem delu naše največje narodno-obrambne organizacije, ki ne le samo z besedo, temveč tudi gmotno dela na tem, da bi bila naša meja in ostali narodnostno ogroženi kraji trdni in dobro zavarovani. Ne bo torej odveč, ako zberemo za naše učiteljstvo, ki pri tem delu samo pridno aktivno sodeluje, iz vseh člankov v koledarju glavne misli z namenom naš narodno-obramb-ni problem osvetliti z vseh strani.
Ob naši severni meji ni večjih skupnih naselbin, le posamezne kmečke domačije so raztresene po pobočjih in irebrih, a še to so nizke lesene hišice revnih bajtarjev in vini-čarjev. Gorski kmet je navezan sam nase, ne pozna sožitja, živi le samemu sebi in svoji kmečki grudi. Živi v od sveta zapuščenem zakotju, do katerega se prerijemo le po gorskih kolovozih. Borba z zemljo in za obstanek mu ne dovoli počitka ... Zemlja je slaba, težko rodi m lonci so večkrat prazni ko polni... Živi skoraj pozabljen, kajti kdo ga pozna in kdo ve, kako živi?
Le v tem pogledu je enakopraven z drugimi državljani, dočim je gospodarsko, socialno, prosvetno in kulturno na najnižji stopnji. 'Svoje zemlje ima malo, v največ primerih je gospodarsko odvisen od tujih dvolastnikov, ki imajo v svoji posesti najlepšo zemljo in vinograde (v Slovenskih goricah 108.675 ha, t. j. 11 % najlepše zemlje, itd., itd.). Kupovanje slovenske zemlje ob meji se vrši iz gospodarskih razlogov, podprtih z zavestnim in preračunanim prodiranjem na jug.
Naši kmetje in vdničarji so na takšnih posestvih od svojih delodajalcev moralno in materialno popolnoma odvisni. Zato se jim ni čuditi, da gledajo ali celo uhajajo preko meje, kjer prodajo svoje najboljše moči tujimi in kjer se navzamejo tujega duha do svojega rodu in domovine . .
Nič manj ugodne življenjske razmere niso na Kočevskem. Kočevski Slovenci so gospodarsko odvisni od tujerodcev, ki so lastniki skoraj vseh hiš, od posestev in vse zemlje pa pripada njim preko 88 % celokupne vrednosti. Slovenci služijo pri njih kot sezonski delavci. Industrija v Kočevju ni v slovenskih rokah, tudi kočevski rudnik nič več ne daje dela in kruha tolikim slovenskim rudarjem kakor v povojnih letih. Zato vlada med Slovenci velika revščina.
Najvidneje se odražajo vse razmere v vprašanju šolstva, kjer se je na škodo našega naroda, njegove odporne sile in zavesti mnogo, premnogo zamudilo. Nekaj primerov, ki jih bomo našteli, nam bo dokazalo resničnost tega dejstva.
V zakotju ob Rablu nad Marenbergom, kamor ne zaide nobena tuja duša, ako nima opravka, je enorazredna šola pod tujo streho nizke lesene hišice. V prostoru 7,70 X 5,70 m uči učitelj 47 otrok, ki sede v trhlih klopeh. Sobica za učitelja (2,70 X 3,70 m) je bila zaznamovana kot naturalno stanovanje, radi katerega so vzgojitelju črtali stanarino. Na ta način so mu posredno zaračunali za to malo sobico nad svinjskimi hlevi 150 din mesečno, kolikor znaša celoletna najemnina za šolske prostore.
Pred državno razmejitvijo se je v tem šolskem okolišu poučevalo v nemškem jeziku. Šolska kronika beleži, da so naši otroci iz severnih predelov občine Sv. Lovrenc še do leta 1926. pohajali v nemško šolo pri Sv. Lovrencu. Šele 18. januarja 1926. so otvorili novo enorazrednico nad Sv. Tremi kralji kot podružnico marenberške šole. Radi učiteljskih premeščenj pa se pouk ni redno vršil. Tako beležijo, da je bilo od 15. oktobra 1933. do 4. junija 1934. komaj 35 dni pouka. Na prošnjo učitelja Vilibalda Kolairja je priskočila šoli na pomoč CMD z znatnim številom knjig, zvezkov in šolskih potrebščin ter znatnim zneskom za opremo učiteljevega stanovanja. Na pobudo imenovanega učitelja so marca meseca 1936. ustanovili okoličani v kraju svojo podružnico CMD. Družba CM se je končno od-
BLEŠČEČI ODSEVI
Šola je stala na spodnjem obronku Bo-riča in kazala prenovljeno lice ravno na vaško kolovozno pot. V breg in navzdol so čepele ob kolovozu kmetske biše in se stiskale nizko k tlom in med drevje. V ozadju so bile gore in prostrani smrekovi gozdovi. Glavna cesta je vodila daleč vstran od vasi in do mesta ter valujočega življenja je bilo četrt dne hoda.
Mitja Grom je spustil otroke iz šole in obsedel v svoji sobi. Bil je truden. Vedno enako mu je potekalo življenje. Vedno enako — kakor teče voda v železni cevi, ki nikdar ne prekipi, ne pohiti in se ne ustavi. Mitja je bil truden od preenakomernega koraka življenja.
Bil je mlad. V njem so gorele želje po visokih planinah, cvetočih poljih, po žubore-čih tesnih in valovanju morja. Sanjaril je o drznih tekmah, ostrih borbah duha in telesne moči. Hotel je slave dobrega družabnika, drznega človeka, zmagovalca življenja.
Bil je zaprt med štiri stene svojega razreda in sobe, vklenjen v neznatnost vasi, obsojen v umiranje malega življenja.
Vzel je časopis in čital. Besno ga je vrgel vstran. To daljše življenje, o katerem je čital in po katerem je hrepenel, ga je mučilo. »To so spomini,« je vpilo v njem, »a jaz hočem ustvarjanja, soigranja, dela, da se bo poznala moja misel in moja dlan!« Želja po gradnji ga je žgala v prsih. »Delal bi, vseeno kaj, samo da mine ta strašna pesem nemirnih možgan, ki hočejo zajeti življenje!«
Čut dolžnosti je bil najmočnejši: »Delaj za šolo!« mu je veleval. Sedel je k mizi, brskal po knjigah, risal zemljevide, pripravljal se za naslednji dan.
človeka. Mitja je gledal lastno nemirno podobo.
Praznota v njem je bila vedno večja. Mislil je: »Šel bi na vas. Toda kam, h komu? Povsod imajo svoje delo, povsod bom odveč. Svojega življenja ne morem zliti z njihovim. Svojega nemira ne morem utešiti v njih stalnosti.«
Strmel je v mrak skozi okno. Samo veter je gibal veje smrek in golih bukev za vrtom.
