'\r'-
Izliaja
Tsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Vsakemu svoje! — Slovenci ! Ne ttdajmo se!
Leto XXIII.
Tuzna Koroška!
Usoda slovenske šole v Št. Jakobu v Rožu.
„Slovenec“ je po znani razsodbi o Št. Jakobski soli prinesel ta-le članek :
Mah na mah padajo udarci železne pesti na nage brate v nekdaj slovenskem, a danes malone ponemčenem Korotanu. V 20. stoletju slovenski oratar ne dobi v svojem jeziku pravice ne v šoli ne pri sodišču. Nemški sodniki, ki ne znajo in mnogokje nočejo znati slovenskega jezika, govore pravico slovenskemu davkoplačevalcu. V šoli mladi slovenski deci nemško govoreči in čuteči učitelji ubijajo v glavo nemško slovnico in nemške misli. In to vse navzlic in vkljub jasnim določbam državnega temeljnega zakona iz leta 1867.
Slovenci zahtevamo slovensko vseučilišče. Dobro, to je naša nàrodna dolžnost, to od nas zahteva nàrodna čast in korist. Toda, ne varajmo se, da gradimo streho, ko se nam ruši zidovje, ko se nam usede temelj. Mi nimamo slovenskih srednjih šol, da še več. Celo naše ljudske šole so po-nemčevalnice ! Le ozrite se na Štajersko in Koroško. Ondi uprav z ribniškimi žlicami vlivajo slovenski mladini nemško „kulturo“, prinašajo nà-rodni odpadniki, izdajalci in janičarji.
Zopet moramo zabeležiti žalostno vest, da so tisočletni naši nemški nasprotniki podili nàrodno postojanko v lepi Kožni dolini na Koroškem. Posrečilo se jim je, da so s pomočjo deželnega odbora in c. kr. deželnega šolskega sveta dosegli razdelitev petrazredne slovenske ljudske šole v Šentjakobu.
Kakor znano, koroški c. kr. deželni šolski svet izprva ni ustanovil nobene slovenske ljudske šole, dasi štejejo Slovenci tretjino prebivalstva v deželi. Prve občine, ki so se uprle proti tem turškim razmeram, so bile Št. Jakob, Sveče, Bistrica in pozneje Šmihel pri Pliberku.
Šentjakobska občina se je borila 13 let s prošnjami in pritožbami za slovensko šolo. Z odlokom z dné 6. decembra 1891, št. 8655, je naučno mi-msterstvo za časa barona Gautscha zaukazalo, da mora biti na ljudski šoli v Št. Jakobu slovenščina poučni jezik v vseh razredih, nemščina pa učni predmet od tretjega šolskega leta. S tem so bili domačini v ogromni večini zadovoljni in 10 let je bil mir v občini. Pred tremi leti pa so se Pilatje m Herodi zakleli proti slovenski šoli ter na deželni šolski svet vložili prošnjo za dvojezično šolo. Te vrste šole pa so na Koroškem že s prvim letom nemške, kakor kažejo žalostni vzgledi povsod.
Knyui šolski svet in občinski zastop sta leta 1901. soglasno sklenila, da naj ostane slovenski poučni jezik, a da bodi nemščina učni predmet že v drugem razredu.
Toda deželni šolski svet je navzlic temu 7. novembra 1901 izdal ukaz, da se mora šentjakobska šola razdeliti v nemško in slovensko. Ustreči je hotel tujim agitatorjem, ki so s pomočjo uči-telja-odpadnika hujskali ljudstvo zoper slovensko šolo in vrle može, ki so branili svoj jezik in svoje pravice.
