Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-■	dajajo po 10 vin.	;
Spisi ln dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serali pa: UpravuiStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Slev. 2.
Štev. 20.
V Ljubljani, dne U. maja 1009.
Leto XXII.
Naša misel prodira.
Volitve v splošni skupini iu za kmečke občine so na Štajerskem končane. Podrobnosti najdeš na drugem mestu. Tukaj ;se hočemo dotakniti samo splošno politično važnih resnic, ki se nam ob ti priliki ponujajo v premišljevanje.
1. Sovražniki kršč. ljudske stranke so povsod enaki. Štajarci tn Goričani so še pred malo leti vedno iiovdarjali medsebojno slogo in edinost in kričali proti Kranjcem, zakaj se prepiramo. Križali so se. ko so govorili o našem boju proti liberalcem in s prav posebno slovesnostjo so venomer trobili, da liberalcev na Slovenskem, zlasti pa na Štajerskem in Goriškem ni. Pokazalo se je pa, kako prav smo imeli na Kranjskem, da smo se uprli liberalcem in jih polagoma iztisnili iz važ-.nih zborov in odborov. Kjer smo to storili, tam je mir. Na Goriškem in na Štajar-skcm so pa ravno iz tistih vrst, od koder smo vedno slišali pesem o miru, slogi in edinosti, nastopili junaki, ki so začeli goniti protiversko, protfduhovsko in proti-Ijudsko lajno. Naredila se je stranka brez-verskih dohtar-jev in uradnikov, duhov-jstvu sovražnih učiteljev, vseh oderuhov, sebičnih kramarjev in vseh malovestnih kremarjev. In ti so začeli v javnosti po shodih in časopisih ravno tako »jago« kot kranjski liberalci. Psovali in zmerjali so kot razjarjeni Lahi, lagali kot cigani; hinavstvo in sebičnost sta s svojimi odurnimi lici lezli na dan.
Pri zadnjih volitvah na Štajarskem se se nasprotniki posebno jasno pokazali. Dobili so, kar so zaslužili. Kakor zdrav želodec vrže iz sebe stvar, ki mu ne prija, tako je tudi naše zdravo ljudstvo dozdaj že povsod izbacniio iz svoje srede tuje, .veri in domu sovražno, protiljudsko libe-talstvo. Preostaja 'še Goriško. Tudi tam
pojdc liberalec, kamor spada. Ni ga pa-darja, ki bi ga rešil. Razumni Kraševec, ki počasi, toda trezno in jasno misli, se vzbuja in preden se bodo liberalci prav zavedli, bodo tudi s Krasa leteli, da bo veselje.
2.	Ob volitvah na Štajerskem čutimo bolj kot drugekrati, kako smo s koroškimi štajarskimi in primorskimi brati ena stranka. Slovenska Ljudska Stranka zmaguje. Kranjci so pomagali k zmagi in se je vesele ravno tako kot Štajarci. Vsi smo ena družina, ki ima skupne politične cilje, skupni dom in mora delati skupno, najtesnejše zedinjeno politiko. Druge poti ni k naši rešitvi. Napeljano jc zdaj vse; samo izvršiti moramo, kar je treba: eno veliko politično stranko za vse slovenske dežele, ki bo v njej prostora za vse poštene ljudi vseli stanov, vseh slojev.
3.	Ne smemo pa pozabiti svojih bratov v Istri in Dalmaciji. Tudi Hrvatje spadajo v našo družbo. Ž njimi vred hočemo obseči veliko svobodno, samostojno domovino v habsburški državi; zato moramo tudi 7. njimi vred delati politiko.
Kršč. ljudska misel se tudi nam vzbuja in sinemo se nadejati, da bodo požrtvovalni voditel-ji hrvaškega naroda v naši državni polovici spoznali važnost sedanje dobe, in da bo po duhu in mišljenju zavladala tudi med njimi ljudska stranka s krščanskim temeljem.
Veliko hočemo, toda potrebno je. In zato se ne smemo ustrašiti truda in dela. Liberalec je sicer ugnan v kot; ne pozabimo pa, da ne bo miroval. Grizel in zastrupljal bo od strani. Pazimo nanj in če se v svoji predrznosti vzpne kje kvišku in poizkuša komandirati, postavimo ga lepo in odločno, kamor spada.
DRŽAVNI ZBOR.
Prodana dežela.
»Domoljub« je že obširno pisal o neverjetni malomarnosti, ki jo je zakrivila avstrijska vlada, ko jc pustila, da Madžari osnujejo svojo banko v Bosni. S tem je vso lepo in bogato bosensko deželo prepustila na milost in nemilost brezvestnim madžarskim oderuhom, ki bodo s pomočjo banke napolnili svoje žepe in zemljo podvrgli Madžarom. Ze zato, ker se ne briga za avstrijske koristi, ne zaslttž JBinertova vlada zaupanja državne zbor-nace. Pa je še hujši. Binertova vlada je tedaj, ko je dovolila, da osnujejo Madžari v Bosni banko, kršila tudi državni zakon; vlada, ki bi morala skrbeti za to, da vsak državljan izvršuje zakone in da se vrši tudi vse politično življen:e po postavah, sama prezira zakone — in še živi! Madžarski minister Burian je namreč obljubil bosenski banki, da je skupno finančno ministrstvo porok za škodo, ki jo bo banka .morda imela. Če bi torej madžarski židje v Bosni slabo gospodarili in premalo odirali, tako da bi banka imela izgubo, ter bi te izgube ne mogla poravnati 'bosenska dežela, bi Mad'žari prišli nad državo: Plačaj nam, saj nas je Burian zagotovil, da ne smemo imeti primanjkljaja! In Avstrija bi morala plačati, dasi ni avstrijski parlament nikoli nič sklepal o bosenski bankfr To je pa protizakonito, ker zakon določa, da morata sklepati obadva državna zbora, če je treba plačevati bosenske potrebščine iz skupnega državnega premoženja*
Vladi se je torej bilo težko zagovarjati v bosenskem odseku, ki se ie pečal pretekli teden z bosensko banko. Jugoslovanski poslanci so soglasno sklenili, da ,taki Vladi, ki je 800 tisoč Jugoslovanov
1»
prodala Madžarom, ne morejo zaupati, in so ji napovedali neizprosen boj. Temu sklepu se je pridružila tudi »Slovanska Jednota* in socialni demokratje. V imenu Jugoslovanov je poslanec Vukovič v odseku ostro napadal vlado in stavil sledečo resolucijo: Vladi se izraža nezadovoljnost. ustanovitev madžarske banke v Bosni pa 'ie nezakonita in neveljavna. Ko bi ta resolucija- bila sprejeta, bi Binertova vlada morala pobrati šila in kopita; toda biia ie odkloniena s 26 proti 21 glasovom. Z veliko težavo si je vlada pridobila večino petih glasov; da še ni šla v pokoj, se ima zahvaliti samo nemškim krščanskim socialcem, ki bi neradi vrgli ministrstvo sedaj, ko se ne ve, kaj bo z ogrskimi homatijami, in ko je treba paziti, da nc bo šlo z bosensko banko še hujše, kot je že.
Za enkrat se je torej Bmert s svo-jimi ministri še obdržal, toda stvar še ni končana. Jugoslovani so vložili isto Vuko-vičevo resolucijo, ki so jo predlagali v odseku, kot nujni predlog v zbornici in bo Jorcj prišla še enkrat v razpravo. Zelo lahko ie mogoče, da dobi ta nujni predlog večino, ker bodo zanj glasovali tudi socialni demokratje; tudi Poljska Ljudska Stranka bo morda stopila v »Slovansko Jednoto« in v tem slučaju je predlogu večina zagotovljena. A četudi Binertovo ministrstvo še ostane, bo skupni finančni minister Burian, ki je največ mešetaril, ko so prodajali bosenske kmete, moral iti.
Vojaštvo.	:
Proračunski odsek državnega zbora, se jc pečal s proračunom ministra za deželno brambo, ki potrebuje nekaj nad 87 milijonov kron. Nekateri poslanci so pri tej priložnosti izražali razne žeije glede vojaštva in zlasti povdarjali potrebo, da se tudi v Avstriji vpelje dveletna vojaška služba. Minister za deželno brambo Ge-orgi 'je odgovarjal, da se bo moralo zvišati število vojaštva in da se bodo pomnožili tudi stroški, ako se vpelje dveletna vojaška služba. Načrt za dveletno vojaško službo bo morda predložen zbornici že prihodnjo jesen.
Trgovsko ministrstvo
bo za bodoče leto potrebovalo že nad 200 milijonov kron. Zlasti so se zvišali izdatki za Istro in Dalmacijo, kjer bodo zgrad;li mnogo pristanišč; sicer je pa tudi že skrajni čas, da se država pobriga za ti dve važni, a zanemarjeni deželi. — Pri proračunu trgovskega ministrstva je v proračunskem odseku poslanec Žitnik opozarjal vlado na mnoge pritožbe, ki prihajajo z dežele od raznih obrtnikov z ozirom na novi obrtni red. Naglašant, pravi govornik, da se tičejo pritožbe le posameznih obrtnikov na deželi. Mnogi obrtniki so namreč leta in leta neovirani iz-,vrševaii Svoj obrt, ki so se ga navadno naučili od svojih očetov. Nihče ni od njih zahteval dokaza usposobljenosti, mnogi niti obrtnega davka niso plačevali. In mnogi taki obrtniki preživljajo svoje družine edinole z dohodki svojega obrta. Toda deželna,vlada večkrat prepove takim obrtnikom izvrševati obrt, ker nimajo uč-2'
nega spričevala, dasi bi jih lahko pustila pri miru. Zato opozarja poslanec vlado, da se bo s takimi obrtniki bolj pametno jn bolj milo postopalo.
NIČ BOLJE
še ni na Ogrskem. Cesar je dolgo časa razpravljal v Budapešti z madžarskimi politiki, kako sestaviti novo ministrstvo — pa zastonj. Sedanje ministrstvo je svo jo besedo snedid, ki jo je dalo cesarju volivne reforme še sedaj ni in težnje po ločitvi od Avstrije prihajajo neprestano v tej ali oni obliki na dan. Madžari so upali da bodo tudi- sedaj pri cesarju kaj priba-rantali, pa so se zmotili. Cesar je odločno odklonil ministrstvo takih mož, ki imajo v svojem programu ločitev obeh državnih polovic, zahteva volivno reformo in neče o posebni ogrski državni banki nič slišati. Madžarom je ta odločnost precej sapo zaprla, zlasti ker jc niso bili vajeni do sedaj. Sedaj si ne vedo pomagati. Kar jih je najhujših kričačev proti Avstriji, pridigujejo po shodih, da si bo treba z orožjem izvo-jevati pravice, pa se bodo dobro premislili. preden store kaj takega. Prestolonaslednik Franc Ferdinand jc baje izjavil, da se bo izpeljal trializem, ako ne bodo Mad-iari mirovali, to se pravi, da se bodo hrvaške zemlje odcepile od Ogrske in proglasile kot tretje enakopravno ozemlje v avstro-ogrski monarhiji. Ce bi se to res .zgodilo, bi si Avstrija pridobila vse Jugoslovane in tako našla v njih krepko oporo v boju proti Madžarom. Kadar bi Dunaj in Zagretr skupaj-delala, bi bila Budapešta ;.v ..kleščah, in če bi se Madžari še enkrat poskusili 2 orožjem, bi bili šc enkrat te-peni, kakor so bili leta 1848.
DUNAJSKI MESTNI SVET NA JUGU.
Dunajski mestni svetovavci so pretekli teden potovali po jugoslovanskih deželah. Dunajski župan dr. Lucger je naklonjen ujedinjenju jugoslovanskih dežel pod habsburško rodovino, kakor tudi cela krščanskosocialna stranka, ki se zaveda, da je le tu moči najti osloinbe proti Madžarom. Dunajski mestni svet je prepotoval .Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ter se oglasil tudi v Zagrebu in je bil povsod prijazno sprejet. Le v Splitu v Dalmaciji je zelo pisana družba socialnih demokratov, .»demokratov« in Lahov demonstrirala proti dr. Luegerju ter mu kričala v treh jezikih >Abzug!« Redarji, orožniki in finančna straža so razpršili množico demonstrantov ter aretirali do sto oseb. Dva socialista sta ranjena s sabljami. Dr. Lucger je v Splitu povdarjal, da njegovega potovanja ne vodi politika, marveč da je prišel le, da bi se kaj' storilo za napredek Dalmacije, da bi pokazal Dalmatincem svojo naklonjenost in utrdil vezi med Dalmacijo in cesarstvom.
NEMŠKI CESAR V AVSTRIJI.
V zadnji vojni nevarnosti se je prijateljstvo med Nemčijo in Avstrijo za dolga eta utrdilo. Avstrija ni imela nikjer odkritosrčnega prijatelja, celo naša zavezni-
CaJ,tal,'.iau!e 'H tako °bnašala, kakor da bi ji bilo ljubše, če zmaga v prepiru za Bosno Srbija rn ne Avstrija - le Nemčija ni za-
pustila niti za hip naše države. Nemško .vojaštvo je bilo pripravljeno za vsak slu .čaj in tega sta se ustrašila Rusija in An! glija. Da se bolj utrdi trozvezo in da po! kaže Evropi, kdo jc zmagal, je nemški ce". sar obiskal italijanskega kralja in nato na! šega cesarja na Dunaju. Sprejem na Du! ,nju je bil nad vse veličasten; cesarja sta se na kolodvoru bratsko poljubila, ceste so bile slavnostno okrašene in navdušeni Dunajčani so vneto pozdravljali oba vladarja, ki sta se peljala skupaj v kočiji. Zadnji zapletki na Balkanu so dokazali — jn ti visoki obiski so to hoteli potrdili — da je pravica in zmaga tam, kjer ie moč.
turčija.
Mladoturki so sedaj na konju. Oni so gospodarji države, novi sultan Mohamed V. mora to lioteti, kar hočejo oni, Staro-turki so premagani in so se poskrili p0 kotih, kjer nemara kuhajo jezo za poznejše čase. Sedaj, ko imajo moč v rokah, hočejo Mladoturki pregnati vsakomur veselje, da bi se jim še kdaj skušal upirati. Staroturke obešajo dan za dnem; da za-strašijo ljudstvo, so sklenili, da bo vsak upornik obešen tam, kjer je doma. — Ali bo stari sultan Abdul Hamid učakal naravno smrt, ali bo vojno sodišče prehitelo naravo, ni šc prav gotovo. Mogoče jc, da ga postavijo pred vojno sodišče, ker se ga Mladoturki šc vedno boje, dasi ga skrbno stražijo v njegovi vili v Solunu.— Čeprav je sultan šc živ, se vendar vlada žc puli za njegovo dedščino. Abdul Hanml .ima namreč veliko denarja naloženega po tujih bankah; Mladoturki bi s tem premoženjem radi zakrpali državne blagajne, toda banke se branijo njim denar izročiti. ,Ce turška vlada dobi ta denar, se ji ho revolucija bogato izplačala.

bo v nedeljo, 6. junija, na praznik sv. Trojice — v Ljubljani v »Unionu«. Ta dan bo ondi celodnevno zborovanje. Naprošeni in zagotovljeni so že govorniki-strokovnja-ki: zdravniki, sodniki, duhovniki itd. - . Zvečer bo ravnotam protialkoholni za- t bavni večer.
Na ta prevažni shod opozarjamo žc zdaj vse, ki spoznajo, da je glavna hiba in nesreča našega ljudstva nezmerno pitje, in da je treba vse moči zastaviti, da tukaj našemu ljudstvu pomagamo. Posameznik i, ki ste prijatelji treznostnega gibanja, posebno pa še naša društva in M a r i j i n e družbe, vabimo vas, pridite sami in delajte za udeležbo tega shoda tudi pri drugih! Vsako društvo m vsaka družba naj bi poslala na shod najmanj enega zastopnika; kjer jc pa gorečnost večja, pa še več! Pomenite se že zdaj o tem, kdo bo šel.
Po tem kongresu se mora delo za treznost med nami še bolj razviti in vneti. Saj je pa tudi potreba, če se hočemo rešiti! — Na noge in na delo vsi pravi pn-iatelji ljudstva!