Vzel je gosli in zaigral. Pesem je bila jok. je bila smeh skozi obup, žalostna odpoved.
Šel je v gozd skozi večer in temo, med vejami, ki so ga bile v obraz, pa jih ni čutil. Za cesto je skovikala sova. Njen zvok je slišal skozi daljave blodeče duše, kakor lepo pesem.
Šel je kakor bi dremal. Ni videl, ni slišal ničesar. Duša je bila pogreznjena v zasanjane daljave, ki so obstale.
To je bil njegov mir.
Doma se je začel ples zbičanih možgan. Kakor, da so vse pošasti planile vanj. Miru ni bilo vso noč. Možgan ni mogel ne spočiti in ne zaposliti. Prekipeli so življenje, v katerega je bil presajen.
Skozi mrakove begajočega spomina je pomislil na mater, na Tanjo... -Žalosten nasmeh mu je zamrl v trpkem vzdrhtljaju.
Nikogar ni mogel poklicati na pomoč. Bil je kakor mornar, ki na širokem morju sam v viharju plove k bregu.
Potem je prebolel. Kipečih misli, razkošnih sanj ni bilo več. Vse je zatrl z zavestjo, da to ni delež njegovega življenja. Spoznal je usodo in se podal vanjo.
Popoldneve je preživel na polju pri kmetih ali v gozdu pri ogljarjih. Ob nedeljah je šel k fari v cerkev, po maši je moževal z njimi po gostilnah.
Domov, v mesto, v svet ni hodil rad. Ko se je vrnil, je bilo vse zmešano v njegovi notranjosti. Ustaljeni red, ki ga je s trdo roko vanj zapisalo življenje, se je porušil. Pesmi kipečih dni so se vrnile, nemir se je naselil v njegovem srcu. Skozi okno so spet vzdrhteli zvoki njegovih gosli, a kmalu so utihnili. Neskladje resničnosti in lepih sanj je vzel zvokom ves čar.
Hodil je na vas. Govoril je o letini, o vremenu, živini in otrokih. Vedno bolj se je vezal z vasjo. Začutil se je njen del, zraslega z življenjem vsega, kar ga obdaja. Kmetje so mu nadomeščali znance z domačih tal, ženice so bile orav tako dobre in prijazne kakor doma tete.
Živel je življenje vasi.
Samo včasih so pljusknili k njemu vali nekdanjih hrepenenj. Takrat je mislil s trpkostjo, v kateri ni bilo žalosti. Usoda njega — učitelja, je bila pravilna.
Opazoval je življenje, ki izteka. Tako bo njegovo izteklo, kakor puščavski studenec v pesek. Ne bo napajalo dolgih bregov z rodnim drevjem in zlatim žitom zasajenim. Malo življenje bo rodilo malo plodu.
Hrepenel je po velikih delih, po dejanjih, ki bodo daleč vidna in bodo dajala velike uspehe. Teh tu ni bilo. Hotel je široke družbe, razgibanih ljudi, v katerih sredini bo on gonilna sila. Premaknil bi narod iz dremavosti in ga nasitil z učenostjo.
Misel mu je omahovala. Tu je dan enak dnevu, delo skromno in nevidno, življenje teče v počasnih curkih.
A zavest je dajala prav usodi, ki ga je izbrala za skromnega zidarja ljudske učenosti. Tu se zidajo temelji ljudske prosvete. na teh kamnih bo stala stavba narodove moči. In vedel je dobro, da vsak dober dan v šoli, boljša priprava, večji napor v razredu bogati ljudsko znanje, plemeniti njegovo dušo.
Opuščal je blesteče sanje in se oklenil resničnosti. Majhne vsakdanjosti, ki je v svojih učinkih velika.
Včasih mu je bilo žal, da ga je življenje namenilo za majhne stvari. On. ki je hotel biti velikan v delih, je težko prenašal pezo majhnega življenja.
V drugih dneh je v jasnem spoznanju zrl ogromnost narodove neobdelane umske moči in bil je ponosen na svoje delo. Zdel se je podoben mravlji, ki z množico drugih gradi veliko stavbo.
Šola pod Boričem je stala v planinah, ki se širijo do morja. V tej samotni delavnici se je širil in večal umski narodov zaklad. Mitja Grom je bil ponosen na to zapuščenost in osamljenost, smatral se je podobnega vojaku, ki v prvih vrstah vrši svojo službo.
Potekala so leta. Mehka lica so mu otrd-nila v strogih potezah in besede so donele kakor zvok kladiva.
Še je padla misel: Je-li vredno življenja vse to bedno iskanje ciljev in neznatno delo?
Odgovor je bil pravilen: Če se ljudje pehajo, da pridelajo živež, če nekateri vse življenje vbadajo šivanke, ali preštevajo denar, ali pisarijo sklonjeni nad preperelimi mizami, če so vsa dela samo neznaten člen ogromnega narodnega ustroja, potem je oblikovanje uma in src poedincev, ki sestavljajo to orjaško narodno telo, vredno življenja.
Ta misel mu je bila v uteho, kadar so omalovaževali njegovo delo in ga prezirno vrednotili.
Stal je na bregu priljubljenega Boriča in zrl v dolino. Sonce je zahajalo za vrhovi in pošiljalo blesteče žarke skozi vejevje golih dreves. Hladne jesenske sape so se igrale z odpadajočimi listi. Bil je miren.
Spoznal je ceno življenja.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Kako se nam godi?
(Jesenski motiv.)
Kadar se ratajskemu učitelju, upravitelju in slugi zadolgočasi, vzame izza zaboja druge, neštetokrat potemplane čevlje in s svojimi ne
___^ 1	11:___• „ ^,. 1« .-v» i /~> /1 r"i no ca t n c p \
In oni mi je čikal tik mimo nosa in ušes in se režal na štiri zobe.
mirnimi, nabreklimi mislimi odrine še više v hrib. Predse gleda, ozirati se nima kam, počasi rine navzgor, misel pa vrta.
Še više gori podirajo. Polni, sočni gozdovi, kakor da rase denar. Požene se preko drče in stopi do njih. Obstanejo in pomaknejo klobuke.
»Se dobro seka?«
»»Strmina nas daje, pa že gre!«« Ostali molče, le stari, ki včasih obrne z jezikom čik in bzikne v stran dolgo rjavo slino, govori.
»Pa plačajo dobro?«
»»Vraga!«« Pljuje že kar predse.
Mlajši, za drvarja prezanikrni, gode: »Gospoda žre, oni so študirani, znajo!«
»Do 50 na dan pa pride,« pojasni oni, ki čika.
»Kaj pa imate vi?« vpraša zanikrni.
»Okrog tisoč,« se zlažem za svojih 86. Vrag ve, pozneje sem mislil in grizlo me je, da sem lagal.