. Skoraj celo leto je naučno ministerstvo razmišljalo, kako naj odgovori na pritožbo krajnega šolskega sveta, da ne rinejo pokonci Dobernig, Le-misch, Orasch, Tschernig, Vernisch in drugi potomci koroških Tevtonov, kakor kažejo njihova imena. Končno je ministerstvo z odlokom z dné 27. septembra 1902, št. 28242 razveljavilo ukaz deželnega šolskega sveta iz formalnih vzrokov, torej ne iz stvarnih, ker je namreč deželni šolski svet razdelil šolo, ne da bi preje zaslišal krajni šolski svet. Nemci so bili seveda divji ter pričeli z vso silo novo agitacijo. Najprvo so dosegli pri deželnem šolskem svetu, da je ta brez vzroka premestil ravnatelja šole za voditelja na neko enorazrednico. No, deželni šolski svet jo je z Dunaja dobil pod nos. Ker po tem ovinku ni šlo, je minulo poletje deželni šolski svet zopet izdal ukaz, da se šola razdeli v nemško in slovensko.
V Celovcu, 21. januarja 1904.
Krajni šolski svet in občinski zastop sta se minulo jesen pismeno in ustno pritožila pri na-učnem ministerstvu.
In to veleslavno ministerstvo, ki na slovenske pritožbe po več let ali pa celo ne odgovarja, je v kratkih mesecih ugodilo nemškim tujim hujskačem, zavrnilo pritožbo ogromne večine slovenskega domačega prebivalstva ter s tem odobrilo ukaz deželnega šolskega sveta, da se šola razdeli.
Kar je torej naučno ministerstvo določilo dné 6. decembra Ì891 — v smislu državnega zakona, v smislu pravice in dejanskih razmer, to je isto ministerstvo razveljavilo 12 let pozneje.
To se je zgodilo za časa, ko je bil na krmilu avstrijske vlade dr. pl. KSrber, kateri pri vsaki priliki hvali svojo vsestransko pravičnost in nepri-stranost ter isto zabičuje svojim podrejenim uradom. In žalostna nam majka, da jih je med Slovenci mnogo, ki poljubujejo šibo, ki jih tepe. Mati Slovenija, zakrij si oči, da ne vidiš svojih zgubljenih sinov, ki ti bijejo v obraz ter cofastim mandarinom zažigajo kadilo.
Slovenskim Št. Jakobcem pa svetujemo, naj ne obupajo v krutem boju za pravice. Pritožijo naj se na upravno sodišče ter sklicujejo na istega razsodbo z dné 14. januarja 1891, št. 11, ki pravi da v mislu §§ 9. in 10. državnega zakona z dné 19. sušca 1870 občina ni dolžna skrbeti za tuje osebe, ki so le začasno v občini. Torej šentjakobska občina tudi ni dolžna vzdržavati, oziroma razširiti svojo šolo za otroke nemških inženirjev in delavcev, ki le za časa zgradbe nove železnice bivajo v občini.
Slovenski poslanci pa naj si zapišejo za ušesa, kako Korberjeva vlada šiba Slovence, da ustreza nemški ljudski stranki.
Tržaški Slovenci še danes nimajo slovenske ljudske šole. Pravica — kje si?
Snujmo mladeniška in
izobraževalna društva!
Kot pripomoček, da izvedemo svoj narodnopolitični program, je navedel gosp. dr. Brejc na shodu zaupnih mož med drugim tudi mladeniška bralna in druga izobraževalna društva. Marsikateri mi je že rekel, da koroški Slovenci za bralna društva še niso zreli. Prvi pogoj za izobrazbo narodovo je brezdvomno nàrodna šola. A te nimamo. Lahek je boj, če vzameš svojemu nasprotniku bojno orožje iz rok in potem neusmiljeno vdarjaš po njem. Kaj ne? Vprašanje je seveda, ali je tak boj tudi moralen.
To priliko lahko porabimo za naše nasprotnike. Bojno orožje, s katerim se bije boj za prosveto in obstanek nàrodov, nam jemljejo nasprotniki iz rok, prepoveduje se nam izobrazba v materinem jeziku. Ali mari ni materin jezik orožje za razširjanje prave prosvete in omike? Kaj ne, gospod šolski nadzornik Palla? Kot vesten pedagog boste morali temu pritrditi. Pa povejte, ali ni to neznačajno delo, ali ni to hinavsko, če se vzame nasprotniku orožje in se tolče po njem? To diši bolj po Turčiji — kaj ne? Naša najprva zahteva mora torej biti: „Dajte nam slovenskih šol.“
Seveda bo se marsikdo dal od nasprotnikov preslepiti in bo glasoval proti slovenski šoli. To bo pričalo, da mož ni zrel, da ni značajen, da je nevednež v ndrodnem oziru.