!
bo kakor že naznanjeno, na binkoštni torek na Brezjah. Razpored bo nekako tale:
Na voljo je dano družbam, da pridejo že v ponedeljek popoludne ali v torek zjutraj. Glavna reč bo seveda v torek.
V	ponedeljek popoldne bo spo-vedovanje za one, ki bodo hoteli spoved opraviti. Ob 7. zvečer bo pozdravni govor (pridiga) in litanije. Potem prosti čas za večerjo in še spovedovanje, če bo treba. Ob 9. zvečer procesija z lučicami.
V	t o r e k tihe sv. maše na vse zgodaj. Ob 6. sveta maša s petjem, med katero bo skupno sv. obhajilo. Potem tihe maše in prosti čas zu zajutrek.
Ob 9. se gre nasproti družbam, ki pridejo ca dan z vlakom. Ko sprevod pride v cerkev, zapoje vsa cerkev znano pesem: 'I i, o Marija, naša Kraljica! (Dve kitici po novem besedilu. Naj bi io povsod doma poskusili, da jo bodo znali.) Potem pridiga iu sv. maša. Nato zborovanje na prostem pred cerkvijo; če bi bil dež, pa v novi dvorani. Govorili bodo gg. voditelji in pa mladeniči sami. Med govori petje. — Opoldne prosti čas za kosilo. — Ob 1. uri se zborovanje nadaljuje. Po končanem zborovanju, če bo čas, procesija, potem litanije. Skiep. Pred odhodom iz cerkve zapoje zopet vsa ccrkev znano: O Marija, naša ljuba Mati. (Tri kitice. Lahko jo prepišejo, da jo bodo znali.) Na prostem pred cerkvijo bodo po primernem nagovoru zapeli vsi: Hej Slovani! (Dve kitici.) Med procesijo se bo pela litrska pesem, ki sc bo medtem posebe natisnila iu se dobila na Brezjah za par vinarjev.
Povabljeni so mladeniči vseh Marijinih družb na Slovenskem: s Kranjskega. Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Nai bi prišli kolikormogoče p o 1 n o š t e -v i I n o, do zadnjega vsi! Dobrodošli tudi fantje, ki niso v Marijinih družbah!
Fantje in dekleta, molite, da bi se lepa slavnost srečno obnesla in obilo sadu rodila!
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spili marm D. J (Dalje.)
Natanael zadovoljno poikima in pravi: »>Niti tebe niti dobre Rede ne maram izdati«. Potem prične iznova igrati vlogo berača ter prišepa do očetove hiše. Večkrat mora potrkati zaporedoma, preden zago-'tirnja skozi okence stari Giesi ter vpraša, kdo razgraja pred hišo. »Razen nekaj starih hfbolnih ljudi ne biva nihče v tej hiši!« odganja starec neljubega gosta. Ko pa ugleda1 pred seboj celo berača, razlije nanj kar celo ploho jeze in ogorčenja, zaloputne okence ter hoče oditi.
»Ali si slep ali kaj, stari hudomušnež, da me več ne poznaš?« se zasmeje Natanael in takoj spozna stari služabnik glas svojega ljubljenca. Cez nekaj trenotkov stoji mladenič v hiši.
Dobra Rahela, ki prenaša svojo žalostno osodo z vdano potrpežljivostjo, je zelo vesela, da more po nekai tednih zopet videti mladeniča. Natanael ji je zadnja leta napravljal v bridkih urah mnogo razvedrila; prav zato ga je vzgajala s posebno ljubeznijo, tako da se je v Kajfovi hiši, nad katero jc ležalo prokletstvo, navzel popolno drugačnega duha kakor njegov brat Eleazar.
Zato pozdravi Natanael svojo svakinjo kakor mater, in ko ji pove, da ga pošilja Eleazar z jako važnim naročilom iz mesta, ga žena skuša na vse načine odvrniti od tega sila nevarnega početja. Slednjič sc vendarle zboji svojega moža iu pusti mladeniča pri njegovem naklepu, zato pa mu da celo kopico opominov, kako mu je treba ua potu previdnosti, ter mu
v vsi naglici pripravi za slovo njegovo najljubšo jed, jajčjo potico — kar je Nata-tiaelu mnogo bolj po godu kakor vsi njeni opomini. In med tem ko v ponvi šumi dišeče cvrtje, mora ustreči njeni ljubeznivi prošnji in ji pripovedovati o Eleazarju. Blaga Rahela! Cim več nehvaležnosti, strogosti in poniževanja mora pretrpeti od svojega moža, tembolj se ga oklepa s pomnoženo vdanostjo in ljubeznijo!
»Natanael,« de čez nekaj časa mladeniču, »nikar ne sodi svojega brata Ele-azarja prestrogo, dasiravno nastopa napram meni večkrat neljubeznivo. Saj veš, da se njegove skrbi in opravila sučejo samo okrog orožja in da premišljuje noč in dan, kako bi otel Izrael. Tudi tvoj oče ima nemara dobre namene, dasiravno ne uporablja pravih sredstev za rešitev svojega ljudstva. Ali vseeno ga moraš spoštovati, ker je Gospod tako zapovedal.«
»Vem! ljuba Rahela!! Da bi le tako grdo ne ravnal z mojim dedom — saj je vendar njegov oče!« vzdihne žalostno Natanael.
■ »Prav, prav, moj dečko! Toda tvojega nesrečnega deda ima v oblasti hudobni duh in takega vendar ne smemo pustiti letati po mestnih ulicah!« opravičuje ltela mladeničevega očeta.
»Ubogi ded! Bojim se, da ga je kw noval oni mož iz Nazareta, katerega je daft križati! In če se izpolni še ona prerokba o razdejanju templja! — Toda ne, ne morem in ne maram verjeti, da je Bog tako zapustil svoje ljudstvo. — Zdaj pa pojdiva pogledat še bolno Ruto! Tako dolgo se žp nisva videla!
Rahela sname s stojala svetilko in pelje Natanaela v sobo bolne deklice, ki ne more ne živeti ne umreti in leži vedno enako potrpežljivo na bolniški postelji. Njen obrazek je bled kakor vosek, na sencih prepleten z majhnimi modrikastimi žilicami, in zre kakor mrlič z belih blazin. Toda ko pristopi brat k njeni postelji, ji zašije v trudnih očeh novo življenje in sladak smehljaj obkroži njene brezbarvne in vele ustnice. Natanael jo pokliče po imenu
.....-w-»iYiT- . -<- — ■*-----rrri;----
ter jo pogladi po snežnobeli roki, katero deklica nemirno giblje po odeji in s katero se le iztežka more odzvati bratovemu pozdravu.
In v veliko začudenje Rahelitio in Na-tanaelovo zmaje bolna Ruta, ki je doslej samo poredko izpregovorila kako besedico, s svojimi velimi ustnicami in prične govoriti tiho, vendar dosti razločno in urn-Ij ivo: » Prav je, dragi bratec, da si prišel, preden pojdem s tega sveta. Danes sem Ga zopet videla, Njega, ki me je učil trpeti. Ze zdavnaj se mi ni prikazal, nikoli pa tako jasno in lepo kakor danes. Njegove od so zrle resno in ljubeznivo. Na rokah in nogah so bliščale rane in skozi prebodene prsi se izliva kakor sij zlatožarnega soln-ca. Kadar so me stiskale bridkosti in bolečine in sem bila zatopljena v molitev, j« bil vedno obložen s težkim križem in me je vabil, naj ga mu pomagam nositi. Danes pa se mi je sočutno nasmehnil, pomig-nil ter obljubil, da prihitiš k moji bolniški postelji, preden me pokliče v svoje kraljestvo. Ukazal mi je tudi poklicati svojega
3»
Vila Aliatln!, ječa bivšega sultana.
S rs-: 59?
rv. T- :
1509
...i&brJjs E-i • tre':-."-a • stare rr Dav i:vem p:>	Ja bo priprav
ni ntr-čs«;: ;•:.•:: - Prcvm "t. rrat. PK-c. tega E . ie"- Ja! Cg z. r^*x i- katera ti jc dal Eleazar. pa niar ne izvr*:i Povej 3T. r*Jši. .-i;, deh z očetom p: •:•:-■:•: >::•■;: i-.ri.i-:. : ov: j.:-:"?® i: bLzoN
_ i
Besede »i t .;č
s-
. .--t . i: '.
> res:
. j . ^ .
i. je - 'š:a iva?. -K-ča Ruta govor, i a j; r.; r.arekavala zmeoenc*: ske bolezni, [»eki.ca Ježi Irin mimo. da lehko v s? k trenite k ugasle si&boma <lk.-ka njenega živ/jerja. _
T:::. p:: i pa P *■• «•_•	:
p-a. Rine.'a Natar.ae i. v.i.-, ca
. :j\a r- i i: samo B-:; .. je m>ge. vc.n-r - :e svar : te besede..
cč.dc Natar.it I ;n se km! j vrne z duhjvr.ikoni Evzetnem, r ostane nekaj Časa sam pri bolnici ter j; podeli zakrament svetega krsta. Nato gre po sveto [ potnico; ko zaužije Ruta nebesi, j jed. se obrne k brata in svakinji ter prav:: Zdaj ie združen z menoj On. ki me je poklica!. Cafte in mol;te, tudi vam se biiža usodna tir:.. Afi ne bojte se: Gospod pozna in varuje v:ji zvesteM.r z vami!«
cr p s t. . mer.-...s'.t pi-i
Ker ;.i Je brž
- • t. r. -
i stražniki v kleti Haz-~2 '.tke ':ko s t-.osti, ker jnBtvo ges'o .zpremenilo. - ~ z-ž ste-ga £ avar.a m
. — . y Ka iovo hišo. i; - :či Ztlzi. nada^uh
1 T ' ' ' -
to zat:s::e svc.-c trudne <>..
PRLGO POGLAVJE.
Irpsi v Marijini hiši.
Ko st je Natanael nekoliko iz Joka!, se v—;; še piti jjjtrasj r, svitom v staro palačo Hazmonejpev ter pride brez zaprefcc mimo oddbtne Sira/i do skrivne podzemeljske poti.
Kako preseneti mladenič Eieazarja. l.o <•:•-.?. tako nepričakovano :n nenadoma prede nji« »Ali te znabiti stražnik ob Esen-skib \ ratih ni pustil iz mesta, ali pa si na-pravil kako poscb.no neumnost?« povpra-c :je ves razjarjen pri.šieca. Ko sliši še opomin umirajoče sestre in ko mu Natanael zabrusi v obraz, da raje umrje, kakor pa izvrii ono naročilo, katero je sestra imt-r vala grešno, mu tako hudo vzkipi žoič. da hote brata skoraj ubit*.
i. kakšen norče pa si.- se huuuje, ko »o minuli prvi izbruhi <-rda in nevolje. da st- pi tiš kar tako ukaniti od bolne in razburjene domišljij« sestrine? Namesto brine rr-ave. katero sem t. bit obljubil. si zaslužil pslict! fn za-o b*,* odslej ^luži! v kcb:kot hlapec! ZJa: v.dim. da nisi vreden r. v boj za prostost Izraelovo! Svr.j načrt bom p? vkljub temu izvršil
Natanael mora takoj pričeti poniževalna dela v kuhinji, za katero so bih določen: stranski tempeljevi prostori in v katerih se je pripravljal živež za več tisoč vojakov. Sprva mu novi stan ne de posebno hudo: ganljiva in pobožna smrt sestrina se je vtisnila globoko vnjegovo dušo. Toda čez nekaj dni se naveiiča enoličnega de!?, pri ročnem mlinu, tako da prične misliti na beg. Ali kako priti do podzemeljskega hodnika, ki pelje v Hazrno-nejsko palačo? Navzlic temu pripravi skrivaj bak!jo ter skrbno opazuje brata. Kmalu zasledi kraj. kamor skriva Eleazar ključ onega zapaha, kjer je vhod do tajnega hodnika. Sreča mu je mila in drzni beg se 4'
val
TV
i.". " -
z
i J
ec ".■"■
: J ,
. ... . u- -
i,.. .t. - . L, . U	". . . : —	......^ -	■ — —
siravno N si poiskal najprej pri Rahci tr.rravr.o vii.šče.
K.
mu trešJ: v obraz
piš divjega vetra. Na nebu se podijo z bes-rmade oblakov, obrob-,:s;n ro ne-
no nag..-o črne g
(jenih s sivkastorumen.......-...... ...
mirnem ozrfijv pa vrišči in buči. kakor da so se razvezaJi vsi peklenski dnhovi. S tal se dvigajo tež':, vrtinci prahu n pe -ka. -strešnih obronkov drči opeka in kamenje; Natanael beži in se stisne k bližnjemu z,-du. da si sredi smrtnoncsn h udarcev reši življenje. Ali bi ne b.So pametneje, vrniti se v bazmenejsko palačo in počakat: tamkaj. dokler se ne .zdivja strašna nevihta, k. je ravnokar je:?, neusmiljeno gospodariti po jeruzalemskem mestu? Ne: str. ii pred kaznijo in nem:': spomini na očeta :i brata, ki marata vsak trenete!; priti do ene palače, ga tirata zbesneii nevihti v naročje.
Le sreča. Ja ubežčku ni treba iti v nasprotni smer; viharja, in tako ga pripodi veter naravnost ;:a trg, kjer se eri neki hiši krčevito oklene podbojev njcmii vrat. da se nekaj hipov oddahne in si izbriše iz ranjenih oči prah in pesek. Zdajci zakrijejo temno oblačje sivkaste in raz jed ene megle in takoj se prične vsipati trdo zrnje ledene toče. Le nekaj hipov in že je švignila skozi šumeče oblake ognjena kača. kateri sledi zamolklo behtenje groma.
Bog bodi m.lostljiv . stoka Natanael. tak-.- nevihte še nisem nikoli doživel! Kako naj prehc Jim nekaj sto korakov, d.t do^pem do svojega cilja ?-
Na to potrka pri mnogih hišah, toda mh.e mu ne pride odpirat. Nemara prebivalci med bučanjem nevihte niso sbšaii njegovega trkanja. rVseeno hočem priti tja,- vzdihne siromak ter si ttsno oviie glavo v svoj vrhnji plašč in hiti skozi ostro zrnje toče proti znanim vrtnim vratcam. Jf .-k za bliskom se tnrinja in pušča za seboj na mnogih krajih zgornjega in spodnjega mesta rdečega petelina. Vedno dc-belejša toča bije Natanaelu po hrbtu, ramah in rokah tako da mu iz mnogoštevilnih ran pr:čne curljati kri. Takoj odpreti. tako, odpreti, če ne me najdete mrt-
zna-
^ev^jo
P.-ed čudap-oino podobo trpečega Zvt|i. čarja prasketa mala SvetiHta in lije svole slabotne žarke na pobožno družbo. V, mara nK^ii devetdeseti psalm, drug: ponavljajo posamezne vrstice. Ko zaboE ne prvi glasovi groma in ^:rei;. zavrisuč Roda od straha, rekoč: »O asmiijeni Bo«| Pr:bi.'2al se je- konec sveta! Gospod bo pokončaj to mesto z ognjem, ki šviga z neba! Bodi nam mtlostJJtv! Usmili st nas!« Stara Sara pa zatisne oči in se 'cčevito tišči za .ševa: sama Tamara Pavlina se ozre ta zaupljivo na podobo Zveličarje. vo. na čigar obličja migljajo motni prameni nemirne lučke. Tudi Benjamin, ki na. .::_ • ni bil vdan strahu m t.-jszljivosti, se skoro ne upa premakniti v svoji zbesa-n'st; in gleda s prosečfmi očn . milega Zveličarja ter ga pros. odpuščs lja svoiih napa":.