Oni je še čiknil in se obrnil. Menda sem pozdravil. Spustil sem se nazaj. Misel je vrtala. Drvar ima svojih 1300 do 1500 mesečno. Jedo bel kruh, koruznih žgancev že ne. Naši drvarji. Vedn9 pa kolnejo, godrnjajo in zabavljajo čez zaslužek. Jaz jih razumem. Prav imajo. Misel je vrtala še huje, žrla je.
Zvečer je prišel drvar, nepismen, pa je prosil, da mu napišem dve pismi za Ameriko. Dal sem papir, kuverto, napisal in povedal, koliko znamk naj kupi.
»Pa stopite, dam za liter!« je povabil. Odklonil sem.
»Kaj bi, saj nimate bog ve plače!«
Spet me je pogrelo, vrag vedi čemu, pozneje sem bil zato jezen.
»Drugič, o priliki!« sem odklonil.
Majhna vas, par hiš, podružnica in dve gostilni. Pijo naši drvarji dosti. Ne toliko vina. Močan čaj. Manjša družba zlije na večer v gostilni do 13 litrov čaja. Vem, če bi v gostilni plačal liter, bi jih drvar pet. Tudi jedo dobro. Samo eden v vasi, kmet, ne pije; bogat je, ne zapravlja, odira. Drva mi je prodajal dvainpolkrat dražje od dnevne cene. Sicer mu sosedje ponoči razdirajo plot in mu tudi drugače naredijo kako škodo.
—o—
Sicer pa je ratajski kar močan, rad dela, dosti misli. Rad ima te hribe. Le včasih gre v dolino. Takrat obišče tovariša v osmi, ki s štirimi strada. Vrača se dve uri, misel pa vrta.
P. An.
Vprašanje pripravnice
Nimam sicer sovražnikov, pa se bojim, da bi morda le koga zabavala misel, da bom učakala pokoj še kot pripravnica. Brezplodno čakanje na napredovanje da namreč misliti tako.
In vendar delam na »enorazrednici« za tri moči.
31. decembra 1939. bo poteklo pet let, kar sem pripravnica. Dve leti brezposelnosti in eno leto volonterske službe je bila predna-grada.
Ker imam kaj malo osebnega kontakta s tovariši, se obračam na naslov ter prosim za pravdorek v vprašanjih:
1.	Ali naj še kar upam na napredovanje? (»Upanje sladi življenje« — pravijo.)
2.	Ali bo v doglednem času kaj napredovanj?
3.	Pravijo, da je — pet — let — mejnik čakanja.
Naj verjamem?	M. K.
—i Premeščeni so sledeči učitelji (-ce):
Ljubic Mirko iz Zagradca v Birčno vas; Ur-bančič Justina iz Lesc na Vrhniko; Vrtačnik Vid iz Vojnika v Celje; Nanut Anton iz Sto-pič v Črnuče; Prestor Julija iz Koprivnika v Cerklje pri Kranju.
—i Premeščeni sta učiteljici: Marija Po-lak iz Celja :in Marija Pahor iz Skaručne, obe na pomožno šolo v Ljubljani.
— Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom od 23. do 29. p. m. na drž. učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji(ce) pripravni-ki(ce): Stern Cita, Šegula Pavel, Šmitek Antonija, Avguštin Brigita, Debeljak Frančiška, Erker Vera, Petrovič Boleslav, Rozman Angela, Spindler Dušan, Toroš Jožefa, Koštric Olga, Studen Ana, Šušteršič Marija in Vivod Zofija.
Kaj vse pišejo
o učiieljsivu, šoli, prosveti in JUU
—1 Zvišanje cen vsem življenjskim potrebščinam. Po indeksnem računu Delavske zbornice so naraščali izdatki za živila napram 1. septembru, kakor sledi:
stand. 875 din stand. 2100 din
1. septembra 1. oktobra 1. novembra 1. decembra
100
103.3 110
116.4
100 101,1 108 114,6
Pri računu za 1. december je upošteta že podražitev mleka na din 2,50. Proces dviganja cen gre vsak dan nevzdržno na kvišku. (■»Slovenski Narod«, 2. dec.)
—1 Povišanje prejemkov celjskim občinskim uslužbencem. Zaradi naraščajoče draginje je mestni svet s takojšno veljavnostjo povišal prejemke vsem delavcem, uradništvu in upokojencem. Mezde delavcev, ki so zaposleni pri delih v okviru pomožne akcije, so povišane od 2,75 na 3 din na uro. Vsi mestni delavci bodo tudi prejemali do preklica izredno draginjsko doklado v znesku 0,50 din na uro. Prejemki pragmatično in pogodbeno nastavljenih nameščencev, dnevničarjev in dnevničark ter upokojencev in upokojenk se povišajo takole: prejemki v gotovini in naturi do 1000 din za 15 %, od 1001 do 2000 din aa 10 %, od 2001 do 3000 din pa za 5 %. Letni izdatki za to povišanje prejemkov bodo znašali 360.000 din. Kakor znano, je občina tudi lani pred volitvami nekoliko povišala prejemke mestnih delavcev, ki niso zaposleni pri pomožni akciji. Takrat je uvedla družinsko doklado v znesku 50 din za vsakega otroka do 16. leta. (»Jutro« od 26. novembra.)
—1 Kaj bo z našo šolo? je naslov članku, ki ga »Domoljub« od 29. nov. ponatiskuje iz »Bogoljuba«, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: Kaj bo z našo šolo? Kaj bo z mladino, če se šolska (seveda tudi domača) vzgoja ne bo naslonila na izrazito verstveno in nravstveno podlago! Če zahtevamo versko podlago, hočemo reči, da naj bo vse šolsko ozračje, da naj bo ves pouk in vsaka stroka prežeta krščanskega duha in spremljana s krščanskim obeležjem. Vodilo vse vzgoje mora biti dekalog (božje napovedi), volja božja. V razmerah, kakršne so današnji dan, morajo starši, učiteljstvo in vsi vzgojitelji kar mo či paziti, kaj mladina bere, s kom občuje, kam zahaja, katere družbe se oprijemlje.
—1 Učiteljstvo — polinteligenca? Pod
tem naslovom priobčuje »Edinost« od 30. novembra članek, v katerem piše o učiteljskem delu med narodom, in med drugim tudi ugotavlja: Ne glede na to, da je naše učiteljstvo iz svojih sredstev mnogo žrtvovalo za dvig ljudskega šolstva, saj se je, da to doseže, izobraževalo vseh dvajset let večinoma na svoj račun, izdajalo in podpiralo gmotno pedagoške publikacije (da drugih, literarnih, niti ne omenjamo!) in oralo ledino novodobnih pedagoških načel v Sloveniji večinoma iz lastne iniciative in idealizma, da dvigne naše šolstvo na evropsko višino, je vseskozi mnogo delovalo na socialnem in gospodarskem področju.
radio
Mladinska
matica
—mm Za božič dobite najlepše, najboljše in najcenejše mladinske knjige pri Mladinski matici. Tu dobite večbarvne slikanice in bogato ilustrirane pravljice in povesti, kakor tudi knjige realne vsebine. Pri naročilu celotnih kolekcij — znaten popust!