Boj za nàrodno šolo bo hud, največkrat brezuspešen, ker bo dosti omahljivcev. Vlada nam ne bo kar tako z lepa ponujala slovenskih šol. Ce pa je mogoče med sedanjim rodom dosti brezznačaj-nikov, dosti nàrodnih mlačnežev, dosti nevednežev, moramo gledati, da prihodnji ne bo tak.
V mladini so torej naši upi in naše nade. V kako mladino pa smemo staviti svoje upe in nade? V tako gotovo ne, ki prihaja iz ponemčevalnic. Taka bi bila skrajno nezanesljiva. Brezverska in nemčurska šola nam jo je pokvarila v moralnem oziru. Naša naloga mora tedaj biti, da popravimo, kar je zagrešila šola. Na kakšen način pa to do-
Voljs* :
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo ,jMira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Štev. 3.
sežemo? Odgovor je kratek: Snujmo mladeniška, izobraževalna in bralna društva!
Podlaga mladeniških društev mora biti verska, kajti le nravna mladina more biti idealna, t. j. ogrevala se bo za kaj višjega. Ce človek ni navdušen za najsvetejše ideale, ne more biti navdušen tudi za nàrodno stvar. Naloga mladeniških društev in dekliških družb bo tudi, da se bodo začeli mladeniči in dekleta učiti slovensko brati in pisati po takih krajih, kjer so popolnoma nemške šole, pa tudi tiste hvalisane „takozvane“ utrakvistične niso mnogo boljše. Res žalostno je, če se mora popravljati to, kar zagreši šola, a za našo débo značilno.
Marsikdo bo vprašal, kako da naj prične z delom. Za ta kraj bo to dobro, za oni spet ono, tu je treba upoštevati na kaki stopinji izobrazbe stojijo prebivalci dotičnega kraja, kakšna je šola. Le na tak način bo naše delo uspešno in bo rodilo tudi sadil.
Slovenski domoljubje na delo prosvete! Pri-hodnjost mora biti naša!	—h.
Dopisi,
Velikovec. Z veliko predrznostjo so začeli v novejšem času protiverski nemški liberalci delovati in agitirati za brezverski družbi „Sudmark“ in „Deutscher Schulverein", ki imata poglaviten namen pri nas Slovencih, uropati nam sv. vero in drago besedo materno. Kar drugače ne pripomore, to jim pomagajo po gostilnah nabiralniki in „Sudmark- in Deutscher Schuivereius Zunder*. Torej celo nedolžne ,špilceu porabljajo nasprotniki, da nam škodujejo. In te špilce prinašajo nasprotnikom tisoče in tisoče kron. Kar pa je najbolj žalostno, Slovenci sami te „špi!ce“ kupujejo, seveda, ker dostikrat in navadno ne vejo zakaj se gre. Na tak način podpiramo sami svojega sovražnika in redimo gada na svojih prsih. Tako dalje iti ne sme. Slovensko kmečko ljudstvo, če imaš količkaj ljubezni do svoje vere in maternega jezika svojega, ne kupuj več omenjenih vžigalic. Zahtevajte povsod Ciril in Metodove; če teh ne dobiš, pa rabi navadne. Sramota za vsakega zavednega Slovenca, če rabi in kupuje ,,Sudmark<< ali „Schulvereins-Zfinder1*.
Št. Peter pri Velikovcu. (Imamo župana!) Dné 7. t. m. vršila se je tukaj županova volitev. Izvoljen je bil županom vrli naš slovenski korenjak, g. Jurij Rutar p. d. Klemen v Ribnici. Novemu županu želimo mnogo sreče!