Cez n-.-kai časa poneha zatrr-klo kfc. nenje groma; okoii oken poskakuje ledeno zrnje, hišne vogale pa pretresa divja burja. Cujte.- vikne Benjant:-. nenadoma, nekdo tr':2 na vrtna vratca! Ze dalj časa se mi je dozdevalo, da hoče nekdo k nam; zdaj sem slišal popolnoma razločno!« Zi"a duša si ne upa ob tak-.m vreme-
nu
;viiti zunaj.- odgovori Roda.
y rda jc angel Gospodov.1 i na« hn-če oteti s tega n.esta kakor ne:.Jai Leta iz Sodome. (J)J dne do dne sem n 'II v ta namen. Kako naj pa drugače prite-moiz Jeruzalema, da u demo božji kazni?- pristavi Benjamin. -Tamara, če hočeš z menoj. mu grem odpreti; sam si ne upam!«
»Takoj greva gledat« odgovori sestra. Najbrž tri,a kak sirom:1:, katerega pregrnjp nevihta!-
Brat : i sestra odideta in zajedata pred vrat mladeniča. V: se je bil zgrudil od slabosti na tla in leži kakor mrtev. V istem h pu švigne blisk in osveti njegovo b'ed-0 obličje. Tedaj vrišite Benjamin: .Moj Beg. Natanael!«
Takoj spravita ranjenca v hišo. Mer se v r- l.ah sočutnih 2c-n<k tr i k; zave, da jim more nakratko povedati, zakaj je pobegnil od očeta in brata. Slednjič pa pravi: Se nekaj! Nocoj mislijo vdreti v mesto čete roparja ben Giorc! Ce h>če'.e njili grabežii.vim prstom kaj prikriti, le naglo storite! Slišal sem namreč reči svojega brata: Seveda bodo ropaO in morili; ampak to še ni najhujše; da bi mi le poniafiali ukrotiti Galilejcc. preden nas napadejo Rimljani, potem se lahko sležno bojujemo l Z' per skupnega sovražnika.«
Zlata in srebra res ni b Io treba skrivati prebivalcem Marijine hiše. vendar so morali nekaj spraviti na varno, kar sc jin| je zdelo bolj dragoceno kakor vsi zakladi sveta: Veroniki« potni prt! Takoj ga sna-mejo skrbne roke s stene iii ga položijo v bakreno posodo, katero zakopljejo v naj-sknvnejšem kraju v kleti. Tudi Tamara si Poišče varno skrivališče, ker sluti, da bi jo roparji odpeljali v sužnost, če bi jo dobih v svojo oblast.
. Med tem je pričela iznova divjati nevihta m je razsajala skoro do polnoči, r^ vij Jožef pripoveduje v svojih spisih, da jc jeruzalemsko prebivalstvo trepetaje poslušalo bobnenje groma in pokanje zidov m obupno zrlo, kako je švigal nad mestom
blisk za bliskom. Vse ie mislilo, da se zdaj-pazdaj poruši zemlja in pride za njene prebivalce poslednja ura. In med tem ko sc je tako vršil divji ples naravnih sil, so Irorečniki odprli tolpam Simona ben (iiore jgsenska vrata in spustili v nesrečno mesto deset tisoč njegovih-mož in pet tisoč Idumejcev. »Branili so se silnega naliva s ščiti, s katerimi so si pokrili glave, in se tesno strnili med seboj, da bi si ogreli premrle ude,« pripoveduje Jožef.
Takoj prično roparji po mestu klati in moriti. Ob jutranji zarji leži na pobočju tempeljskega griča na tisoče mrtvecev. Več kakor jih je popadalo v očitnem boji. jc bilo zavratno umorjenih. Tudi bivšima velikima duhovnikoma Anami in Jcšui, ki sta bila sovražna stranki gorečnikov, ni prizaneslo tolovajsko bodalo. Ali navzlic vsem morijam se ben (iiori ni posrečilo pregnati Janeza iz Gishale in njegovih Oa-lilejcev iz utrjene Antonije in zunanjih delov templja.
Tudi v Marijino hišo pridereta ponoči dva roparja. Stara Sara jima pokaže siromašno opremljeno stanovališče in onemoglo ženo na bolniški posteiji ter ju prosi s'sklenjenimi rokami milosti in usmiljenja. Ni tukaj skritih nobenih Galilejcev ali vojakov?« zarohni eden izmed njiju ter zapreti starki z ostrini mečem.
»Nobenega možkega bitja razen dveh nedolžnih dečkov, kakor resnično upam v blaginjo Izraciovo!« ga prosi Sara na kolenih.
»Pokaži nama jih!«
Starka vzame s tresočo roko svetil-nico in posveti nasilnikoma v Pavlinovo sobico. Natanael mirno spi zaradi utrujenosti; Benjamin pa plane pokonci, ko odmakneta roparja vrata in se približata njegovemu ležišču.
»Rdeči Tubal!« vzklikne deček, ko zagleda pred seboj rdečebradca. kateri Ka je nekoč spravil iz roparskega taborišča v mesto.
»Lej, Icj, kaj vse ichko pride človeku pod roko! Da, jaz sem!« sc čudi ropar. »In ti si oni mehkopernati ptiček , katerega sem takrat moral prinesti staremu grešniku Zabulonu! Ali si zdaj že našel svojega očeta, mali?«
»Našel, pa zopet izgubil! Oh, rdeči Tubal, nemara so ga tačas tvoji tovariši ujeli ali celo umorili? Ne bodi hud in povej mi! Kaj, ničesar ne veš o njem? O, potein pa gotovo še kod živi! In Salome, dobre, stare Salome še vedno niste izpustili na prosto?« povprašuje Benjamin.
»Brez odkupnine ne izpustimo niti stare ženske,« se smeje ropar. »Starica je še zmerom pri naši prtljagi in bo prišla z njo vred v Jeruzalem. Zahvaliti se mora svoji kuharski umetnosti, da gleda še danes beli dan; kajti ni človeka pod milim nebom, ki bi znal našemu glavarju tako okusno pripraviti kosilo kakor ona. In to Simonu ben Giori ni malenkost. Kdo pa je ta zaspanec, ki leži tukaj? Tako je velik, da je najbrž kak galilejski potepuh. Halo, pokonci!«
»Ali, dobri Tubal, pusti ga, naj spi. Saj vidiš, kako krvavo ga je oklestila toča! Prav gotovo ni Galilejec; veš, da ti "e lažem!« prosi Benjamin.
Rdeči Tubal še vedno premišlja, kaj bi storil. Tu mu zakliče tovariš: »Le hitro, hitro, brat! Stisni ga za goltanec, ali pa ga pusti v miru! Prebrskati morava še druge hiše; to beraško ljudstvo nima posebnih zakladov!«
S temi besedami zapustita roparja Marijino hišico.
(Dalje.)
Lgfo 1801.
A) SLAVNI BOJI.
Napoleon je začetkom 19. stoletja stal na vrhuncu svoje moči; — cela Evropa se je tresla pred njim. Lc v Alpih jc bivalo malo ljudstvo, ki se je oklepalo z vso silo svoje vere iu starodavnih naprav ter je tiho upalo, da mu dojde od cesarske hiše dan odrešenja. To je bilo tirolsko ljudstvo.
Tirolska je bila vsled Napoleonovih zmag nad Avstrijo utelešena bavarskemu kraljestvu. Toda bavarska »prosvitljena« vlada je skušala zatreti vse, kar je bilo ljudstvu sveto iu drago; prepovedala jc zvonenje, zornicc, božje grobe, procesije itd. Soscbno je navdajalo s srdom Tirol-ce, ko so najboljše tirolske mladeniče začeli u tikati v bavarske polke, ki so služili Napoleonu. Dne 16. januarja 1809 se je podal Andrej Hofer, zaupnik tirolskega ljudstva z dvema tovarišema na Dunaj; tam so ti možje v soglasju z nadvo vodom Ivanom sklenili splošno ustajo Tirolske proti nasilniku; obljubljeno jim je bilo, da jih bo pri tem podpirala avstrijska vojska.
»Kvišku, Tirolci, kvišku,« tako se je glasil poziv ljubljenega nadvojvode Ivana, »ura rešitve je napočila!« Ta klic jc ,šel po celi Tirolski ter našel odmev v vseh srcih.
Prav tiho so se oboroževali po vaseh, strelci so se urili v streljanju, žene in otroci so raznašali važne novice; vse se je godilo tako prikrito, da Bavarci tega niti opazili niso.
Določeno je bilo, da pride avstrijska vojska dne 9. aprila v Tirole; ta dan naj bi udarili tudi Tirolci. Kot znamenje usta-je so plavale rdeče zastavice po rekah. Otroci so delili listke s kratkim napisom: »Cas je napočil!« V kratkem času je bilo vse pod orožjem. Iz Celovca je prodiralo 7000 Avstrijcev pod generalom Šastler-jem proti Tirolski ter so prekoračili pri Lienzu mejo; ljudstvo jih je sprejelo z giasnim vriskom, zvouenjem in streli. Obenem se je pomikala 800 mož broječa četa proti Zilerski dolini. V Tirolski je štela takrat bavarska armada 7000 mož. Prvikrat so trčili skupaj pri Ladriškem mostu. Bavarski poveljnik Wrede je moral zapustiti Franzensfeste iti Brener ter sc umakniti v Inomost.
.»Jutri,« tako je pisal svojim Pasaj-ccm Andrej Hofer, ki je bil duša vsega gibanja, »jutri se bomo udarili za Boga, cesarja in domovino; opominjam vsakogar, da se naj bije hrabro!« 11. aprila je pobil s svojimi Pasajci bavarski bataljon pri Sterzingu. Njegovi strelci so dobro merili
izza senenih vozov, ki so jim služili vrlo dobro za zavetje; dve hrabri deklini ste te vozove vodili. Od vseh strani stiskani so se umaknili Bavarci v Inomost; tam se jc moralo odločiti, kdo bo zmagal, kajti tirolski strelci so vreli raz vseh gora skupaj. Dne 12. aprila je bila odločilna bitka; najhujše borbe so se vršile ob mostu Ine in na gori lzel. Ditfurt, bavarski mestni poveljnik, jc padel. Ze ob 10. uri zjutraj st» šli Tirolci vriskajoč kot zmagovalci V oproščeni Inomost. Vendar so se morah še> drugi dan boriti proti 4000 Francozom in Bavarcem, ki so pod Bissonom prodirali od juga. Tirolci so jih med goro lzel iu vasjo Wiiten obkolili in jih prisilili, da sl se udali.
Zmaga 7'iroiccv je bila popolna: dva generala, 17 štabnih in 113 višjih častnikov, 3860 Bavarcev in 2050 Francozov srt ujeli; zaplenili so 1 orla, 3 zastave in 7 topov.
V Tridentu je še stal sovražni general Bara g u a j- d' Hilliers s 10.000 možmr. Avstrijci in Tirolci so ga potisnili proti Rovercdo ter ga tam premagali dne 24. aprila. 26. aprila so imeli zmagovalci slovesen vhod v Roveredo, dne 27. aprila v Alo. Tako so podali roko nadvojvodu Ivanu, ki je na Laškem stal s svojo ar-, mado.
Celo Napoleon, ki je. vsled teh dogod kov hite! iz Pariza na Bavarsko, ni mogel odreči pohvale vriim Tirolcem. Rekel je: »Bavarci niso znali vladati Tirolske. Oni niso bili vredni tega hrabrega ljudstva. katerega upor me navdaja s spoštovanjem.« ........
Ko je došel Napoleon, se je obrnila bojna sreča; premagal je Avstrijce pr« Abensbergu, Landshutu, Eckmiihlu; Tirolska jc bila zopet na stežaj odprta sovražniku.
Tam niso bili pripravljeni na nov napad. Tako sta mogla Deroy in Wrede, seveda šele po trikratnem napadu, vzeti ožino Strub ter zasesti Kufsteiu. Z 10.00U možmi so prodirali Bavarci ob reki Ini ter so pri VVorglu premagali generala Šastlcrja. Goreče razvaline so kazale poti po kateri sc je vaiila sovražna vojska. Kmalu so zasedli sovražniki zopet Inomost. Lefevre, francosski višji poveljnik, je nato pozval Tirolce, naj se udajo.
Toda ti so ostali zvesti svojemu vladarju; njihova živa vera in zvestoba jiim je dala novega upanja in pogum k zopet-nernu ustanku. Razsrjeni radi opustošenj sovražnikovih so se zopet dvignili kakov en mož.
Andrej Hofer jc takrat stal na jugu, Šastier na Brencrju. Zaupajoča na pomoti presvetega Srca Jezusovega — Hofer jo namreč pred bitko ponovil svojo obljubo presv. Srcu — sta oba udarila vdrugič proti Inomostu.
25. majnika so Tirolci planili raz gore lzel na mesto. Na obeh straneh so se srdito borili; bitka je ostala neodločena. Dne 29. majnika so prihrumeli kmet e zgornje inske doline pod poveljstvom ka-pucina o. Haspingerja proti Inomostu; sovražnik se je moral umakniti; Tirolska je« bila v drugič osvobojena. 1'oleg o. Has'-
51
pingerja se je še posebno odlikoval hrabri Spekbaher.
* » *
Napoleon je med tem prodrl do Dunaja ter je imel 13. majnika vhod v mesto, ki ga je zapustil nadvojvoda Kari. Bil je nato sicer premagan pri Aspern in Esslin-gen dne 21. in 22. majnika; toda zopet je zmagal 5. in 6. julija pri VVagram ter ie .vsled te zmage mogel misliti na to, da si .zopet podjarmi Tirolsko. Poslal je tja generala Lefevre s 50.000 možmi, ki so se pomikali iz Solnograda proti Tirolu; od drugih strani so se bližali deželi Bavarci, VViirtenberžani ter generali Rusca, Ca-stelles in Peyri. Avstrijska posadka jc deželo zapustila; zato jc bila ta sovražniku na stežaj odprta. Lefevre je prodrl do Ino-mosta ter ni našel resnega upora. Od tam je poživljal ljudstvo, naj se uda, ter obetal izdajalcem po 100 do 1000 gold. Toda v celi deželi se ni znašel izdajalec. Na klic Jloferjev je stopila zopet vsa Tirolska pod orožje.
Najprvo so biii Francozi tepeni pri mostu poleg Oberaua; raz višin so Ti-jolci valili drevesa in skalovje .v dolino
.Naposled je opešana dežela morala pod-leči silni premoči; izkrvavela je. Hoter, utrujen od naporov, j£ zbežal na Branta-hersko planino ter je bival ondi v gorski koči. Na megovo glavo so postavili Francozi 1500 goldinarjev; Hofer je zaupa, da sc ined njegovimi rojaki ne bo našel izdajalec. In vendar se je našel. Izdal ga je kmet Franc Rafl, ki je pokazal Francozom pot do skrite gorske koče, kjer je bival Hofer; tam so ga ujeli dne 27. janu-,arja 1S10 ponoči. Dne 20. februarja 1810 so Francozi ustrelili slavnega Hoferja na obzidju trdnjave Mantove.
Sicer so Tirolci v boju naposled podlegli, toda kri Hoferjeva in njegovih rojakov ni tekla zastonj; vzbudila je može, katerim se je posrečilo ostresti jarem sa-mosilstva. Cez nekaj let je bila Tirolska prosta.
Junaški boji Tirolcev v letu 1809. pa bodo vedno sloveli v zgodovini; posebno pa bo žarelo v povestnici ime njihovega načelnika Andreja lioferja; ostal bo on .vsem dobromislečim vzor junaštva, zvestobe, požrtvovalnosti ter zaupanja na Boga. Zares zlat značaj, ki si ga naj po-
jarmil Napoleon; zopet & vzbudil v nn trtih srcih novo hrepenenje po zgublj^ prostosti in veselo zaupanje na boljšo h« dočnost. Po Hoferjevem zgledu so se dvignili drugi narodi ter naposled štrli vc. rige suženjstva.
Resnično! Zgodovina pozna malo ta-ko izrednih in prikupljivili značajev, kakor je bil Andrej Hofer; boljšega vzorni! ka ne najdeta mož, mladenič.
Vojskovodja sicer Hofer ni bil; nc. kateri njegovih vojnih tovarišev, kakor Spekbaher, Walner, Ajzcnsteken, so bili jiadarjenejši vodje v bitkah. Vendar so Ka vsi radi priznali kot najvišjega poveljuj, ka. Niso ga izvolili za načelnika; kar sam ob sebi je postal Hofer vrhovni vodja Tirolske; žc njegova osebnost je bila močna vez vseli tirolskih domoljubov.