—mm »Naš glas« z dne 15. novembra piše o prvi številki »Našega roda« in o veliki nakladi našega mladinskega lista v teku let. Notico zaključuje: Povprečno je znašala njegova naklada okrog 20.000 do 23.000, kar je za naše skromne razmere izredno visoko število in kaže, kako dobra je organizacija Mladinske matice, hkrati pa je tudi najboljši dokaz, da je list mladim naročnikom všeč. V dvanajstih letih svojega obstanka je Mladinska matica razposlala med slovensko mladino 1,300.000 knjig. Slovensko učiteljstvo je na to važno kulturno delo upravičeno lahko ponosno. — Isti list pa piše v številki z dne 1. novembra v rubriki »Nove knjige« pod naslovom Deset let mladinskega lista: Letos je dopolnil svoj deseti letnik slovenski mladinski mesečnik »Naš rod«. List, ki ga ureja Josip Ribičič in ga izdaja Mladinska matica v Ljubljani, je v desetih letih, odkar izhaja, dosegel prvo mesto med slovenskimi izdanji in si je pridobil velikih zaslug za širjenje lepega branja med mladino. List izhaja približno v 24.000 izvodih. Mladinska matica poklanja naročnikom lista tudi redne knjižne izdaje, in sicer po 3 ali 4 vsako leto. Naročnina na »Naš rod« in knjige znaša komaj 2,50 din na mesec. Pri »Našem rodu« sodelujejo ne le vsi znani slovenski mladinski pesniki in pisatelji, temveč tudi še mnogi drugi slovstveniki in dolga vrsta najboljših ilustratorjev, tako da srečaš v seznamu sodelavcev res izbrana imena. »Naš
A/4 z a vitka
Kneippove
SLADNE KAVE TVORI DRAGOCENI PRAŽENI SLA0NI SLADKOR
rod« je tudi prav lepo opremljen, objavlja mnogoštevilne izvirne ilustracije naših priznanih risarjev in ilustratorjev, zraven pa so večinoma vsi prispevki opremljeni s ponazo-rujočimi podobami. Mladinski matici, ki je del ljubljanske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, je treba k velikemu kulturnemu uspehu, ki ga je z »Našim rodom« pridobila za slovensko mladinsko književnost, toplo čestitati.
—mm »Družinskega očeta in pedagoga«,
ki je pisal uredništvu »Našega roda« anonimno pismo iz Krškega, naproša uredništvo, da pošlje svoj naslov.
Stanovska organizacija JUU
—r Torek, 12. decembra: Smuk čez grič! Smučarsko kramljanje. Vodi g. Janko Sicherl. Razpored: Nesrečna zima mrazi me! Snežinke se pogovarjajo. Tam na bloških gričih. Pripravi smuči! Zdaj pa v šolo! Smučar jeva božičnica. Smeh na smučeh. Vremce se je spremenilo. Maže, vosek — smuk na nosek! Ven, le ven v naravo krasno!
Petek, 15. decembra: Moji mali učenci in učenke v Črni Reki v varadarski banovini. Razpored: 1. Vas Črna Reka, šola, okolica in oddaljenost od prometnih zvez. 2. Moji otroci v šoli; zanimanje za šolo in njih delo v šoli. 3. Otroci doma, razmere na domu in njih opravilo. 4. Njih igre na paši. 5. Običaji, v kolikor so v zvezi z otroki. 6. Otroci v sosednjih šolah.
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; m e -rila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.
Isc izvršnega odbora
—iz Pozdravne brzojavke in izjave solidarnosti izvršnemu odboru JUU, odnosno predsedniku Ivanu Dimniku so v zadnjem času poslali učiteljstvo srezov: Bijeljina, Dev-delija, Trebinje, Prnjavor, Novi Sad, Stara Pazova, Gradačac Cetinje, Smederevo, Ne-gotin, Trstenik, Sombor, Carevo selo. Danilov grad, Kumanovo, Bijelo polje, Ohrid.
Is društev
Vabila
•
— JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ
bo zborovalo v soboto, dne 16. decembra, v Ormožu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje sreskega šumarskega referenta za Maribor, 1. breg, o kmečkem gozdarstvu. — Polnoštevilno udeležbo članstva pričakuje — odbor.
= JUU ZA SREZ PTUJ bo zborovalo dne 16. decembra ob pol 9. uri v Mladiki z običajnim dnevnim redom in predavanjem. Ne pozabite na pedagoško skrinjico in na predloge.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto, dne 16. decembra 1939., ob 10. uri dop. v Žužemberku. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Naši prejemki. 3. Učitelj in njegovi uspehi v šoli. Predava tov. Hinko Ravbar. 4. Slučajnosti. — Pridite res vsi!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO zboruje v sredo, 13. dec., ob 8. uri v telovadnici II. deške šole na Coj-zovi cesti. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje tov. Kobilice: »O področjih učiteljevega dela« in posebna točka Pedagoški pregled. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR - DESNI BREG bo zborovalo v soboto, dne 16. dec. 1939., ob 9. uri v Narodnem domu v Mariboru, z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Vprašalna skrinjica. 3. »Učiteljeva priprava«, Kontler. 4. Predlogi in slučajnosti.	Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOLNJI LENDAVI je zborovalo dne 18. novembra ob pol 10. uri v Črensovcih.
Že za 8. uro so bile vabljene tovarišice, da bi se pogovorile o izvenšolskem delu in ustanovile odsek učiteljic. Odziv je bil malenkosten. Ali naj bo to dokaz, da učiteljice ne čutijo potrebe po načrtnem delu in izmenjavi misli? Odsek se ni mogel ustanoviti.
Ob pol 10. uri je tov. predsednik otvoril zborovanje in podal situacijsko poročilo. Poudarjal je potrebo po enotnosti, če hoče biti učiteljstvo res kos svoji nalogi. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, da članstvo narašča, kar kaže, da smo doumeli potrebo časa, ko je vsa moč v organizaciji. V glavnih obrisih je podal poročilo iz predsedniškega žbora. Ni sc razvila debata, kakor bi bilo normalno in nujno.
Tov. M. Petovar je podala delovni program za vse leto. Potrebna so nam dobra predavanja, ki jih je preskrbela iz učiteljskih vrst. Nekateri predavatelji so poslali na izbiro več predavanj, med katerimi je članstvo izbiralo.