Sv. Neža pri Velikovcu. (Časten pogreb.) Dné 10. t. m. umrl je na Olšenici pridni Majričev hlapec Jakob Markič, loma iz Št. Jurija na Vinogradih, po kratki pa hudi vratni bolezni, star šele 28 let. Obilna udeležba pri njegovem pogrebu je pokazala, kako naše ljudstvo zna ceniti zveste posle. Ne samo tukajšnji posestniki so skazali ranjkemu hlapcu v polnem številu zadnjo čast, ampak tudi iz oddaljenega Št. Jurija je prišlo jako veliko ude-ležnikov. Posebno moramo pohvaliti Št. Jurske pevce, ki so rajnemu svojemu domačinu ob grobu jako lepo zapeli ginljivo žalostinko. Slava jim, ranjkemu pa svelila večna luč!
Št. Jurij na Vinogradih. (Šulverein.) Kaj neki je bilo dné 27. decembra pri Rajnekarju na Krki, ker se je toliko Velikovčanov peljalo tje? Zvedeli smo, da je tam zborovala tinjsko-važen-berška podružnica protiverskega, Slovencem silno sovražnega nemškega „šulferajna“. Zbralo se je precej ljudi, večina gospéde in ne mnogo kmetov. Govornika so morali dobiti iz Celovca. Prišel je neki Steinlechner, ki se je bridko pritoževal in hudoval nad bindišarji, ki tako hudo ,zatirajo" Nemce. Jezil se je tudi čez duhovnike, ki nočejo podpirati nemškega „šulferajna“, katerega je baje ustanovil neki duhovnik na Tirolskem. In pravil je nazadnje, da mora sram biti Nemce, ker ne morejo spraviti na dan kaj tacega, kakor je slovenska Mohorjeva družba. Nemcev je sicer petdesetkrat več, kakor Slovencev, imajo šole in vendar jih Slovenci primeroma daleč nadkriljujejo. Vzpodbujal je nazadnje vse, naj pridno agitirajo za nemško stranko,
naj bodo „strainmfortschrittlich“ in tako dalje, kakor je že navada. Velikovčani in drugi pa so nazadnje zaklicali „hajl“, da se je stresal Éajnekarjev grad in da je pokalo mogočno skalovje nad njim. Govorili so še nekateri Velikovčani v istem smislu. Mislili so igrati tudi „teater“, pa niso mogli, ker ni prišel važenberški Fišer, kateri je, ne vemo, sam rad ali ne, po Št. Štefanu in Vodovnici okoli „la-fidral“. Lepo in ganljivo je bilo videti, kako je nekdo klical „baji“, v roki držal vrček piva in okoli sedeče in stoječe z njim polival. Nežni spol pa je prodajal karte na korist nemškemu „šulferajnu“. Vse jim je bilo po godu, samo nekaj ne. Prišli so namreč k Rajnekarju tudi nekateri slovenski fantje ter so v zadnji sobi začeli popevati tisto veselo : En hribček bom kupil ... Pa prišlo je povelje, oster „befel“, pa ne od cesarja, da mora utihniti na slovenskih tleh lepa pesem slovenska! A ja! Nemškutarji, slovenska pesem Vam smrdi, slovenski denar pa diši. Kakšen uspeh pa je imel ves „humbug“ pri Rajnekarju? Krka teče isto pot kakor prej, slovenska govorica se glasi tod kakor prej iu se tudi bode, če se potem liberalni „fort-šritlarji“ vsi na glavo postavijo. Zastonj so Vaše namere. Že čez tisoč let se v nas Slovence zaganjate in nas zatirate, a še govorimo ljubo nam slovensko materno govorico in si popevamo slovenske pesmi. In ljubi Bog ne bode pripustil, da bi nas zatrli; saj vodi in varuje on tudi ndrode, kakor posameznike, če so verni. Velikovčanom pa bi svetovali, naj prej pokidajo pred svojim pragom v Velikovcu; tam imajo dovolj smeti.