Tudi državnik ni bil, iu vendar je rešil svojo domovino gotovega propada. Kdo bi se ne vnel za priprostega, ponižnega moža, ki je po volji drugih sprejel najvišjo čast v deželi ter postal deželni poglavar? Kot tak je vpeljal v svoji domovini zopet red. Bil je ljudomil, dobrot-ljiv, pravičen vladar: po očetovsko je Iju-
Jožef Spekbaher
Andrej Hofer
Pater Joahim Haspinger
Jia preplašene sovražnike; sam vrhovni poveljnik je moral bežati nazaj v Inomost. rudi na drugih krajih so zmagali Tirolci, katerim so vrlo pomagale tudi ženske.
Vtretjič se je izvršila odločitev pri Jnomostu. Lefevre je imel še 25.000 mož; Tirolcev je bilo 18.000. V nedeljo, 13. avgusta, so imeli v tirolskem šotorišču službo božjo že ob dveh zjutraj; ob zori se je začela bitka. Sedemkrat so sovražne čete naskočile goro Izel. sedemkrat so jih vrgii Tirolci nazaj. Bitka je trajala do noči; ker je sovražnik zgubil 4000 mrtvili in 6000 .vjetih, Je ponoči zapustil Inomost.
Andrej Hofer je imel že tretjič kot zmagalec slovesen vhod v Inomost, kjer W /1 irienI0ya'1 za deželnega poglavarja
ter je do oktobra modro vladal deželo. • ♦ *
Avstrijo je med tem prisilil Napoleon k dunajskemu miru (20. oktobra), v katerem se jemoral cesar Franc odpovedati , J irolski. Vest o tem miru je sicer prišla tudi na Tirolsko, a mnogi ji niso hoteli verjeti. Zopet so se uprli Tirolci na lastno pest ter so si priborili zopet več zmag.
61
stavimo tudi Slovenci v posnemanje. Po .njegovem zgledu ljubimo Boga, cesarsko hišo in rodno zemljo do zadnjega izdilia!
B) JUNAK LETA 1809.
Andrej Hofer.
Evropa je po večini ječala pod jarmom samosilnega Napoleona. S pritajenim srdom so nosili narodi ta jarem, a upreti se niso upali železni pesti, ki jih jc bila. Naposled jim je iz hribovite Tirolske zasijal žarek upanja. Hrabri in uspešni boji tiroskm kmetov so jih prepričali, da legije Napoleonove niso nepremagljive. Vzornik vsem pa je postal Andrej Hofer, vodja ti-
lak!efa 1809*™' °d VSdl občudovani
Na Brenerju in na gori Izel je razvil Hofer zastavo prostosti; na njegov migljaj so se dvignili tisoči kakor en mož ter so kakor skala stali v vročih bojih nasproti zmage vajenim armadam; trikrat e nobil francoske usiljence ter jih nog.nl iz ljubljene domovine.	P gnal
Duh Hoferjev, poln življenja, je zavel po vseh evropskih deželah, ki jih S'
bil svoje podložne. Odločno in javno ie zastopal načela svete vere ter je pospeševal pobožno, versko življenje; zahteval ie od svojih podložnih, naj žive čisto, nravno. Ako je kedaj napravil kako pomoto, se ni sramoval priznati in popraviti svoje napake. Tudi kot deželni glavar tirolski je nosil navadno kmečko obleko ter je v Inoinostu v cesarski palači živel ,tako priprosto, kakor v svoji domači kmečki hiši. Hrano so mu nosili iz gostilne; stala ga je na dan le 45 krajcarjev. Ako je moral kako važno zadevo rcš.ti, je rekel navadno: »Zaupajmo v Boga, in vse bo dobro šlo!« Bil je Hofer krepke, močne postave; toda jasno, prijazno je gledalo njegovo oko; iz njega sta odsevala poštenost in duševni mir. Srce ie .imel mehko, čuteče. Do vsacega je bil prijazen, mil. Bil je zvest ljudem, zvest Bogu. Dičila ga je iskrena, odkrita pobož-,nost. S prikrito nejevoljo je prenašal krivice. ki so se godife njegovemu ljudstvu od usiljencev; globoko so ga ganili vzdih' .trpečega ljudstva, ki je ljubilo prostost, Pa je bilo žatirano. Malo mož je tako srčno ljubilo, domovino, kakor je ljubil Hoter
svojo tirolsko deželo. Zvesto udan je bil habsburški cesarski rodbini. Trenutek »red smrtjo, ko so že vojaki^ s 'puškami jianj merili, je zaklical: »Živel cesar franc!«
Ime Hoferjevo se bo do konca dni svetilo v zgodovini; njegove slave ne bo konec. To slavo si je pa priprosti, neuki inož pridobil s svojo skalnato trdno vero, s svojo izredino ljubeznijo do domače grude in z neomejeno udanostjo do habsburške cesarske hiše; bil je poosebljen izraz poštenega, vrlega tirolskega ljudstva. Sebičnosti ni poznal Hofer. Pri vsem delovanju ga je vodilo prekrasno načelo: vse za Boga, cesarja in domovino. Neupogljivo je zaupal v Boga. Njegov bojni klic se je glasil: Zaupajte na Boga in borite se hrabro!
Njegov lepi, čisti značaj se je pa posebno sijajno pokazal pred smrtjo. Nagovarjali so ga francoski generali, naj stopi y službo cesarja Napoleona; s tom bi lah-
ko rešil svoje življenje in bi prišel do vi-,socih časti. Toda Hofer je odločno in slo-,vesno izjavil: »Jaz sem bil, sem in ostalem zvest habsburški hiši.« Z molitvijo se je pripravil na smrt ter je pobožno prejel svete zakramente za umirajoče. Kot krščanski -junak je mirno zrl smrti v oči. .Ni si pustil zavezati oči, ko so vojaki mejili nanj. Goreče je še molil; nato je z jasnim glasom sam zaklical vojakom: »Streljajte!«
Hoferjev spovednik, ki je bil priča pri tej junaški smrti, je zapisal besede: »Čutil sem tolažbo, ko sem občudoval moža, ki je šel v smrt kot krščanski junak in trpel kot neustrašen mučenik.«
Vest o smrti Hoferjevi je vzbudila veliko nejevoljo nad francosko nasilnostjo daleč čez meje Tirolske; škodila je ta usmrtitev Napoleonu bolj, kakor bi mu škoditi moglo deset izgubljenih bitk. Jeza podjarmljenih narodov je vzkipela. Zopet so zahrepeneli po prostosti. Povsodi so
slavili Hoferja kot junaka in mučenika prostosti in pravice. Iz smrti Hoferjeve je vzklila zopet prostost Tirolski. Kakor je Hofer na poti v smrt prerokoval, tako se je zgodilo. Ni še minulo pol desetletja, že je bila Tirolska zopet prosta pod av-strijanskim orlom.
Andrej Hofer ostane za vse čase znamenita prikazen v zgodovini; njegovo ime posebno še letos ob važni, znameniti stoletnici 1809—1909.
Tudi vi slovenski mladeniči in možje si vzemite Hoferja za zgled. Posnemajte njegovo trdno, živo vero, ki naj prešinja vse vaše delovanje; bodite nesebični kot on; od njega se učite požrtvovalno ljubiti slovensko domovino in svoj rod; ohranite zvestobo Bogu in narodu — do zadnjega trenutka!*)	R.
*) Društva, sezite po »Andrej Hofer«, ki je izšla v Bukvami«!
krasni igri: »Katoliški
Shodi S. L. S. Na Šenturški gori je govoril na političnem shodu državni in deželni poslanec dr. Krek. — V Kropi in Kamni gorici je iinel shod deželni poslanec Piber. — V Mengšu je predaval v društvu g. poštar Slavko Ravnikar. — Krasno sta uspela shoda v Starem trgu pri Poljanah in v Semiču. Na prvem siiodu je bilo navzočih do 500 oseb z ondotnimi žu-pami. Na obeh shodih sta govorila deželni poslanec Belokrajine, Matjašič, ih tajnik S. L. S. dr. Rožič. Ljudstvo je soglasno izražalo zaupanje poslancem S. L, S.
Visoko odlikovanje. Presvitli cesar je imenoval vojaškega superiora v Gradcu, veleč. g. Antona Jakliča za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapiteljna.
Boj za slovensko vseučilišče. Da sc razširi zanimanje in gibanje za slovensko vseučilišče, bo razdelil deželni odbor kranjski tisoč izvodov knjižice: »Boj za slovensko vseučilišče«, ki jo jc izdala »Slovenska dijaška zveza«, med društva in razne korporacije.
Marljanišče v Ljubljani si bo zidalo novo zgradbo, ki bo stala okoli 300 tisoč kron, a kranjski mladinoljubi se ne bodo zbali teh stroškov in dolgov, saj so priče dosedanjega blagoslova božjega nad tem zavodom. Dne 4. maja je preteklo 25 let, kar je umrl ustanovnik Marijanišča, preč. g. dr. Ivan Gogala, imenovani knezoškof ljubljanski. Ta velik pedagog in ljubitelj mladine je bil začel s kapitalom 11 goldinarjev, danes pa ima Marijanišče pod svojo streho do 200 ubogih šolarjev. Priporočamo kar najtopleje vsem Slovencem ta Prekoristni zavod, ki preskrbuje toliko sirot z vsem potrebnim.
Pomanjkanje krme na Koroškem je
tako hudo, da morajo kmetje v velfkovški okolici živino krmiti s smrekovo brino, • adi česar je že mnogo živine zbolelo in Poginilo. Razdeljevala se bo sedaj med fevne posestnike brezplačno živinska sol; južna in državna železnica ste za prevažanje te soli dovolili precejšnje ugodnosti.
Razgled po domovini,
Proč od celjske Zadružne zveze! Na več shodih Kmečke zveze v slovenj-graškem okraju, na katere so prišli tudi somišljeniki iz bližnje Koroške, so pristaši takozvane Narodne stranke .vročekrvno in ognjevito kričali: »Korošci vun!« Primeren odgovor temu je dala slovenska hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki je te dni naznanila celjski Zvezi svoj izstOp. Qptpyo bodo sledile tudi diuge kpr<j§lfQ. GOfcŠftlnice, ki so včlanjene pri celjski liberalni Zvezi.
Življenje na Šmarni gorL Živahno je bilo predzadnjo nedeljo na Šmarni gori. Naša organizirana mladina jc ta dan poletela k šmarnogorski Materi božji. Zjutraj so imeli telovadci ljubljanske okolice — nad sto jih je došlo gori — sv. mašo z govorom, kar je opravil g. Vovko, kaplan iz Št. Vida, ki je imel tudi zunaj cerkve navdušen govor na mladeniče. — Šent-petersko društvo »Prosveta« je pohitelo tudi na goro. Zanj je opravil sv. mašo g. katehet Mlakar. — Popoldne pa je dožlo okrog 110 vajencev iz Ljubljane pod vodstvom g. profesorja dr. Jcršeta in mestnega učitelja g. Simona.
Državna konjerejska darila za kobile in žreblce. Na Kranjskem se bodo leta 1909. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih devetih konkurenčnih postajah: dne 21. junija 1909 ob 9. dopoldne v Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen; dne 22. junija 1909 ob 9. uri dopoldne v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen; dne 23. junija 1909 ob 8. uri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen; dne 26. julija 1909 ob pol 3. uri popoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plemen; ^dne 27. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v Škofljici za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega ple-dena; dne 28. julija 1909 ob 9. uri dopoldne na Vrhniki za konje žrebčarniškega plemena; dne 29. julija 1909 ob 9. uri dopoldne v Velikem gabru za konje žreb-
čarniškega plemena; dne 30. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena; dne 31. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena. — Za delitev daril veljajo odredbe, ki so se ukrenile po dotičnih ukazilih c. kr. poljedelskega ministrstva z ozirom na razmere dežele.
,, ■„ . Ne,	! Iz Amerike pišejo:
s<jp||.eVzačcli prihajati izseljenci iz viseli straili. Samo iz Italije jih je prišlo v februarju in marcu 20 tisoč. Tukai v Ameriki se vsi temu čudijo in poprašujejo: zakaj prihajajo ljudje v Ameriko? Nihče ne zna pravega odgovora na to vprašanje,-Nekateri mislijo, da se bo sedaj pod novim, predsednikom Taftom spremenila politika in da bodo v povzdigo obrti odprte mnoge nove tovarne. Morda sicer pride do tega, pa ne še tako hitro. Saj sedaj se še nič tega ne opaža. Danes je položaj izseljencev slabši nego prej. Prejšnje čase smo imeli vsaj vedno enako dnino, dasi je bilo težko najti delo, sedaj so pa začeli gospodarji zniževati dnino, da je gorje. Kdor je tako srečen, da najde delo, zasluži en dolar (5 K) na dan. Pa kaj je to v Ameriki? Ce se. kdo vozi iz Bostona v Baltimor v Severni Ameriki, opazi sicer po industri-alnih mestih vse polno tovarniških dimnikov, a iz njih se ne kadi, ker delo počiva, Slabo se nam godi sedaj v Ameriki, zato pa svetujemo domačim, naj ne silijo v Ameriko.
Svari se pred Albanijo! Lansko leto je najela neka italijanska tvrdka za Albanijo v Istri in tudi po Goriškem mnogo delavcev za dela po gozdih. Šli so septembra meseca doli in so tam skusili mnogo 'hudega: niso imeli kje spati in mučila jih je malarija, vrh tega pa so izgubili še vsled intervencije turških oblasti delo. Ako pa že gre kakšen delavec doli, naj gre edino pod sledečimi pogoji: 1. delodajalec mora skrbeti za zdrava stanovanja. 2. mora na svoje stroške prepeljati bolnike na malariji do zdravnikov in 3. mora
7'
plačati odškodnino za slučaj, da oblasti delo prepovedo.
Strašna b amaža štajerskih liberalcev.
»Veste, kaj je novega? V petek vsi volimo Brinarja«, taki lepaki so pretekli teden po načinu amerikanske reklame po nekaterih krajih vabili ljudi na volišče za liberalnega kandidata. V soboto pa je bil v nekem trgu ta lepak prelepljen in se jc bralo: »Veste, kaj je novega? Izvoljen je Pišek!« In ko so liberalci to novico prebrali, so odšli s klaverno povešenimi glavami._
Duhovniške vesti s Štajerskega. Župnijski izpit so naredili čč. gg. kaplani: Jožef Erker, Jakob Gašperič, Ivan Haupt-man, Janez Luskar. Martin Petelinšek. Frančišek Planine, Viktor Preglej, Jakob Rabusa in Frančišek Sal. Spindler.
Sad svobodne šole. Na meščanski šoli v Kapiici na Češkem zgodil se je te dni ta-le žalosten slučaj. Neki učenec ondotne šole, sin znanega svobodomisleca, je šel k skupnemu šolskemu sv. obhajilu, vzel hostijo iz ust, jo djal v svoj žepni robec in jo zunaj cerkve prilepil na cerkveni zid ter jo obmetaval s kamenjem. Žandar-merija preiskuje stvar. — Tako šolo hočejo naši liberalni učitelji. Seveda ne bodo slovenski starši nikdar privolili, da se vresničijo nakane liberalnega učiteljstva, ki se po svojem časopisju ogreva za »Svobodno šolo«.
Župnik v Lozicah na Vipavskem je postal ondotni upravitelj č. gosp. Janez Klemen.
V	Železnikih na Gorenjskem se je »stanovi! »Orel«, kateremu je žc pristopilo več vrlih mladeničev.