Tovarišica je tudi razložila pomen posvetovalnice. Članstvo naj že za prihodnje zborovanje pripravi vprašanja, na katera si želi odgovora.
Tov. Gumilar je na prošnjo »Slov. muzejskega društva? prosil tovariše, naj zbirajo muzejsko gradivo, in obenem pojasnil, kaj pride v poštev.
Odbor je sprejel načrt sekcije za aktivi-zacijo članstva. Sklenili smo posnemati tova-riško kočevsko društvo glede izdelave seznama neorganiziranega članstva in tov. društvo M. Sobota glede mesečnega poročanja o vseh učit. spremembah v srezu. Tudi v našem sre-zu je pomanjkanje učiteljstva. Tovariši, ki so nameščeni v drugih banovinah, naj se vrnejo in se namestijo doma.
Proračun za tekoče poslovno leto je bil v celoti sprejet. Tov. blagajničarka je pohvalila tov. Preiningerja, bivšega blagajnika radi njegovega vzornega dolgoletnega delovanja.
Sledilo je predavanje tovariša Gomilarja »Prerez življenja prekmurskega ljudstva«. Sam Prekmurec je vestno podal zgodovinski razvoj in vpliv posameznih dob in gibanj na Prekmurje. Le redkokateri dogodek je razgibal življenje v Prekmurju. Ko se se drugod delavci borili že proti kapitalizmu, je živelo prekmursko ljudstvo še vedno fevdalno življenje. Zgodovina je dala svoj pečat. Prekmurec je svojevrsten. Posebna ljubezen do rodne grude je odmevala iz njegovih zadnjih besed. Dajte prekmurski zemlji in ljudstvu ljubezen, dajte Prekmurju kar morate in kar morete. Te besede naj bi bile kažipot v tretje desetletje svobode.
Tov. Gerčar je izdelal vabilo za tovariše, ki še niso člani naše stanovske organizacije. Med rugim pravi: »Če smo kaj vredni, uspeh ne bo izostal, če smo nevredni, je bolje, da propademo v delu kot v brezdelju. Te besede naj veljajo vsem!
Prihodnje zborovanje bo v prvi polovici decembra.
Kovač Marija, tajnica.
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO RADOVLJICA je zborovalo na Jesenicah dne 18. novembra ob navzočnosti 65 članov.
Tov. predsednik pozdravi na novo pri-stfopivše člane, posebno pa predavatelja didaktičnega vodjo poskusne šole tov. Kobilico iz Ljubljane. Preden poda besedo g. predavatelju, se zahvali članstvu za poverjeno mu zaupanje na zadnjem občnem zboru in obljublja, da bo delal z vsemi močmi za povdig učiteljskega stanu in napredek šolstva v srezu.
Tov. Kobilica je predaval o učiteljskem delu in njegovem področju. Priporoča, naj deluje učiteljstvo na onem področju, kjer bo čutilo manjši odpor pri ljudstvu. Glavno področje mu je v šoli. Cilj slovenske ljudske šole je čim globlje prodreti v otrokov oblikovalni proces, da bo otrok zrastel v neškodljivega, koristnega in ustvarjajočega člana človeške družbe, Slovenca in državljana ter da ne bo čutil preveč negativne strani usode. Globlje je posegel predavatelj v oblikovalni proces otroka, v študij in opazovanje otroka in je nanizal način oblikovalnega procesa na sledeče točke: 1. opazovanje otroka. 2. Razgovor s starši doma o otroku. 3. Opazovanje otroka na cesti. 4. Previdno in diskretno povpraševanje med otrokovimi sorodniki in znanci o vzgojnih prilikah in podedovanih posebnostih (vprašalne pole). 5. Izpraševanje otroka samega v vseh oblikah. 6. Spoznavanje otrokovega znanja z uspešno uporabo učnih tekstov. 7. Opazovanje otrokovega okolja v šoli in doma. 8. Kulturni milje. 9. Pouk in vzgoja. Končno je opozoril predavatelj, da spada delo za otroka tudi v področje učiteljevega dela. Učitelj naj pokaže voljo, da hoče za otroka nekaj napraviti (šolske kuhinje, zavetišča in dr.). Važno je tudi delo za okolje tako zvano izvenšolsko delo, ki pa naj ne bo slepo. Učitelj mora nreštudirati okdlje, kaj je kraju potrebno, največ gospodarsko Področje in delo pri gospodarskih zadrugah. To delo naj bo nadaljevanje šolskega dela po potrebi kraja, ne pa po želji gotovih ljudi.
Na ta način usmerjeno delo bo ostalo učitelj-stvu v trajno vrednost, ljudstvu pa v napredek in zadovoljstvo.
Tov. predsednik opozori članstvo na poročilo o zborovanju predsednikov v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«. Nadalje poroča, da je sekcija uspela v zadevi tov. La-harnarja glede priznanja let in položajne grupe. Zadeva se je vlekla več let. Tov. Lahar-nar se zahvaljuje društvu in sekciji za njen trud in poziva učiteljstvo, naj se tesno oprime svoje stanovske organizacije, ki se bori za skupne koristi članstva in za koristi posameznikov, kar je ravno v njegovem primeru jasno dokazala.
Tov. blagajnik poroča o stanju blagajne. Plačevanje je splošno zadovoljivo pri večini članov. V kolikor plačevanje ni zadovoljivo je razvidno iz preglednih tabel, ki so članstvu na vpogled.
Tovarišica Rupnikova referira o akciji za obmejno šolsko mladino, prečita dopis šolskega upraviteljstva iz Lokavca glede lanske pomoči in poroča, da vodijo letos to akcijo vsa narodno obrambna društva roka v roki s šolo. Poziva tovariše in tovarišice na skupno sodelovanje in prosi naj se ji o uspehih poroča. Nadalje predlaga, naj bi tudi društvo prispevalo in to 500 din za nakup nooavic, obutve in drugo, kakor je to storilo tudi lansko leto. Soglasno sprejeto.
Tov. Pavlin poziva nai članstvo pohiti z vplačevanjem naročnine za SŠM.
Slike šol v srezu, ki so v varstvu tov. Pi-brovca, se po soglasnem sklepu vseh navzočih izroče oz. odpošljejo šolskemu muzeju.
Prihodnje zborovanje bo v Lescah. Bulovec Alojzij, preds. Rutar Ludvik, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je imelo svoj občni zbor dne 11. novembra t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Navzočih je bilo 42 članov, t. j. 72 %.
Po otvoritvi je predsednik tov. Košenina pozdravil navzoče, posebno pa novo pristo-pivše tovarišice in tovariše. Prečital je obe predlagani kandidatni listi ter predlog za tajno glasovanje, ki se je vršilo ob pol 11. uri.