Mohliče. (1000 K.) Našemu lisjaku, ki v „Freie Stimmen" svoje kozle strelja, se je zljubilo mastne kure z imenom: 1000 K. V omenjenem listu je trdil, da so v Mohličah samo 3 Slovenci. Seveda tega ni mogel dokazati, ker jih je v istini nad 400; zato se je pa zatekel v pomoč k „pan-slavistom“, k temu velikanskemu strašilu nemškutarjev. On torej sklepa, da so »panslavisti vsi, ki volijo s slovensko iu krščansko stranko. Torej so po njegovem vsi, ki volijo z nemškutarsko stranko, „pangermani“, če tudi jih je rodila slovenska mati, torej tudi mohliški „gospod“. Lisjaku pa povemo še enkrat, da naš cenjeni „Mir“ ni razpisal nagrade za »panslaviste1*, ampak za „3 Slovence**. Ce pa dopisnik hoče, mu že pošljemo 1000 okroglih, toda ne srebrnih in z napisom krona, ampak izrezali jih bomo iz papirja z napisom „blamaža“.
Ruda. (Nova podružnica „Schulver-eina“). Tudi v našo občino so zanesli zdaj kuka-vičino jajce nebodigatreba nemškega »Schulvereina** ter ustanovili tu novo podružnico. V listih se zdaj hvalijo s to ustanovitvijo kot z Bog zna kakšno pridobitvijo. Tam hvalijo se tudi, češ, kako je naša občina „fortšritIih“. No, o tem mi Rujani pa kar najmanj vemo, ker vedno bolj čutimo, kako lazimo rakovo pot! Omeniti moram pa takoj, da Rujani vkljub toliko hvalisani naprednosti** niso bili dosti močni, da bi ustanovili omenjeno podružnico. Na pomoč so jim morali priti Grebinjčani, ki so zadnjič tako gladko sfrčali iz občinskega odbora, da so zdaj tu obviseli na „schulvereinski“ podružnici. Za botre so bili pri ustanovitvi vodja Steinlechner iz Celovca, katerega ne manjka nikjer, kjer se hujska zoper Slovence, potovalni učitelj „Sudmarke“ Heeger iz Gradca (!), velikovški klobučar Gratzhofer itd. Besedičil je največ Steinlechner, ki se je veselil razsodbe gledé Št. Jakobske šole in s tem pokazal, da je gotovo tudi „schulverein“ delal na to, da pada slovenska šola. Neresnično pa je, kar je trdil, de je bila v Št. Jakobu večina starišev za ločitev šole. Za to so bili le privandrani hujskači in po njih zapeljani neznačajni domačini. Rekel je dalje, da je nemško šolsko društvo potrosilo od svojega obstanka že 10 milijonov kron za šole, t. j. za ponemčevanje. Na Koroškem je 60.000 K vkuji-ženih na šolske stavbe, 30.000 K se je lani potrosilo na Koroškem!! V Ukvah je »schulverein** dal za prisilno šolo 500 K. Nato so govorili še Heeger, učitelj Vinar iz Pliberka, dijak Hanak, zdravnik Schlauf, Gratzhofer, nek Bucher iz Celovca in naš Rošar. V odbor so izvoljeni: Naš ljubi poslanec V. Plešivčnik, ki zna v deželnem zboru tako mirno sedeti in lepo molčati, za predsednika. Za važne stvari je šlo v zadnjem zasedanju dežel, zbora, za stvari, ki so prepomenljive za nas kmete, ali naš Voltej je obsedel in molčal. Samo enkrat se je oglasil Tempohar, — takrat, ko so grdili in psovali našo slovensko besedo, a ne da bi jo kot slovenske matere sin branil, marveč potegnil je s sovražniki našega nàroda, in pljuval je tudi on v skledo, iz katere je prej sam zajemal! Ali bo Ple-šivčnik-Tempohar zdaj kot načelnik „schulvereina*‘ postal bolj zgovoren?! — Za njegovega namestnika so izvolili grebinjskega dohtarja Marušiča, ki si misli: če za-me ni bilo kotička v grebinjskem občinskem odboru, pa je dobro tudi mesto v odboru »schulvereinske** podružnice! Za zapisnikarja je šolski vodja (!) F. Breitegger v Lipici, za njegovega namestnika učitelj (!) Bohatta v Grebinju. Blagajnik je učitelj (!) M. Kropf na Rudi in J. Skalka. Ti
torej hočejo naše slovenske kraje ponemčiti! Slovenski kmetje, dobro si to zapomnite, zlasti za — prihodnje volitve!