Cerkvene' vfest! s Korošklega. Pri šmarnicah v Celovcu pridiguje ob vedno natlačeni cerkvi vsak dan zvečer ob 7. uri dr. Zdešar iz reda lazaristov iz Gradca. Dr. Zdešar je slovenski rojak. — Na župnijo Javorje je prezentiran tamošnji župni oskrbnik č. g. Franc Božič. S tem je izpolnjena večletna želja tamošnjih žup-Ijanov, ki ljubijo svojega požrtvovalnega dušnega pastirja. -- Zbolel jc gosp. Rok Tojnko, župni oskrbnik na Obirskem in se priporoča duhovnim sobratom v molitev. Na srčni vodenici je zbolel vpokojeni župnik v Kellerbergu č. g. Jožef Elbert; deficient č. g. Jožef Oberauner je nevarno bolan in se nahaja v bolnišnici sester eli-zabetink v Celovcu. Č. g. župniku Martinu Scmidt, ki se nahaja sedaj v Mera-nu, in č. g. katehetu GVidonu Zernatto, ki biva v Gorici, se je zdravstveno stanje poslabšalo.
Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na • Koroškem ima svoj 19-letni občni zbor v Celovcu v »Rokodelskem domu« dne 27. t. m. ob 2. uri popoludne.
V	Rim se je odpeljal tržaški škof mil. g. dr. Nagi, da se udeleži slovesnega pro-glašenja za svetnika blaženega Klemena Hofbauerja, dunajskega apostola. Škofa spremlja č. g. mestni kaplan Ivan Tul.
Ricmaniska stvar se torej vendarle giblje proti koncu. Slišimo, da se začne cerkev prav kmalu popravljati in da jc delo baje že oddano nekemu g. Bekarju iz Rocola. Občinski zastop dolinski je hotel še v zadnjem hipu vso stvar zavleči s 8'
tem, da je mislil zahtevat, od cerkvene oblasti neke pisane garancije glede raoe slovenščine v cerkvi, kar pa jc, kakor se nam poroča, riemanjski vaški načelnik g. Berdon sam preprečil, ki je povdarjal, aa so taka vprašanja lokalna zadeva med Ricmanjci in škofom in velja tu samo to. kar se je med škofom in dr. Laginjo pismeno sklenilo. Če ie temu res tako, nas to iskreno veseli, ker smo vedno zeleh, da se povrnejo v Ricinanje zopet normalne razmere z lepim krščanskim življenjem. Vsa navskrižja, nesporazumljenja in sovraštva pa naj bodo potem za vselej pozabljena.
Nova odredba sv. očeta. Sv. oce
Pij X. je dovolil, da se smejo moliti in peti v vsej katoliški cerkvi litanije v čast sv. Jožefu. Za to pobožnost so podelili 300 dni odpustkov.
V	pokoj je stopil č. g. Franc Perpar, župnik pri Sv. Trojici pri Tržišču in se naselil v Dobrničah; vpokojeni topliški župnik in duh. svetnik č. g. Ivan Podboj se je naselil v Kandiji pri Novem mestu.
Ljubljančan, duhovnik v Ameriki. Svo.iečasno smo poročali v našem listu, da je naš rojak Rev. L e o B 1 a z n i k dobil lepo slovaško faro v St. Mary v lepem mestecu Haverstraw na višinah ob Hud-so.i Riverju v državi Ne\v-York. Kakor povzamemo sedaj iz angleškega časopisja, je naš rojak v imenovanem mestu splošno priljubljen in sicer ne le med svojimi župljani, temveč tudi med tamošnjimi domačini, to tembolj, ker je tudi član velike organizacije Knights of Coltimbus, h katerej spadajo tudi najboljši meščani imenovanega mesta. Nedavno je meščanstvo v Haverstra\v priredilo našemu rojaku v tamošnjem opernem gledališču lep sprejem in irsko igro »Arrah-na-Pogue«. kateri so prisostvovali vsi njegovi prijatelji.
V	tujini umorjen. V S. Lorain v Ameriki so neki neznani ljudje na cesti zaklali 19 let starega Slovenca Antona Udovča iz Rakeka na Notranjskem.
V	zdravstveni zastop vipavski je deželni odbor imenoval za svojega zastopnika g. Fr. Furlana, posestnika v Mančah.
V	okrajni cestni aastop škofjeloški je imenoval deželni odbor svojim zastopnikom gosp. Luka Markeljna, posestnika v Škovinah.
Za železnico Kamnik-Polzela je vložilo štirideset občin ob kamniški železnici in projektovani po tuhinjski dolini prošnjo na vojno in železniško ministrstvo. Ravno to so storile interesovane štajerske občine. Ta železnica je gospodarsko in strategiško zelo potrebna.
Zgradba vodovoda za Košano, Kalce. Neverke se te dni prične; delo jc oddano tvrdki Lončarič. K vodovodu za Spodnjo m Gornjo Šiško, ki se je ravnokar pričel graditi, prispeva dežela 25 odstotkov Stroški bodo znašali 98.000 kron.
V	zdravstveni zastop Hirskobistriški je imenoval deželni odbor deželnega poslanca Ravnikarja.
Zmaga S. L. S. V Gabrovici na Krasu so bile 10. t. m, občinske volitve. Radi mogočih burnih prizorov je dospel c kr okrajni komisar na volišče. Zmagala je
S. L. S. 11 novih starejšin pripada S. L. S eden sam k liberalni. Slava! Liberalci podajo utok; a ne bo jim veliko pomagal Sam c. kr. okrajni komisar jc rekel, da ie videl malo tako pravilnih volitev. Dne 16 t. m. je vzelo slovo prejšnje 'liberalno starešinstvo.
Notranjski in goriški »Orli« prirede veliko javno telovadbo v raju kranjske dežele v Vipavi 30. maja na binkoštno nedeljo. Bratske odseke prosimo, da nemudoma javijo svojo udeležbo vipavskemu »Orlu <. — Opozarjamo vse prijatelje na to prireditev, ki bo združena z mladeniš-kim tečajem. Na zdar !
Izpit zidarsko - stavbno tehniškfega mojstra je napravil pri visoki c. kr. deželni vladi gosp. Alojzij Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini. Absolviral je z dobrim uspehom tečaje za stavbne obrtnike na c. kr, umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani!
Cerkvena pesmarica za Marijine družbe, Anton Grum, I. del. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 2 K. Pred seboj imamo veliko iz 75 pesmi obstoječo zbirko, ki nuja najlepše cerkvene skladbe naših domačih skladateljev: A. Ncdved, St. Premrl, A. Foerster, P. Hug. Sattner, Gr. Rihar, Iv. Pogačnik, P. Ang. Hribar itd. Ker nudi to delo veliko izbiro lahkih, močem naših zborov primernih, pa vendar lepih in cerkveno dostojnih skladb, bodo segli z veseljem po njem naši pevo-vodji. Cena 2 K za izvod je za obširno zbirko razmeroma jako nizka. Dalje priporočamo cerkvenim zborem za mesec majnik in junij siedeče skladbe: Foerster Anton, Op. 100, Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglaii«. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. — Foerster Anton, Op. 107, Ave Maria, vo-cum inaequalium at.t vocum aegualium Pr. part. 60 vin., glasovi po 20 vin. — Anton Grum, V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi za mešani zbor. Cena 1 K.
—	Hladnik Ignacij, Op. 15. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin. — Hladnik Ignacij, Op. 25. »Ave«, 17 Marijinih pesmi za samospeve in orgle. Part. 2 K. — Hladnik Ignacij. Op. 45, IČeščena 'Kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo-speve z orgla-mi. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 30 vin. -Hladnik Ignacij, Op. 51, 19 Marijinih' pesmi za solo-speve, mešani zbor in orgle. Part. 2 K. — Laharnar Ivan, Šniar-ročne pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 30 vin. — Pogačnik Ivan, Op. 8. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin. — Sattner P. Hugo-l'in, Marijine pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 50 vin.
—	Sicherl Josip, 25 Marijinih pesmi (Ri-harjevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. Part. 2 K, glasovi po 35 vin. >
Nemški cesar se je peljal minoli četrtek ponoči skozi Ljubljano na Dunaj na obisk našega cesarja. V Ljubljani se je mudil dvorni vlak na kolodvoru 13 minut.
Pri občinskih volitvah v Pulju je bi! izvoljen državni in deželni poslanec dr. Laginja za odbornika.
Železniška nesreča. Pri Pesnic!, prvi postaji od Maribora proti Dunaju, je zavo-zil 11. t. m. brzovlak v takozvani gleda*

uki osebni vlak. Pri tem sta bila dva vo-,va osebnega vlaka popolnoma razbita in sta potem zgorela. Ubit je bil maribor-ki akademični slikar Walter, dva potnika da bila nevarno, trije pa lahko ranjeni. Vzrok da je bilo primeroma le malo ranjencev, je ta, ker je osebni vlak vozil le
okol'i 40 oseb.
Vojaški nabori so trajali v Ljubljani celi minoli teden. Od jutra do poldneva so fantje ukali in prepevali, kakor je običajno ob takih dneh. V petek, 14. t. m. se je vračalo nekaj pojočih mladeničev po mestu proti domu. Kar se naenkrat zakadi več policistov proti njim in jih kar s silo odžene s seboj. Ljudstvo, ki je opazovalo ta nasilni čin ljubljanske policije, se je silno zgražalo nad tem. Mnogim so sc fantje, nič hudega sluteči, smilili. Svetovali bi mestni policiji, naj tako vestno, kakor poštene kmečke mladeniče, aretuje razne lopove in druge nevarne postopače, ki neprestano nadlegujejo občinstvo po hišah in ulicah. To bo bolj hvaležno delo!
Pri občinskih volitvah na Igu pri Ljubjani je bHo izvoljenih 13 somišljenikov S. L. S. in 7 liberalcev.
Ameriški slovenski škoi msgr. Sta-rilia, ki se je lani mudil dalj časa na Kranjskem, sc je odpovedal škofiji.
Slovensko kat. akad. tehn. društvo iZarja« v Gradcu si je na svojem prvem občnem zboru dne 14. t. m. izvolilo za letni tečaj 1909 sledeči odbor: Predsednik: iur. Anton Ogrizek; podpredsednik: med. Andrej Arnšek; tajnik: iur. Joško lic; blagajnik: teh. Franjo Rueh; knjižničar: med. Ljudevit Krambcrger; gospodar: med. Stjep. Ueanovič; odb. namestnik: ined. Ljud. Horvatin.
Zahvala. Dne 22. aprila, t. 1. poškodoval mi je požar moja poslopja, katera sem imel zavarovana pri domači »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.«
Skoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod.vsakemu, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočati. — Smihel pri Novem mestu, 15. apr. 1. 1909.
Jernej Sitar.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Stepa nje vasi. Pri nas opazujemo dvojni napredek. Vas raste. Novo hišo si Je sezidal Florijan Lisjak ob Kodeljevent svetu. Lisjak se bo pečal tudi s kokoši. On bo prvi perutninar ali »putogoj« v večjem obsegu v naši vasi. — Ob glavni cesti na Uobrunje pa vidimo novo lično Martinovo hišo. Ob isti cesti zida hišo Peter Uajda. I. Vrbinc je tudi postavil novo hišico ob isti cesti na bivšem Mrakovem svetu, na katerem bo zasadil prijazen vrtiček. — Drug velik napredek pa opazujemo v Štepanji vasi pri hlevih.. Trije Posestniki so naredili lepe nove hleve po Modernem načinu in s tem pokazali. da so vneti za razvoj živinoreje; Mrak, Šinkovec in Valentinčič dajo drugim zgled, ka-
ko nai delajo za povzdigo živinoreje. Moderni hlev je pa že preje ko ti trije naredil naš župan Korbar, kar je zelo hvalno od načelnika občin. Možje, kmetje! Po teh štirih možeh se ravnajte!
Iz Št. Jakoba ob Savi. V nedeljo, dne 9. t. m. je predaval veleč. g. profesor Fr. Pengo-v v tukajšnjem izobraževalnem društvu lepemu številu mož in mladeničev o starostnem zavarovanju. Izpodbil je marsikak dvom. Obenem se je razpe-čalo precej izvodov dr. Krekove brošure. To predavanje je bilo šesto v tem letu. Upamo, da se g. predavatelj kmalu zopet oglasi.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g. Iz Rovt nad Jesenicami. Nam Rov-tarjeni dela divjačina velikansko škodo. Letošnjo zimo oglodal nam je zajcc ne samo mala sadna drcvesca, ampak ogle-štal je tudi vse vejevje pri velikih drevesih popolnoma, ker je bilo tako debelo snega; tako nam je sadje odnesel za več let naprej ta nigaprida. Ce se pa oglasiš pri lastniku lova, so ti prccej pripravljeni škodo povrniti, samo da petrpiš tistih 14 dni, ki so postavni čas za tožbo, potlej pa ne morejo dati odškodnine, pa tudi nobene tolažbe več. — In lisjak? O, ta, ta in pa naša kuretna, o naša uboga kuretna! Koliko Rovtaric milo zdihujc po svojih živalicah s solzami v očeh: »Putke, putke, račke, gosi! Kje pa ste vi, pctelinčki? Zakaj sc nihče od vas ne oglasi? Zakaj nam ne mor'te zapeti?	.
Z lisjakom, lisjakom, rujavečin, ste šli. . Zakaj vas je moral požreti ? i. t. d.
Hodnik vender! Kdo nam bo pa škodo povrnil? Ali lastniki lova? Ti pravijo, da nc nvorejo. Ali naj iščemo pomoči pri naših lovcih? Oh, ti sc napenjajo in napenjajo, pa nič ne zadenejo! Ali naj si pomagamo sami? Le primi za pihavnik, namestu lisjaka in zajca ti sam boš v luknji čepel. — No. je žc vse prav, kar je prav, ali nam sc godi vnebovpijoča krivica, zajcc in lisjak naj se pa prosto gibljeta in nam še osle kažeta? To je že vendar preveč! O, da bi vendar kaj kmalu lovska postava, katero si prinesel ti »Domoljubček«, prišla v veljavo! Potlej boš brez skrbi vzel pihavnik v roko. Potlej pa le počakajte, zajci in lisjaki, gorje vam! Še enkrat: Sinrt zajcem! Smrt lisjakom! Na pogibelj!
g Od Sv. Katarine na Rovih. Kako se gibljemo pri nas? Par podatkov iz naše društvene kronike tega leta: Novega leta dan so naši mladeniči igrali prav pohvalno burko »Občinski tepček«. Sevc je bilo treba žrtvovati marsikateri zimski večer, da je predstava uspela tako izborilo, ker je igra precej težka. A naši navdušeni igralci se niso plašili ni mraza ni ledenih poti tudi iz odležnih vasi. -Čast vam! — Dekleta Marijine družbe so uprizorile 7. februarja igro »Pri gospodi« in izvedle deklamacijo »Samostanska lilija«. Vsi tipi so bili pogojeni prav izvrstno, seve čez vse naša »Micona«. — Nedeljo zatem, 14. februarja, so dekleta igro ponovile in se je društvena dvorana napolnila zopet prav razveseljivo; fantje pa so uprizorili šaljivi prizor
»Rekruti«. ki je vzbud'il obilo smeha. Hvala za trud osobito g. kapelniku Rado Je-ločniku! — V postnem času smo imeli dvoje predavanj. Dne 28. februarja je predaval bogoslovni lektor iz Kamnika p. Teodor Tavčar o časnikarstvu, domačem in tujem, o njega zgodovini, razvoju in vplivu. — Sv. Jožefa dan pa se je društvo korporativno udeležilo z zastavo službe božje, katero je za društvo opravil p. Ana-nija Vračko iz Kamnika, da društvo tako proslavi praznik svojega društvenega zavetnika. Obilo je pristopilo ta dan članov in članic k velikonočnemu sv. obhajilu. Popoldne pa je imenovani gospod predaval v »Društvenem domu« prav zanimivo o življenju Slovencev na Westfalskem. med katerimi je pred leti deloval. Obema gospodoma predavateljema prav iskrena zahvala! — Tekom poletja upamo slišati še predavanje o jetiki in o skrbi za jetične. katero predavanje nam je od deželnega društva žc obljubljeno; istotako imamo na programu še temeljito predavanje o živi-nozdravstvu. Enkrat poletimo tudi v Pa-lovče, da gori priredimo par iger. — Na občnem zboru so sc sogiasno izvolili častnim društvenim članom gg.: stolni kanonik Alojzij Šiška, župnik Janko Šiška in neumorni organizator Vojteh Jeločnik. Mislimo tudi na to, da tekom poletja osnujemo telovaden odsek. — Dne 9. majnika se je vršil občni zbor posojilnice, ki je imela tekom leta 1908. prometa 212.460 K 77 vin., gotovo veliko za naš mali okoliš; dne 16. majnika pa ima svoj občni zbor mlekarna, ki jc imela v, p^tfiženem letu dena,rnega,.p,i;,ctui,gj4	Tam-
buraški zbor je sicer zadnji čas nekoliko počival, pa je upanje, da se v p»letnih mesecih predrami k živahnemu delu. V edinosti naprej!
g Iz Kolovrata. Umrl je 14. maja 28-Ictni vrli mladenič Franc Smrkoij. Bil je ves čas svojega življenja lep zgled vsem našim fantom. Kako vesel mora biti sedaj v večnosti, ker ni pohajal v slabe družbe. Ta mladenič je bival nekaj let v Ameriki, kjer se dandanes spridi mnogo mladeničev. Pozabijo svoje stariše in celo Boga ter pridejo popolnoma brezverni domov. Naš mladenič je ostal dober kristjan ves čas. Želimo mu večni mir!