Sledila so poročila tajnice in blagajni-čarke ter poročilo nadzornega odbora, ki je predlagal blagajniku in odboru razrešnico, katero je članstvo sprejelo. Nato, je tov. Križnic poročal o poteku banovinske skupščine, o glavni skupščini pa tov. Košenina.
Volitve: Od dveh vloženih kandidatnih list je dobila prva lista z nosilcem tov. Koše-ninom 22 glasov, druga lista z nosilcem tov. Roglom pa 20 glasov, ter prva 4 odbornike, druga pa 3 odbornike v bodočem upravnem odboru.
Delovni načrt: Pri razpravi o delovnem načrtu za leto 1939./1940. je tov. Majhen ostro kritiziral delo starega odbora, prikazal zapostavljajoč položaj najmlajšega učiteljstva v organizaciji ter poudaril nujno potrebo demokratizacije pravil. Glede stanovsko-političnih zadev je neobhodno potrebno, da se članstvo posvetuje in v celoti sodeluje pri debatah ter na ta način z vso aktivnostjo dela na njih izboljšanju. Njegova izvajanja so izzvala posebno pri mlajšem članstvu odobravanje. — Nato je tov. Rogl prečital predlog za delovni program.
Konstituiranje novega odbora: Stavljena sta bila dva predloga za sestavo novega odbora. Ker je tov. Košenina odklonil predsedniško mesto, je bil po njegovem predlogu sestavljen novi odbor takole: predsednik Rogl Fran, podpredsednik Križnic Jože, tajnik Jur-jaševič Rudolf, blagajnik Vižintin Rudolf; odborniki Košenina Vlado, Kožuh Marija, Golob Josip; nadzorni odbor: Zmavc Andrej, Vižintin Vera, Koželj Marija.
Upoštevajoč izvajanja in predloge članstva, bo novi odbor sestavil načrt za delo v tekočem letu.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v začetku decembra.
Rogl Franc, preds. Jurjačevič Rudolf, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR - DESNI BREG je zborovalo dne 11. novembra v Narodnem domu.
Tovariš predsednik je podal poročilo seje predsedniškega zbora od 4. in 5. tega meseca.
Tovariš Vrane je v poročilu o problematiki učnega načrta prikazal teoretične osnove za sodobno načrtno delo v šoli. Podal je temeljna načela za zgradbo učnega načrta, ki naj obsega kulturno pomembno in časovno sodobno in mladinoslovnim izdelkom odgovarjajočo in psihološko pravilno obrazovalno gradivo. Na primeru beograjskega projekta je pokazal prizadevanja komisije, ki se skladajo z idealnimi načeli povezanosti ljudske šole tako, da vsakemu šoi. letu odgovarja tudi vodilna misel, n. pr. za 1. šol. leto »Šola in dom«, 2. šol. leto »Naša občina v štirih letnih časih«, 3. šol. leto »Naša ožja domovina«, 4. šol. leto »Naša širša domovina«, 5. šol. leto »Gospodarska Jugoslavija«, 6. šol. leto »Naš prostor v Evropi«, 7. šol. leto »Naš prostor v svetu«, 8. šol. leto »Država in državljani«.
V zvezi s predavanjem je bila sprejeta sledeča resolucija tov. Zorna:
Učiteljstvo JUU za Maribor des. breg zbrano dne 11. novembra 1939., je v zvezi z razpravo o učnih načrtih in z ozirom na bodočo avtonomno1 ureditev šolstva zavzelo sledeče stališče:
Pri bodoči ureditvi slovenskega šolstva je nujno potrebno, da se pritegnejo k sodelovanju oni slovenski pedagoški delavci, ki že dolga leta proučujejo šol. probleme v teoriji in -raksi. To naj velja zlasti za bodoči učni načrt, ki mora odgovarjati pedagoškim, psi-
hološkim in mladinoslovnim izsledkom ter mora biti v skladu z zmogljivostjo slovenskega otroka in kulturno višino našega naroda. Sedanji učni načrti ne odgovarjajo tem načelom, zato jih bo treba čimprej preurediti.
Tudi ob tej priliki izjavljamo, da je učiteljstvo voljno storiti vse za napredek slovenskega šolstva, pričakujemo pa tudi od oblasti polno razumevanje tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru, ko se bodo preurejale osnove naše"a narodnega življenja v banovini 'Sloveniji v okviru kraljevine Jugoslavije.
Petrovčič Simeon, predsednik.
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO V KOZJEM je imelo svoj občni zbor dne 23. novembra 1939. v ljudski šoli v Kozjem.
Po otvoritvi in prečitanih zapisnikih so bili prečitani dopisi, ki jih je vzelo članstvo brez debate v znanje.
O banovnski skupščini je poročal tovariš Kert Jože. Z ozirom na to, da so tovariši či-tali potek banovinske skupščine, je podal posebno poročilo. Naše društvo je predložilo več predlogov gospodarskega značaja. Vsi pa so bili zavrnjeni, ker je gospodarstvo sekcije vezano predvsem na članarino, ki je steber organizacije. Gospodarski odseki pa imajo vedno neki riziko, ki ne daje polne gotovosti, da bo toliko dohodkov. Gospodarstvo sekcije je vezano na delo mnogih odsekov, ki jih delegat ne more pregledati. Zato je bilo sprejeto poročilo tudi nadzornega odbora. Na naše prvo zborovanje je prišel predsednik Kumelj, da bi podal članstvu tozadevne informacije in pojasnila. Ker se pa zaradi izrednih prilik zborovanje ni vršilo, so dobili te informacije le nekateri člani. K poročilu je pripomnil tov. Mencej, da bi bilo treba najti možnost, kako naj bi delegati dobili točen vpogled v orga-nizačno poslovanje, da bi tako odnesli s skupščine točno sliko dobrega poslovanja.
O državni učiteljski skupščini v Banja Luki je poročal tov. Mencej Martin. Ker ni bil delegat kozjanskega društva, je podal poročilo le kot informator. V svojem poročilu je orisal glavne dogodke na skupščini in o zadržanju slovenske delegacije k tem dogodkom. Treba je izmenjati društvena pravila, ker dosedanja niso več na mestu. Izgovor, da nova pravila niso bila predložena skupščini zaradi tega, ker niso sreska društva podala svojega mišljenja, ni na mestu. Sreska društva osnutka novih pravil še niso dobila v pretres. Škoda je, da se je odcepilo hrvatsko učiteljstvo. in to v času, ko je enotnost tako potrebna. O postopku slovenske delegacije se še vodi diskusija, kjer bodo sporna mnenja pojasnjena. Dolžnost vsakega organiziranega člana je, da čimbolj aktivno in konstruktivno poseže v društveno življenje, ker bo s tem največ doprinesel k pozitivnim uspehom organizacije.