Na Šenturški gori se je vršil v nedeljo 9. maja popoludne javen političen shod. Poročal je mesto zadržanega deželnega odbornika g. prof. Jarca naš dični državni in deželni poslanec g. prof. dr. Krek. Govoril jc o državno- in deželnozborskem delovanju ter starostnem zavarovanju tako poljudno in umljivo, da so g«spodu poslancu mnogobrojni poslušalci od srca hvaležni. Srčna hvala! — Zbrani možje so krepko odobrili delovanje S. L. S. ter ji izrazili neomejeno zaupanje. Bil je pogovor tudi O' vožnji cesti na Senturško goro in o pitni vodi. Ko bi nam naši vrli poslanci to preskrbeli, bili bi jim mi, hribci in obiskovalci naših divnih planin še na enem svetu hvaležni!
g Iz Goričan smo dobili dopis, v katerem nam g. dopisnik toplo priporoča novo gostilno pri Pezdiču, katero je prevzel breški g. orgaaiist. Postrežba le tam zelo dobra.
g »Kmečka zveza za kamniško deka-nijo« je sklenila v svoji seji, da hoče tudi letos podpirati svoje člane in jim posredovati pri nakupu plemenskih prešičev. Prešičorejci, kateri imajo na prodaj lepo žival in oni, kateri hočejo kupiti dobro pleme, naj se zglasijo pri odboru »Kmečke zveze«. — Pri predsedniku »K. Z.« dobijo člani brezplačno knjižico: »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Slovenska Ljudska Stranka in Belo-krajina. Neki liberalni mazač se je začel v »Slovenskem Narodu« repenčiti nad dr. Rožičem in poslancem Matjašičem, ker mu ni všeč, da sta dne 2. in 9. maja t. 1. priredila več shodov S. L. S. po Belokra-]ini. Dotičnemu očividcu bodi tu javno povedano in pribito, da so se vsi štirje shodi prav dobro obnesli, tako 2. maja v Podzemlju in Adlešičali, kakor dne 9. maja v Semiču in v Starem trgu. Povsod je bila vzorna disciplina, iu to bodi povedano v čast in ponos možem, ki so se v tako obilnem številu udeležili teh shodov. Pokazali so s tem dejanjem, da tudi v Belo-k raj in i začenja naš kmet resno razmišljati o svoji bodoči gospodarski organizaciji, tudi v Belokrajini bo prišel čas, ko bo odzvonilo liberalnemu oderuštvu! Belo-krajina se bo 'še-le razvila v cvetočo gospodarsko pokrajino,'mu toMe po zaslugi S. L. S., ki bo po sedanjem deželnem odboru napravila vodovod, ki bo stal deželo do pol drug milijona kron. Tudi se bodo izboljšale nekatere ceste, ki bodo z novo železnico zelo pospešile gospodarski razvoj v Belokrajini. In kdo se je več potegnil za belokrajinsko železnico, kakor ravno posland S. L. S. in v prvi vrsti dr, Šusteršič, Šuklje in dr. Krek. — Kdaj se je preje kaj zgodilo za blagor in korist
Belokranjcev? Kateri liberalni poslanci so kaj storili za zapuščene Belokranjce -Povejte, pokažite nam! — Torej, liberalci, bodite le lepo tihi in mirni, drugače vas še bolj razkrinkamo in vas postavimo na zatožno klop na vsakem ljudskem zborovanju, kar smo vam za zifaj še prizanašali.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Laškega potoka. Preteklo nedeljo je priredilo društvo »Tabor« zabaven popoldan. Dekleta so ponovile zabavno igro »Pri gospodi«. Igralke so kaj lepo izvršile svoje uloge, zlasti neugnana Mico-na. Nato so pa fantje pokazali svojega »Kralja Heroda«. Kljub življenju v dolgočasnih ogrskih in bosanskih šumah naši fantje ne izgubijo veselja za lepe igre, ne pustijo društvenega življenja, vsak nastop jih pokaže dobre in zanesljive igralce. Radovedni Gašper je izzval obilo stneha z vsako kretnjo in besedo, hudomušni študentje pa so nas presenetili s pogumnim nastopom, tudi ostali igralci so bili docela na svojem mestu. Med predstavama je pa nastopal mešani zbor z lepimi pesmicami. Zabava je bila lepa in neprisiljena, vesel mora biti človek, ko vidi, da se fantje in dekleta kljub obilnemu delu na polju tako resno potrudijo, da nam pripravijo lep zabaven popoldan.
d Iz Velikih Lašč. Dne 9. aprila 1908, se je v Velikih Laščah ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Velike Lašče. Visokorodni grof Leon Auersperg je postal ustanovnik. podarivši društvu 100 K; izmed, občin so prispevale: Sv. Gregor 50 K, Turjak 25 K. Velike Lašče 20 K. Društvo ima namen skrbeti za v vzgoji zanemarjene in osirotele otroke, kakoršnih se v nobeni občini ne manjka. Zato se obrača tudi do drugih občin sodnega okraja z udano prošnjo, naj posnemajo imenovane občine in društvo podpirajo z letnimi prispevki. Prav tako prosi slavne posojilnice, naj se ga spominjajo pri letnih zaključkih. — Dne 27.
GORIŠKA.
Shod »Kmečke zveze« za ajdovski okraj je bil v nedeljo, 16. maja, v Črničah ,v Bolkovi dvorani. Nabralo se je v teku zborovanja blizu sto mož, ki so z zanimanjem in velikim umevanjem sledili govoru dr. Brecelja, ki je razlagal vladni .načrt o kmečkem zavarovanju. Shod je vodil črniški odbornik »Kmečke zveze« g. Leban. Kmetje so soglasno odobravali misel zavarovanja. Zahtevati se morajo pre-jnembe. Toda tudi brez teh — če bi ne bil» drugače — bi se lahko načrt sprejel. Zbor ■je sklenil, naj »Kmečka zveza« še drugodi, kjer tega še ni storila, na shodih razloži to vladno predlogo. Nato se skliče .shod kmetov iz celega okraja, da zavzame konečno stališče.
»Kmečka banka« je ustanovljena v Gorici od agrarcev. Kako »kmečka« je ta banka, dokazuje to, da ne daje amortizacijskih posojil, ki so edino dobra za kmeta in da daje posojila na višjo obrestno mero, ko druge 'posojilnice. Ta »kmečka« 72
banka je precej podobna judovsko-mad-žarski banki v Bosni. Ubogega kmeta hočejo spraviti ti »agrarni« prvaki v svojo odvisnost. Mi kmetje oklenimo se kmečkih rajfajznovk!
Zopet zmaga na Krasu. Na Krasu se dani. Dne 10. maja so bile občinske volitve v Gabrovici pri Komnu. Zmagala je Sijajno S. L. S. Stranka liberalnega župana, ki je pri zadnjih državnozborskih .volitvah še razbijala naše shode, je propadla popolnoma. Tako je prav! Proč z liberalci!
Opozarjamo vse, ki se zanimajo za starostno zavarovanje, da naj pri »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Gorici naroče dr. Krekovo knjižico o kmečkem zavarovanju.
Volče (pri Tolminu). Dne 12. maja zvečer je priredilo naše mlado »Katoliško jslovensko izobraževalno društvo« svoje prvo predavanje. Tajnik »Slovensko krščansko socialne zveze« iz Gorice nam je
maja, ob 4. uri popoldne bo imelo društvo občni zbor v razpravni dvorani c. kr. okr sodišča v Velikih Laščah. Tem potoni uljudno vabi vse člane in prijatelje društva, naj se občnega zbora v obilnem številu udeležijo. Gg. zaupniki, porabite vsako ugodno priliko, da pridobite novih članov. Redni član plačuje pa 2 kroni na leto,
Notranjske novice.
Vipavska novice.
n Spored velike javne telovadbe, ki
se bode vršila dne 30. maja na binkoštno nedeljo v Vipavi: 1. Do 10. ure dopoldan zbero se vsi telovadci in vsa slovenska katoliška izobraževalna društva v Logu pri Vipavi. 2. Takoj po uvrstitvi odkorakajo proti Vipavi. 3. Okolu pol 11. ure dohod v Vipavo. 4. Pozdrav. 5. Sv. maša na trgu. 6. Skupno kosilo. 7. Ob pol 2. uri telovadna skušnja. 8. Ob 4. uri javna telovadba: a) rajalni pohod, b) proste vaje. c) vaje na orodju, d) rajalni odhod. 9. Ljudska veselica »Pod skalo«. — Pri javni telovadbi in pri ljudski veselici svira popolna vojaška godba št. 47. pešpolka iz Gorice. Pohitite vsi v Vipavo! V to naj-uljudnejše vabijo notranjski in goriški ■»Orli«.
n Iz Goč. 5. avgusta bo minulo letos 10 let, odkar obstoji vrlo pevsko društvo »Nanos« na Gočali. Na ta dan se je priredila igra s tako slovesnostjo, kakoršne si sploh kdo misliti more. Ljudstvo je vrelo od vseh strani na dvorišče gospoda pevo-vodje Riharda Ferjančiča. Zatorej se spodobi, da sc obhaja tudi desetletnica kolikor mogoče slovesno. Pri tem se bo res tudi vedno bolj in bolj uresničevalo geslo, ki pravi:
Kakor Nanos skaloviti, Bodi naše društvo zmir! Nihče nas ne sme vkloniti, Kviško srce in ozir!
kazal lepe skioptične slike o raznih krasili. Prav posebno so nas zanimale slike iz Rima in pa njegovo predavanje o kolo-•zeju, kjer so kri prelivali prvi kristjani, zgodovino tistih mož v starem Rimu, ki so hoteli pomagati trpečemu ljudstvu, ki so hoteli povzdigniti kmečki stan, a so jih ubili nehvaležni sodržavljani, podkup-Jjeni po bogataših, ki niso hoteli, da bi se ljudstvu dobro godilo. — S tem je nase društvo mnogo pridobilo. Le vrlo naprej!
Orehovlje. V četrtek, dne 20. maja, imamo pri nas v našem društvu veliko .veselico, pri kateri nastopijo tudi naši ,»Orli«. Udeležba bo — upamo — lepa. Čudno pa se nam zdi, da nekateri listi, ki pripadajo naši stranki, delajo več reklame za prireditev takih društev, ki se sramujejo biti katoliška, nego za prireditev .našega društva. Tega ne razumemo!
Miren. Naša »Črevljarska zadruga« je že pod streho. Kmalu bo pod streho tudi naš »Društveni dom«, ki bo morda eden
hohci«... na Slovenskem. — V nedeljo, 16 maja, je sklicalo »Katoliško delavsko društvo« shod, na katerem nam jc č. g. f iDiiik Roje razložil, kakšne naloge nas e-tka-jo v novem domu. Ce hočemo kaj doseči, nam jc treba pred vsem edinosti in medsebojnega zaupanja. Govoril je tudi tajnik S. K. S. Z. iz Gorice.
Iz Šebreij. Ker slišim od raznih strani, da se govori o mojem dopisu v »Domoljubu«, da isti zadeva v vsem obsegu J. Kleincnčiča iz Šebreij, pojasnjujem, da to nikakor ni res, ker jaz z omenjenim nimam v časopisih opravka. Istim, ki so prit zadet', svetujem, naj ne zvračajo na ra* me drugih, ki jih ne zadeva. — Kar se tiče dopisa v 19. številki »Primorca«, v katerem se posebno hvali moje poslovanje pri posojilnici, vam niti nc odgovarjam ne, ker taki dopisi meni ne bodo prav nič škodovali v nobenem oziru; pač pa postavljajo dopisnika v dobo popolne neiz-obraženosti; kajti v dopisu je iznašel novo »metodo« za napredek denarnih zavodov __ namreč promet. — Izrek »o čemur ne razumeš, nc razpravljaj«, se mu najbolj prileze.
Avče. Naši liberalci so kar zbesneli. Tako živo jih je zadela veselica »Katol. slovenskega izobraževalnega društva«, ki je izpadla tako lepo. Pišejo sedai in lažejo v svojih trobilih, da je veselje. Tistega dopisnika, ki je v potu svojega obraza skio-basal oni lažipolni dopis v Primorcu«, prosimo prav lepo, naj še enkrat kaj takega spiše, da bo kaj smeha. Naš odgovor na to žabje regljanje naj bo, da se s podvojeno silo lotimo dela; ne mislimo takega »dela«, kakoršnega poznajo naši liberalci, ki znajo le lagati.ini hočemo delati za pravo izobrazbo našega ljudstva. Liberalcem povemo to-le: Najboljše za vas je, da pustite n>-; - ' - ""selico in naše društvo, drugače se vam uo nekaj pokadilo pod nos, kar vam ne bo prijetno. Sicer pa celi dopis v »Primorcu« z dne 30. aprila pomeni le grozno kolobocijo, ki kaže, da v dopisnikovi glavi ni vse v redu.
Volarji. Nad vse pričakovanje lepo se je obnesla veselica »K. s. izobraževalnega društva Planinka« na Volarjih dne 9. t. ni. Veliko je bilo udeležencev, zastopana so bila bratska društva: Kairino, Volče, Sv. Lucija, Polubini, Zatomin. Precej obširen ■spored se jc izvršil v občno zadovoljnost. Vse je bilo na svojem mestu: petje, pod spretnim vodstvom č. g. Tomšiča, deklaraciji in igri. Po veselici se je razvila prosta zabava. Bratska društva so zapela Po par pesmic, nakar smo se mirno razšli. Domača dekleta so poskrbela za izborno Postrežbo, čast jim! — Veselo je dejstvo, da so se bratska društva udeležila v tako obilnem številu. Taiko je prav! Tako se bomo bolje spoznali in okrepili za nadaljno delovanje v naših društvih v prid narodu >n Cerkvi. In naj nam naši nasprotniki — prikriti ali očiti — očitajo, kar hočejo, Prezdomovinstvo, bratomorni boj itd., — H" gremo po začrtani poti naprej, ne v znamenju jeze in sovraštva, kakor zinajo »asi mogočni (!) nasprotniki, ampak v znamenju miru in ljubezni, ki nas jo je JJC|1 On, ki kraljuje nad nami. Zatorej, "•"atje in sestre! Na delo! Zastaviti mo-
ramo vse moči, da se vresničijo naši vzvišeni cilji, da se zablesti po vsej Sloveniji naša prelepa trobojnica s križem na vrhu! Kličem z Gregorčičem: »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!«
Iz Šebreij. V »Primorcu« št. 19 razpravlja nelkdo o napredku in dosedanjem vodstvu tukajšnje posojilnice. Niso mi na razpolago računi posojilnice, izvzemši za leto 1901 in 1908; preiskal sem vso zadevo na podlagi letopisov »Zadružne zveze« v Ljubljani, kjer se nahajajo posnetki računov vsakega leta. Promet za ieto 1901 — pravi »Primorčcv« dopisnik — da je znašal 240.906 K 12 h; v resnici pa je to leto znašal promet 265.206 K 30 h. Torej se jc dopisnik zmotil za 24.300 K .18 h. Za leto 1907 navaja prometa 146.0! 0 kron, v resnici ga jc bilo 148.000 K. Že te pomote dokazujejo, da dopisnik zadeve prav nič ne razume. — Gotovo je tudi dopisniku kaj znano, da je posojilnica samo od leta 1901 naprej imela precej izgub na zaostalih obrestih in pri prodaji nepremičnega inventarja. Ali je bilo tega krivo sedanje vodstvo? In kdo izmed članov je kaj trpel radi teli izgub? Vse je posojilnica poravnala iz svojega premoženja. Da se rezervni zaklad ni zvišal, ko so se morale z istim kriti izgube, je pametnim jasno; dopisnik pa tega seveda nc more razumeti. Vsakemu, ki količkaj razume o po-sojiiništvu, je znano, da promet ui podlaga napredku zavoda, ker isti se menjava vsako leto po raznih slučajih. Za podlago taki sodbi mora pač slu/iti le visočina »aktiv« in »pasjv«. Pojdimo na te. V letu 1901 je bilo stanje hranilnih vlog 127.9^5 kron 73 h; iste so se v letu 1903 znižale na 107.394 K 18 ii, v poznejših letih so se primeroma dvigale, tako da v letu 1908 znaša stanje že 141.922 K 7 h. Da je v letih 190!, 1902 in 1903 stanje vlog padalo, je vzrok ravno v tem, da sc je leta 1901 premenilo vse načelstvo in da je občinstvo o nekaterih izgubah vedelo. Preidimo na stanje posojil: Leta 1901 sc jih izkazuje 113.97! K 70 h, dočim pa jih je v letu 1908 147.592 K 28 h. Kaj izkazuje število članov in stanje deležev? Leta 1901 število članov 69, ki so imeli vplačanih 1545 K 4 h deležev; leta 1908 članov 124 z 2457"K 63 h deleža. Primerjajmo še stanje zaostalih obresti: leta 1901 od 113.971 K 70 h posojil 18.093 K 13 h zaostalih obresti; leta 1908 pa od 147.592 K 28 h posojil 2642 K 21 zaostalih obresti! — Mislim, da zadostujejo ti podatki vsem, ki razumejo količkaj o posojilništvu. Višje stanje hranilnih vlog, posojil, članov in deležev, zelo znižano stanje zaostalih obresti, nepremični inventar skoro do cela razprodan: iz tega sledi, da posojilnica napreduje in da je vodstvo s poročili o stanju resnico povedalo.
Proistine.
Ječa bivšega sultana Abd ul Hamida,
vila Allatini v Solunu, je, kakor je razvi-deti iz naše slike, lepa moderna stavba, leži ob morju, sredi senčnega parka, s krasnim razgledom črez Solun, morje in
olimpijsko gorovje. Prej je bival v tej vili RobiJant paša; sedaj je bila v največji naglici prirejena za Abd ul Hamida. Bivšemu sultanu se godi prav dobro tukaj, zlasti odkar ga je minil strah za življenje. Vilo strogo čuvajo vojaki.
Zopet potres v južni Italiji. V mestu Brancaieone je bil dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj precej močan potres, ki sicer ni povzročil škode, pač pa veliko strahu!
V Londonu ie nastala čudna moda. Lepe in visoke dame iz izvestnih krogov imajo v naročju malega medveda, ko se peljejo v svojem vozu. Zahteve po malih sibirskih medvedih so tako velike, da jih naročajo londonski trgovci telegrafično. Ta moda ostane menda v svojih mejah v Londonu in ni se skoraj bati, da pride tudi v naše kraje.
Tatvina pri tarnovski pošti. Pri tar-novski pošti so bili iz nekega zavoja ukradeni briljanti, vredni 50.000 kron. Zaprli so nekega osumljenega poštnega ofi-cijala.
Siiaisa m%m srn ililerslem.
Sijajni zmagi ~ Slovenske kmečke zveze« v splošni skupini se je pridružila zmaga v kmečki stkupini. Izvoljenih je doslej osem kandidatov »Slovenske kmečke zveze«, ki ima sedaj vštevši splošno skupino. 10 slovenskih kmečkih mandatov.
izvoljeni so naslednji kandidate »Slovenske kmečke zveze«: V sodnem Okraju: Šoštani, Siovenji.,Gvadee, h/Lar.enrberg: dr. Karo! Vcrstovšek z 1036 glasovi, liberalce Božič je dobil 395 glasov; v sodnem okraju Celje, Vransko. Gornji Grad, Laško: dr. Ivan Benkovič in Alojzij Terglav v sodnem okraju Brežice, Sevnica, Kozje, dr. Fran Jankovič; v sod. okrajih Slov. Bistrica, Konjice: Peter Novak, posestnik, v sod. okraju Maribor. Št. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič in Ivan Roškar, (uskok Zemljič ie dobil neznatno število glasov), v sodnem okraju Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi.
Propadli so liberalci Franc Goričan, dr. Karba, dr. Božič. Ivan Malus, Maks Berlisg ter kandidati Štajercijancev, Kres-nik, Senekovič, Koser in Kaiišnik. Iz sod. okraja Ptuj, Ormož, kjer sta od »Slov. kmečke zveze« kandidirala župan Afiion Meško in župnik Josip Ozmec, cd libe-rajcev pa dvorni svetnik Ploj, pos. Kola-rič, od Štajercijancev pa Ornig in Vise-njak, ob sklepu lista še nimamo natančnega poročila. Skoro gotovo je tu Ožja volitev.
Krepko so se držali tudi nemški kršč. socialci s svojo izvrstno organizacij*, katoliškim društvom kmetov, ki šteje 45.000 organiziranih kmetovalcev. Izvoljeni so krščanski socialci Huber, Hosch, Berger, Hagenhofer, Wagner, Krenn, Kern, dr. Puchas, Schweiger, Tomaschitz, RJemer, Prischnig, Riegler, Schwa'b, Sch»iswohl, izvoljena sta dalje dva liberalna agrarca Brandl in Riemefnioser. med krščanskim sociallcem Wolsem in liberalnim agrar-cem Hainzlom pa pride skoro gof&vO do ožje volitve.
Smesnice.
Skrivnostna omara za obleko. »Ljubi ririlaleii! Zakaj pa zapiraš tako skrbno oma-ro. sai nimaš ničesar notri?« — »Prav zavoljo tega! Ko bi vedela to moja gospodinja, bi mi takoi odpovedala stanovanje.«
Po domače. A: »Znate nemški?« — Ii: ■ Ne.. — A: »Pa sai nič ne de; vam tudi po domače lahko povem: Posoditi mi d-:-*.: Z >'■-dinarjev!«
Pomisleka vreden svet. V nekerr. ze.o razširjenem časniku na Nemškem ie b:: tri:. nekoč nasiedni insera;: /Neki	)t
bil ozdravljen pijanstva, kadenia. preučevanja, igre in ponočevanja in k že tri itta prav mirno in sam za;;- preživel, r.aii za pe: rorinlcv predpis za en£u:i na^m življenja.-. — Neki gospod mu res posije petak ter preiroe sledeči odgovor: »Ozdravil sem se. ker sem tri leta v kaznilnici presedel.«
Med štirimi oiinL Ona: »Tako dolgo se klatiš po gostilnah, da je ura že tri!« — On: »Kai misliš, da bi drugače ne biia ura ravno toliko?«
Kašelj
»hod. h,i„. '
lJvjnj;,i,,r;c,	* '".ako ,EI„ (|u|d*
'"(lit pri t v F^f	5 K I"<•*<•> - N«-'
iHnUiko). ' Ju » Slubicl, E|„
Ftrry.
Proti najrazličnejšim izpuščajem odrejajo najodličnejši dermatologi prirodno Franc - Jožeiovo grenčlco, zaradi nje temeljito kri čistilne lastnosti. Zaužiti je te vode vsak dan pol vinske kupice pred zajtrkom.	M 33 (5).
Izvid g. dr. A. Kautsky - beja,
sef-zdravnika egiptovskega kediva,
Kairo.
Gospodu I. Scrravallo,
Trst.
Z veseljem potrjujem, da sem v zad-njeh letih pri raznih anemičnih pojavih pogosto zapisoval Vaše >,Serravallo-vo Kina-vino«. In kakor moram takoj pripomniti, vedno z najboljšim uspehom. Osobito sc jc šlo, razun kloroze, za slučaje sekundarne anemije po aktualnih nalezljivih boleznih in otročji postelji. — Tudi v teh deželah zelo razširjeno anky-lostomno anemijo se je po odstranitvi parasitov uspešno zdravilo s Serravallo-vim vinom. V vseh slučajih je Vaše izvrstno sredstvo povzročilo naglo zboljšanje krvnega stanja in splošne počutnosti. Bolniki so zavživali izredno radi ta izdelek in hvalili osobito njega tek vzbujajoči vpliv, katero lastnost se pri železnatih izdelkih ne more zadosti prehvaliti. Vaše Serraval-lovo Kina-vino z železom se je radi svojih dobrih lastnosti in izvrstnih učinkov v Egiptu hitro udomačilo in jaz bodem rad v podobnih slučajih vedno zopet segel po tem sredstvu.
Kairo, 15. maja 1909. __Dr. A. Kautsky - be>
Državna jglasbena skušnja.
Pri nedavno se vršečih c. kr. državnih skušnjah za pouk v glasbi so bili preizkusa
li-i sledeč: kandidat je glasbene sole: Kaiter na Dunaju: za giasovir: g. H. Drager. gdč. W. Dorrich. Gr. Frisch (Heb). P. Haimschlager, L. Hornik, E. Ho-berstorier. < Bruck na Muri), M. Hoch-rra-r' <2 oi :ko). D. Jorgovic, CVeršec), A. Krau*. (z odliko. Krnov). H. Kriegler, I. Luscig, .M. TM:rIer; za violino: gdč. F. E ver': ?a orgije: gdč. \Y. Dorrich; za pc-• e : gdč. M. Gross (Tropava), Chr. Kurz-;haler in g. G. Lat:fke (Falkcnau). Cenike zavjda. (počitniški tečaj, 11. julija), tečaj za državno skušnjo, giasovir, petje, vio-!•: e. orgije, pismeno teoretični pouk itd. na 73h:evo od šolske pisarne: Dunaj, VII L, Zieg?erga*se 29._
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 15. maja.
SL 65. 68, 26, 50.
Dunaj. 15. maja. _87. 45, 65, 49. 81._
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od	strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubijana 18. maja	1909.
Pšenica..........28.—
Rž . . ..........19.—
Oves...........19.50
Ajda, črna.............19.50
Ajda, siva . ........18.50
Proso, rumeno . .......16.—
Proso, belo	18.—
Ječmen >.,.»»»»>...	17.—
Fižol, koks ...,»»,,,	,)0.—
Fižol, maiidalon	26.—
Fižol, ribenčan.......28.—
j UYDR0Ui iUMEČi!
IfiOHBOHj ,
■	■ ji ■ m r

Uydrova tovarna hranil Praga VB.
Kuuerfe s firmo,
-	- pisma, - -
-	rntalttf -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
glavni dobitek
U vsako- . letnih It žrebanj «
pri nakupu štirili, gotovo izžrebanih orig srečk, ki se vedno zopet lahko prodajo.
4 orifi. srečk:
1 avstr. rdeč. križa 1 ital. rdcuGsa križa 1 srbska drž. to&ai 1 Josziv .Guiss iin'
Prihodnje žrebanja is
1. Junija 1909. Vseh 4 crlg.crefk za skupno ceno 145-75 K ali v 38 mesečnih ob-. rokih pj 4-50 K. Ze prvi obrok zagotovi igral, pravico itn vseh originalnih srečk pml oblastv. nadzorstvom. Cenik žrebanja „vovl dua. Merku^zastonj.
Msiiiaiea 01 m
Dunftl I., Scho^teo-rltig »artio 25, vogal Gonzagagas:.e.
Proda se
1277 2-
na lepem kraju v bližini cerkve v Mekinjah hiš. št. 3., pri Kamniku.
:a 175.000
perila za gospode ln dame sem kupil pri neki kotikurzni licitaciji, zato se bodo vsled pomanjkanja prostora razpošiljale po povzetju damske sra ce iz najfinejšega Sifona s pristno švicarsko! vezenino in ajour najsolidneje izvršitve, komad
za K 1.85. Dalje damske hlače iz najfinejšega nitkastega Sifona opremljene : vezenino komad za K 1.75
1 s pristno švicarsko
Priložnostna prodaja
Emanuel Rotfiolz
Dunaj, VII., Neusiiftgasse 77.
Naročila se morajo naznaniti najpozneje do srede. Dopisuje se v vseh jezikih. 895 20-1
Kie je pastir?,
M 12'16 15-1
Za mizarska pomočnika
se dobi pri delavski posredovalnici Dunaj, IV. Pressgasse dobro plačano delo. Onriio drlo, 48 vin. plače na uro po dveh Iclih poinoaiištva. Posredovanje brezplačno!	liill b-1
imeli zdravo, veselo in duževno se živahno razvijajoče, dajte mu «3i-„ Hamrnel-o« Haemat;gen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji	522 1
Puške!
Lancariar . od K 23--FloSsrtijoIIra . . 8B( PiStole . . „ . 2--
5smc!(iBs! . „ „ S-— Poprave ceno. [ilustrirani cenik franko. 870
F. Mil Opofefl 123, Čeiko.
mak s
iu trganju bolehajoči™ naznanim rad zastonj pismeno, kake sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karo! Sader
tiosakOTO (Kiinthen;
Kcrf&rsUr-str. 40. 1535
Opozarjamo cenjene naročnike in či-tatelje na oglas današnje številke, »Lova-erin«, voda za lase. Ta voda je učinkujoče sredstvo proti pleši, izpadanju las itd. I'ro-spekte in pojasnila daje M. Felth Nachf., Duna!!, VI., Mariahilferstrasse 45,
Konkurzna licitacija. Priložnostni prodaji E m a n u e I R o t h o 1 z , Dunaj, VII., Neustiftgasse 77, se je posrečilo pridobiti veliko konkurzno licitacijo in se bodo razpošiljala po povzetju damske srajce iz najfinejšega sifona s švicarsko vezenino in ajour, po še nikdar tako n zki ceni . odlikovano, ustanovij. isto. 1 K 85 V.	Vse vrste lovskih pušk,
------- dvocevk, risanic, tro-
----------"k Rsjlfififi naslovih 8 M in cevk, samokresov, se
^ o 4 rt I tulili več. Trajno delo kupi najceneje z najvišjo«!« 3 S <TB i pri Robertu Gruss,C81n. jim poroštvom naravnost Bl\	Ji i	...... „	od tovarne orožja
Haton Sodia
Borovije, Koroako. Bogato ilustrirani ceniki zastonj iu franko. 12S9
Wpraša!!e fašega dimka, ako bi
voda ra I<is2 edino ufin-kujoCc lepotiio in najboljše rnosivo za rast las in 1 brade. Lovacrin povzroči, doloe lase in coslo |ira 'ol l;i ntinkitie proii Izpadanju j b.-; n 1 iskln. Ti-oCi to iz- | rekaio. Debiva se v siekie-r.i '.lil no K .1*—,3 steklenice, li: i. Vr;os?tT3 Cisto bele, | rrž:i= ii iirse ftoJe na, cbrazn iu ro'-t::h, kakor ■ no VEC"1 tc CS11 proste1 vsake reCednostl naj sei Iriibijo Ift rlilitCi povsem , neškodljivi doszdaj ne-; IdotcSr.i Lcvacrrn :zdet-jki. — I.ovacrin-milo po* | K V—, 3 kor.i li 2 50. Lo-; ! vccri*.'-cror.se v lončkih; 8'fo K >'—, in K 8—. Lova-f {Hrf4t(:Wfe»i: i voda v sle-' Llcr.icai po Ki;- iu K5. [ I Lovccriu lepotiio po K3[ in K G - itd. 1327» ! Razpošilja po povzetju ali j | Cc sc denar polije naprej j .jluvria zaloria, I
pifpsrcfa pc Jako za^nlh esnaa
-J;J£ bttt!i:c ild.