Tajniško poročilo, ki ga je podal tovariš Kert, je bilo sprejeto. Blagajniško poročilo tov. Marte Regvatove izkazuje lepo sliko društvenega poslovanja. Dolg nekaterih članov društvu znaša preko 3000 din. Odbor se pooblašča, da ga izterja, in bo znesek uporabljen po sklepih prihodnjega zborovanja. Nadzorni odbor je po predsedniku Komarju predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
Pri volitvah je bila samo ena lista. Po konstituiranju novega odbora je bil izvoljen za predsednika tov. Mencej_j^lartin, za podpredsednika Kos MaTčso^za ~~blagajničarko Regvat Marta in za tajnika Kert Jože.
Novi predsednik tov. Mencej Martin se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje in obljubil delovati v korist učiteljstva, šole in društva. Prihodnje zborovanje je določeno za 16. december t. 1.
Mencej Martin, preds. Kert Jože, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je imelo svoje prvo letošnje zborovanje in redni občni zbor 11. novembra v Sokol-skem domu v Domžalah. Prisotnih je bilo 75 članov, t. j. 60 %.
Pred prehodom na dnevni red je tovariš predsednik objavil predloženo kandidatno listo in odredil čas volitev.
Po uvodnih pozdravnih besedah, ki so veljale vsem novim članom in članicam ter našima veteranoma tov. Hitiju in Tomanu, je v obširnem situacijskem poročilu podal celotno sliko dela in prizadevanja naše sekcije in centralne uprave, ki se neprestano trudita za pravno in materialno zaščito članstva.
Navedbi konkretnih primerov, pri katerih je vodstvo sekcije doseglo načelno rešitev pravnega in materialnega značaja posameznih članov, so zborovalci simpatično sprejeli na znanje.
Nadalje je v zvezi z izpremembami notranje ureditve države in še posebej z ozirom na razmere v organizaciji po glavni skupščini poudarjal nujno izpremembo pravil, ki naj se prilagode bodočemu stanju, in upoštevajo stanovsko linijo udruženja.
Poročila društvenih funkcionarjev so bila soglasno sprejeta.
Tov. tajnik je poročal o delovanju društva v minuli poslovni dobi, tov. blagajnik pa o stanju naših financ.
Tov. predsednik se je obema zahvalil za sodelovanje; tov. Cenčiču, ki je dolga leta opravljal težavne posle blagajnika v našem društvu, gre ob njegovi upokojitvi še posebno priznanje.
Za strokovni odbor je poročal tov. Mayer, gospodarsko poročilo Učiteljske tiskarne pa je podal tov. predsednik sam.
Na predlog nadzornega odbora je bila odboru soglasno izglasovana razrešnica.
O poteku banovinske skupščine je poročal tov. Andolšek, tov. predsednik pa o državni skupščini že v situacijskem poročilu.
Pri obravnavi aktualnih šolskih vprašanj se je kritiziralo neredne šolske upravitelje, ki so krivi, da se dotacije ne nakazujejo pravočasno; tov. Koman je navajal napake, ki se pojavljajo pri obračunih.
Soglasno je bila odobrena članarina za tekoče poslovno leto po 18 din mesečno; pri tem je vštet že podporni fond.
Pri slučajnostih se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje v decembru; predavanje za to zborovanje je prevzel tov. Jenko Metod.
Sledile so volitve; predložena lista je bila soglasno sprejeta; za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Josip Napokoj, za blagajnika tov. Maks Koman, za tajnico pa tov. Hrastova. V odboru so poleg teh še tov. Me-hora, Golob, Andolšek in Malešič. Nadzorni odbor tvorijo tov. Smole, Inkret in Janša. Finančni referent je tov. Merčun, v strokovnem odboru pa so tov. Intihar, Rupnik Marija, Svetina in Vodnik. V častno razsodišče so izvoljeni tov. Inkret, Intihar in Mehora s stalnima članoma Rusom in Ušeničnikovo ter sekretarjem Merharjem. Izvoljeni so bili tudi poverjeniki za Mladinsko matico (Lumbar), za Učiteljsko tiskarno (Napokoj), referent za »Pokret« (Svetina), poverjenica za odsek učiteljic pa bo izvoljena na prihodnjem zborovanju.
Po končanih volitvah je tov. Inkret predaval o malih živalih: predavanje je izvajal s skioptičnimi slikami. Nadvse zanimivo predavanje je moral, žal, zaradi pomanjkanja časa omejiti. Splošen aplavz zborovalcev in topla zahvala tov. predsednika sta najlepši dokaz, da je bilo članstvo zadovoljno s predavanjem našega rejca Inkreta. Jos. Napokoj, preds. Ivanka Hrastova, taj.
Novosti na knjižnem trgu
—k Ročna šolska zemljevida slovenskega ozemlja in Evrope. Izdelala Albert Žerjav in Milan Verk. Založil Učiteljski dom v Mariboru. 1939. Cena 6 din.
Vrsto izdaj ročnih šolskih zemljevidov, ki jih je zadnja leta zalagal Učiteljski dom v Mariboru in ki smo se jih s pridom posluževali v ljudski šoli, izpopolnjujeta novi izdaji slovenskega ozemlja in Evrope. Primerjajoč ju s prejšnjimi, opazimo na prvi pogled velik napredek. Zlasti evropski zemljevid je tako pregleden in plastičen ,kakor si boljšega ne moremo želeti. Le poglejmo glavna gorovja! Kakor bi gledali pravi relief. Tudi barva ravnin, nižin in planot je smiselna, tako da brez kazala lahko primerjamo nadmorsko (oz. podmorsko) višino posameznih predelov. Ži-vomodre vijuge rek (na pr. Donave in Volge) dobro označujejo njih tek, širino in porečje. Na ta način nam kar sam zemljevid ponuja učni postopek pri pouku zemljepisja. Saj sloni ta pouk na geografskih enotah, ki so trajne, medtem ko se politične enote le prečesto spreminjajo. In kakor v potrdilo te trditve ne opazimo na zemljevidu premočno označenih državnih mej. Tako bo ohranil zemljevid svojo veljavo tudi še nadalje kljub mogočim spremembam, ki bi jih prinesla vojna.
Tudi zemljevid slovenskega ozemlja je plastičen. Obsega vse pokrajine, kjer žive Slovenci; razen svobodne Slovenije tudi naše Primorje s severnim delom Istre in Koroško. Iz tehničnih ozirov seveda ni bilo mogoče priključiti ozemlja Slovencev ob Rabi, kjer je naša najsevernejša narodnostna meja. Zemljevid je pregleden, najznačilnejše geografske enote so lepo podane. Nikjer ne opazimo pretiravanja v barvah, zabrisanosti in raznih netočnosti, ki jih je imel eden izmed zemljevidov iz prejšnjih let od iste založbe. Prav dobro bo služil ta zemljevid ne le ljudskim, temveč tudi meščanskim in nižjim srednjim šolam. Marsikdo pa si ga bo nabavil še za lastno rabo.