%'r'a Vij? Pr>Ja./iSva;ria ur v B'Uxa •šgj&Žr gt. 936 (Češko)
Jan Konrad
c. in kr. dvorni zaloiniir. Prava Švicarska r. k. cnk. re-nioa. ura, sistrm RosUcpf K £ 3 komadi K 1T-. l?e-uistr. Adler-Roskopf ni!;. ank.-rem. ura K 7 — Prava srebrna rcm. ura K fi'10. Niliak riziko! Zamena dovoljena ali ('enar 2622 nazaj. 30-7
pesretrefto aH ponlklaio,
takoj brez priprave v«e kovi-naslo reci trpc/.uo in ojsIo.c.V. Potrebno za iiichanilrarjc, Ui a jc, osebv k; ljubijo šport, reilav-raterje, kakor v vsakem £0.ep0-darstvu. 1 Fleklenica srebr.i ali
nikcian 7 navodilom K 170, 8
steklenice samo K 4*8\ > a/i-nejse Alpacca --rel ro ali uikel. 1 'tcklei.ira K i i . II stikic :icc samo K tf'11'. 1 'o:'ilja proti po-v/etin L. Feniohol Ounaj IX, IL'55 Altiniittergašte n e. 11
Mestni fra = »a^prctl rotovža,
Nadalje se dobi v mnonili dronerijaii, parfnmcrijah ii. lekarna!) monarhije.
(SehiSMOT/o 33;to k(5H]E¥i) Hlll'3),
Vsaka dobra gospodinja pozna posebne lastnosti labodjega mila (Schichtovo gosto kalijevo milo), ki obstoje v tem, da čisti najfinejše in naj-nežnejše tkanine, ne da bi se poškodovale in da podeli nitkam zopet čisti lik. Fine tkanine se ]>ere v mrzii ali mlačni vodi samo z labodjim milom (Schichtovo gosto kalijevo milo).
^^	Edino na
^čstf^^iitt&fššk cclein svetu!
PrUn»no naj-	KolasarslcB !n
boljši ijdolek.	W	Športno po-
Kadoaažona i	/aP"™^^	trebičina,
kakovosti ln jfffTfLV	are, orožja,
opremi.	muzikaUje,
Odlikovan z paži^a fE-^g^l Šivalni stroji, zlato kolajno.	jeklene us-
oietnojamst.	njene in luk-
fil. kataloga.	susn« reči.
Najboljša tvarina, lepo delo, tek lahek so znaki Lura koles. m , Dobile Iste	n-noiA od avstrijske podružnice.
Najnižje cene! Canfl0 prOSlO Zastopniki se ISCejol f. kr. pošiar IA. Junger v St. plSe: Va5 Izdelek v obce dopada. »i. 'e moramo res, da zamore tovarna spraviti na svetovni trg [ ,o solidno izdelano vsem zahtevtm nove dobe ustrezajoče, lahko i^e kolo po tako nizki ceni.	460 10-1
LYRA-FAHRRAU-WERKE, Prenzlan. PoBtfach 679.
— Zahtevajte moj cenik brezplačno.	■
Sfeckenpferd-
lilijsio-mlečno-milo
UpiisjšB silo za Kožo lieSor proti pegami
332 Dobiva sc povsod!
20-1
Kajcenej3a in uaikitrejša vožsija
¥ R MEHIKO
= je s cesarskimi brzopamiki
»Kronprinzsssln Cacilia" 110 26—1 „Kaiser WUIie!rn H." - „Kronprinz Willielin" „Haiser Willialm der 6roDe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TF..VČRR, Ljubljana toiodvarske ulice St. 35, nasproti stari TiJiarJevi gostilni.
Izdelovanje
v navzočnosti pacienta
:: premičnih ::
m is u ii
1331 tUjji bj.02 operacija. 1 B«žla HatsoiioJf Iz Budapašte, Vil, Kiraly-Utcza, sedaj v Ljubljani, hotel pri »Slonu«. Ostanem' tu od 1 .-19.
Najnižje cene pri Janezu' tia Vodnikovem trg«!
Priporoča se slav. občinstvu domaČa trgovina
JANKO ŽELEZNIKAR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer jc vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
'»^blaaa za moške is ženske obleke
od najceneje do na jfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut. nogavic, predpasnikov, najboljše kotenlne itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO I Ta trgovina ilvnikakl zvezi z ono pri Janezu" v Lingarjeviti ullcal.
t1
)840 Ustanovljena obrt od leta 1828.
Ludovik Widmayer
V Ljubljani, Resljeva cesta št 3.
v lastni hI II [ol jg Fran Jotlpovega mostu = poprej sk?z 21 let na Bregu št. 10 =
^rrs!e,hUr0 •I'?" k0': 0"» l»IKe, omare, postelje, t Iz«, »t jI e ter tudi skrinje ild. iz mehkega it trdega les kakor tudi modrooe, {imnate -in na peresih, dobro blago jamčim, ker je \sc izdelano iz suhega lesa.
dobička nosno pOSSSfVO zemlje, iz lepih gozdov; sadovnjakov, njiv, travmko
okoln 28 oralov
je, obstoječe
lepih "ozdov; sadovnjakov, njiv, travnikov in vinograda z zidanim hiJnim in gospodarskim poslopjem, uro in pol nad Mariborom, četrt ure ocl železu, postaje 10 minut od cerkve in šc!?, lik okrajne ceste na zelo prijaznem kraki se radi družinskih razmer ceno. za 10.000 K proda. (S premičninami po dogovora vcc. Več pove JOSIP SERNEC, km. sin v Gradiš!;!, posta Pesnica' Štajersko.	12,t4
več lepili
lili D
Maprodaj je
3-11315
v")
13!
iiii
Slov. Koroški, vse po prav nizkih cenah. Tako so tudi naprodaj dobro ideče gostilne s posestvi vred v najlepš h krajih Koroške. Kupci naj se blagovolijo obrniti na Fr. Kaainikarja, Celovec, Kotel Ring.
32
Ljubim !e eno fino, majhno,
h a s h	kateri se imam zahvaliti za veliko dobrot: snalfa	namreč sodensko mineralno pustilo (pristno « e "a	Fayevo). Ako kašljam, vzamem takoj eno pa-Bsa«	stilo. Ako sem prehlajen, potem zadostuje šest umba	tio <'e3!;t pastil, da preženem vse mučne princ o	kazni. Ako imam nadležni katar, potem sto-aaaa	pim pastile v vročem mleku in v par urah Kra^fa	sem Z0P<^ zdrav. I"«.ycve pristne sodenske "buh	veljajo zavojček samo K 1'25 iu se jih kupi asaa	v vseh lekarnah, drogeriiah in prodajalnah aaVa	mineralnih voda. Generalno zastojstvo za e s a	Avstrc-Ogrsko W. Th. Ountzert, Dunaj IV/1, ■ sua	Orosse Ncilgasse 17. D 3431; 18

v moriho . Xaun telijo	po cent' in -I
ru^iesljivtrpc&nnili rta/ sv cbm&m I
rSimon^i/fmetetec*
* J^ubffmi Xbio6vofa*,
Istotam sprejemalo se dobri In zanesljivi ___zastopniki.
Ceno posteljno perje.
o Kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelie b,°s"0 n"p°'-
češki i
Štev, 20 ZVop I
ilLbl"'i.*™ f A

tkiibijincga 5 K lintg
I« vin,
l.i U K in
1594 56-12 nejllnejil pr«nl pul. 12 K. - Pri odj-m
kg sivega puha j k kg belega cuha !jk
.tis 1..,^
Delane nastelje
Kg« ali rumenega nenkina-blaga, I pertilcn, ISO eta d»i." Ilo cm flroka, z 2 bluzi nams, vsaka 80 cm dal« t« t,'!'1 ilroka, napolnjena z Jako Ic.rim, ciehkl-.n iierlcm 16«" Izredno l.iiiiu polpulmni i) K, * najtin?|S!in j|Vjm - S ! 84 K; potanifczne pernice 10 K, 13 K. 14 K, is K ■ f."f iK,SX» v., 4 K. - Za neprlratrno denar na/al iS? dopustna. Pošilja prolj povzetju od ISKviijcfrankc S.BENKri! » DSSeaiol 4t. 71 Čecliy - Cznikl zastonj In frnr.ko "
Pozor! Pozor! Pozorll
samo za zasebnike in ku-povalce. Vsled preselitve I trgovine v novo hi<o in radi | inventure prodajam po lo- I vamiškiir cctiah: 10.000 metrov ostankov,] pristno barvnih in brez napake, <i_>m v dolžini 3-l5m '
'5 kron: izbrane, izbo,-dvojnat
.•ne za 17 kron. K:i
posteljne prevleke, dvo|natei]a oksforda. cofi: a z?, bluze ! in srajce v modernem desinu. belo blago, pl.ilno.krc- ' toa. kmeta ;:a suknje, modrikusto blaijo zi predpasnike. flaacl. voila in drago razpoiiliii povzrlia Knton Rlarschlk, Iknlnica In raznoitlintaico. CeSka i Cer^ina pri iJachodtt, čeSko. 8 1112 5-t
Mojitn p. n. odjemalcem jamfim z častno besedo za I trpečiio blago in da jlli zadovolji vsako naroČilo.
mm,
m
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd., iu ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samozdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim ki jih mučijo, ner-voznost, nevtaste-nija, revmatizem, bolezni v križu In glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca,
ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, naj nas obišče v naši ordinaciji, kjer mu bodemo dali

kjer mu ooaetnouau pojasnilo zastonj čez to izborno zdravljenje, Ako pa to vendar ni mogoče, potem zadostuje, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in nu mu dopošljcmo takoj 64 strani obsegajočo ilu-strovano	1354 1—1
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapljl
gratls in franko.
Elehtreterap. ardia., Btinaj, I, icliwaiw. 1. tem, '4
Kupon za brezplačno knjigo. I6.<5. 1909. Na
elektroterapevtMko ordinacijo —— na Dunaju, I., -
Schwangasse 1, Mezzanin, odd. i. s|<-Prosim pošljite mi knilno .Elne Hbb«a-
dlnS° ?bf "HMUrae giekiro-Tter^e*
gralis in franko pod zaprto kuverto.
Naslov:
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
e vrsle, i listna n nje
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na ViCli pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v
1160 26-1

se dobi v Podmolnikti; naročila sprejema France Lipah, Dobrunjc št. 07
p. Ljubljani.	1234 3-1
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatllnlce, gepeljni, Čistilnice, preže za sadje i. t. d.
1703
Edino I c pri:
26-9
F S. STOPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta St. 1., Valvazorjev trg št. 6.
in zajiaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovum sveta, najbolje sestavljeni, l;er se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikiii množinah, dobivajo po nizkih cenah. Al o j i stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementn, traverz, železniških Sin in druge različne železninc in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
Naročite cenik i?r
zlatnine in srebrnine,
ki ga poSljem zastonj in po-3134 Štnine prosto. 26—2
Velika zalega ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in :;e jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar In edini zastopnik Švicarske tovarne ur. - Ljubljana, Star. trg '26.
Li^ovik Šem na Raksku predla
od velicih Plijmoiith Roks kokoSi. Prednost teli •kokoši obHtojl v terii, da so izvrstne žIMske jajčia-' rice, nedoseženo fineaa mesa, tehtajo 4—6 kg, so krotke, mirne živali, ki se pri tleh drže. Kontrola jaičaric po zaklopnih gnjezdih. Ducat jajc stane 4 K brez zaboja. Za 80°/° oploditbe se jamči. 811 1-1
Priporoča se domača slovenska trgovina pri nakupovanju oblačilnega blaga
♦ ti^h _ ** . _ o
pri
Ljubljana, Lingarjeve ulice.
Velika zaloga ženskega svilnata in volnenega blaga za bluze in obleke, delen, 1173 saten, batist in kambrik. 4-1 Zaloga za moške; kamgarn, sukno, ševiot in modno blsgo. - Zaloga be-leya perilncga blaga; platno, kote-
nina, šifon v vseh širjavah Popolna oprema (bali;:) za neveste. Novosti svH'SWp ii* rut.
Raznovrstne preproge. Cena nizka. - - - Postrežba poštena. i&asaBmmtism&mBzs
Za košnjo priporočamo najboljše
Mi stroje i. CBffll
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORM1CK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
Edina zastopnika za Kranjsko:	27W
Karol Kavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vzajemno podporno društvo ¥
Kongresni tig Št. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
- sprejema hranilne vloge vsak ~ d e 1 a v n i k od 8. do 12. ure
po 4
31 O 4
to je, daje za 200 kron ~ 9 kron 50 vinar, na leto. ~
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Hentoi davek plača hranilnica sama.	Najsigurnejša prilika za štedenje.
1955 Prelat R. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. SuSnik I. r., podpredsednik.	2
Znana vinska trgovina
Hnd. Mejač v Komendi pri Kamniku
3&9NM
priporoča svojo
[o zalogo ju/
i2 znanih vinorodnih krajev: Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre.
fesa v scdih liini od 24 vtearjsv dalje!	1103 to	Vzsrcl na željo zastcujl

vin
Ceno češko posteljno perje.
5 trz rov. temn. K 9 60, boljše K 18 —, belo EktiC'jeno K IS —, si —, snežnobelo kot puh mebk', «kublj. K 30'—, J6--. Pošilja frinko po povzetju Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lcbe. it. 159 pri Plzno, Češko 1U00 (6-1)
Izvir zdravja
MsrSnerjevimi 10-1
Priložnostni nakup! Krasna župna ura z verižico K 3 50. 30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam i krasno 36 ur idoco (rte i2ur) .Gloria" srebrno anker-rcm.uro, Svic. kolesje z lepo gravir.olilop-jein, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico notnacno idoco le z,i K 3'oO. Nadalje ponudim eno p:avo pozlačen J J6 nr IdoCo Btiker-rem. prve vrste švic.uro s pozlaC. verižico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpoš. proti povzetju
S. KUHE, ScliW8izer-iJlir8ii-ExflGrti!aiis.
1341	KRAKOV št. 48.	1-1
Neštevilno pri/nanj in donaroCil. — Za neugajajoCe denar nazaj.
voinja i
H 2927
iložna, cena ln varna
Cunard Line
Bližnji odhod iz domaČe lake Trsta: Ultonia 18. moja, Pannonia 1. junija, 1909 Garpathia 8. junija 1909.
IzLiverpola: Lusitanija. (na)boljSi, največji in nal-lepSi parnik sveta), 29. maja, 19. jun„ 17. julija, 7 28. avg., 18. sept., 16. oktobra, Mauretanta 15. maja, 5. junija, 3„ 24. julija, 14. avousta 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909! Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek. Ltub-ltana, SiomSkoveul.25. hlm> r»rk>»>i-----
Razpis dražbe.
Podpisani cerkveno-stavbeni odbor v Cerknem ra Goriškem razpisuje zmanjševalno dražbo za delo J vega ostrešja na zvoniku ž'ipne cerkve «il Hne v Cerknem kritega z bakrom in cenjene J 7629 75 K in sicer za podiranje starega ostrešja, J darsko, tesarsko, kovaško in kleparsko'delo skupaj<f popolno dovišitev. Stavbeni les, kakor tudi tezami preskrbi cerkveno-stavbeni odbor sam.
Načrt, stroškovnik in pogoji so na ogled pri panstvu v Cerknem med uradnimi urami.
Rok za vlaganje pismenih ponudb je do 30. m| 1.1. in je s ponudbami vred vložiti 10J/0 varščine.
Cerkveno-stavbeni odbor v Cerknem,
dne 5. maja 1909. 1275 2-1	Predsednik: Ivan Eržen, u I
3961
Ustanovljeno 1832.----i 52-1
■ •v
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linostl. ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po olrklh cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga sUkarskth ln pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
Ponudimo vsako poljubno 'množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene pe«, portland-cement naibolie vrste Samotne ploSče za tlakovanje cerkva/ iSSvTu
& K0MP- LJUBLJANA.
Ha zahtevo pošljemo radevniio	i
l radevoije vzorce in prospekte takoj brezplačno.
vorni "urednik: flr. Ignacij ŽjŽhT
490 L
Tiskala Katoliška tiskarn«,