Novost pri obeh ročnih zemljevidih pa je statistični material, ki ga imata na zadnji strani. Pod naslovi: Iz naše preteklosti; Gozd, naš prijatelj; Sveta si zemlja...; Med rovi in dimniki; Brez izobrazbe ni napredka; S trebuhom za kruhom; Ob severni meji — ima zemljevid slovenskega ozemlja pravcati miniaturni zemljepisni leksikon, ki bo zelo olajšal spoznavanje naše ožje domovine. Kdor je že izkusil, koliko truda povzroča človeku sestava najpotrebnejših preglednih številk pri zemljepisnem pouku, bo vesel teh tabel. Podobno je tudi zadnja stran evropskega zemljevida opremljena z zanimivimi podatki o evropskih državah, narodih, kmetijstvu, industriji itd.
Cena zemljevidov je nizka. Dejstvo, da jih je izdala naša učiteljska ustanova v tako skrbni izdelavi, pa nam nalaga dolžnost, da pridno segamo po njih. Klemenčič Vlado
—k Alphonse Daudet: »Pisma iz mojega mlina«. Pred Miklavžem in božičem se nam slovenskim učiteljem večkrat zastavi vprašanje: Kakšna knjiga naj se znancem daruje za spomin. Dobro svetovati je težko. Knjig je mnogo — izložbe so polne vse mogočega. Zaradi tega ne bo ne prekasno ne odveč, ako opozorimo danes na eno najlepših in najglobljih knjig, ki so izšle v zadnjem času. To so Daudetova »Pisma iz mojega mlina«, ki jih je prevedel dr. Janko Tavzes in z ilustracijami opremil slikar in grafik E. Justin.
So to »pisma«, iz katerih diha svež, oživljajoč duh provansalske narave in iz katerih se nam odkriva ljubezni polni opazovalni pogled avtorja do preprostega življenja, polnega zdravega soka. Citatelj spozna v »pismih« povsem drugo Francijo, ki je različna od one, ki smo je vajeni iz romanov in opisov salonskih pariških romanov.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
V	vse mogoče panoge človeškega realnega življenja in tragika duš preprostih francoskih podežellanov sega Dandetovo mojstrsko pero, vodeno od ljubezni do malega človeka.
V	sedanji dobi ekspresionizma in divje tehnizacije krute realnosti, bo čitanje tega zdravega in sočnatega impresionizma kakor oddih in pomirjenje sredi udarcev realne ner-voze, ki nas obdaja.
Med »pismi« so tudi zaokrožene celote, ki jih lahko čitamo kot vzorna dela svetovne literature naši mladini. Zaradi tega spadajo »Pisma« tudi v učiteljske knjižnice na naših šolah.
—k Mali gospodar, glasilo osred. društva rejcev malih živali v Ljubljani. Izšla je druga propagandna številka s sledečo vsebino: Banovinska razstava malih živali na vele-sejmu. — Organizacija I. banovinske razstave malih živali v Ljubljani. — »Osrednje društvo rejcev malih živali« in prodajne zadruge. — Perutninar pozimi. — Pesa - zimska hrana za domače kunce. — Jeseni menjajo domači kunci dlako. — Rejci, ne zakopavajte denarja v gnoj. — Valilne sklede. — Ovčjereja v Beli Krajini. — Veterinarski kotiček »Malega gospodarja«. — Angorska volna. — Papigica skobčevka v jeseni. — Najpogostejše bolezni prašičev. — Kdor želi brezplačno propagandno številko »Malega gospodarja« naj to javi upravi lista v Ljubljano, Gajeva ulica 9/1.
—k Zavod za sodobno pedagogiko pri Višji pedagoški šoli v Beogradu izdaja po knjigarni Rajkovič v Beogradu svoje publikacije v priročni obliki. Pravkar sta izšla 14. zvezek: dr. Jan Uher: Dve študiji iz psihologije mladosti (cena 12 din) in 15. zvezek: R. Vučič: Obrazovanje volje (cena 16 din. Obe v cirilici). Zaradi majhne nabavne cene so ti zvezki precej prikladni. V isti zbirki je tudi izšlo: John Dewey: Škola i društvo (dva zvezka, cena 10 din) in I. Kanjuh: Rosolimova metoda psihološkog profila in njen pedagoški značaj (cena 7 din). Publikacije se naročajo direktno pri knjigarni »Rajkovič«, Beograd, pošt. pred. 107.
—k Proteus (štev. 6.-7.), revija Prirodo-slovnega društva, je posvečena prirodoznan-skim prizadevanjem med Slovenci. Tako prinaša poleg uvodnega članka dr. P. Grošlja še kratke sestavke iz slovenske poljudne priro-doznanske proze, in sicer: J. Stefan: Številna znamenja in sestavi; F. Erjavec: Mravlja; dr. S. Šubic: Svet, ki se je pogubil; F. Seidl: Regrat. Vsakemu članku so še dodejane številne pripombe. Z ozirom na vsebino pričujočega zvezka, kakor tudi ostalih, ga moramo toplo priporočati šolskim knjižnicam.
l/čiteljstea tiskarna
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne nudi h kolekcijam knjig z znižano ceno še Engelberta Gangla: Moja pot,
pol usnje ... za din 320,—, platno .... za din 250,—, pol platno ... za din 200,—.
Novakovo Risanje za din 100,—.
—t Vsem gg. učiteljicam in učiteljem priporoča Učiteljska knjigarna svojo veliko zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, knjig in dekorativnih keramičnih predmetov.
—t Puste in deževne nedelje so v deželi. Vaši otroci ne morejo na sprehod. Doma se dolgočasijo, ker nimajo primerne zabave in zaposlitve. Zanje ima Knjigarna Učiteljske tiskarne sledeče knjige: Tinkin zajček, Pisane lutke, Stric s košem. Teta s cekarjem.
—t Najlepša zabava, zanimivo ročno delo, pri katerem se otroci uče, je zbirka Načrtov za šolo in dom. Načrte je sestavil Vilim Kunst, avtor člankov Za tri dinarje elektrike, ki so izšli v »Našem rodu«. Zbirka obsega 5 elektrotehničnih aparatov: Morsov brzojavni aparat, električni zvonec, indukcijski aparat, telefon in mikrofon.
—t Prešernove in Gregorčičeve poezije so izšle v miniaturni izdaji. Lični knjižici se dobita pri Učiteljski tiskarni po 20 din komad.