Pliberk. (N e m š k a a g i t a c i j a.) Dné 10. t. m. je nastopil tù nov „apostol“, da reši naše „Nemce“. Iz Gradca so si poklicali agitatorja „Sudmarke“, nekega Heegerja, ki je navduševal naše »purgarje** in „purgarce“ za pristno nemštvo in jih ščuval zoper Slovence. Veliko je bilo govora o »volkisch**, češ, da mora vse biti le nemško! No, no, Piiber-čanom se lahko pomaga, da bodo res — nemški. Samo kmetje iz okolice naj se vendar enkrat spametujejo in naj jim ne nosijo več svojih uovcev, pa bodete videli, kako bodo — po nemški žvižgali, ko so si svoja grla prej namazali s pristno pliber-škim »mosvom**.
Libuče pri Pliberku. (Izjava.) Opozorjen po zadnjem „Miru“ izjavlja podpisani, da tudi libuška šola ni ne 1. 1903. in sploh nikdar za časa njegovega načelništva prejela nobene podpore od nemškega »šulferajna**, kakor je bilo čitati v »Miru** št. 53. Mi ne maramo za tiste Judeževe groše, s katerimi se odtujuje naša mladina svoji slovenski materi. V Libučah, dné 17. januarja 1904. V imenu šolskega sveta: Janez Turk, načelnik.
Tolsti Vrh. (Občinske volitve.) Dné 13. januarja so se vršile občinske volitve za našo občino. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih. V I. razredu so bili izvoljeni za odbornike posestniki: Jožef Kurten, Peter Lipovnik, Franc Kaneman in župnik Vàclav Valeš; za namestnike: Anton Mak in Filip Novak. VII. razredu: posestniki Dominik Kotnik, Miha Dretnik, Peter Jasnikar, Matevž Dretnik za odbornike; za namestnika: Benedikt Pittino in Blaž Lipovnik. V III. razredu: posestniki Franc Kogelnik, Luka Kotnik, Franc Žaže, Jurij Rane. Za namestnika: Luka Gostenčnik in Gregor Rane.
Št. Jakob v Rožu. (Mačja godba v čast nemčurski zmagi.) Zadnjo soboto so naši nem-čurčki bili kar brez uma; samega veselja niso vedeli, kaj bi in kaj so uganjali. Da so svojo ba-rabarsko zmago proslavljali s streljanjem, o tem je jjMir** poročal že zadnjič; kdo je streljal, bodem poročal pozneje, kajti zanimivo je, kdo se zmage tujcev nad domačini najbolj veseli. Toliko pa izdam že danes, da pri tem streljanju ni svetilo veliko pameti. — Okoli devete ure zvečer je hajlovska druhal pritulila pred župnišče, kjer je cvilila in rjula, da bi človek mislil, da najmanj legjon oslov in maček razteguje tam svoja pijana grla. Izmed upitja je bilo razločno slišati zmirjanje : ,der Pfarrer ist ein Schuft!* Drugi so slišali še druge besede, katere pa rajše zamolčim. — Kaj ne, lepo obnašanje je to! Takšni so tedaj nemčurčki in takšna je njih olika, ki jo z nemčursko šolo hočejo vbiti tudi naši mladini. — Naši nemčurčki se sedaj tega junaškega čina sramujejo ter pravijo, da tega niso storili domačini, ampak fantalini iz barabarske dežele! — Kaj je že rekla Eva, ko jo je Bog prašal, zakaj da je jedla od prepovedanega sadd? — Za odgovor prašajte kakšnega šolarja.
Št. Jakob v Rožu. (Naši šolarji se že dajejo.) Kar je šolski svet že poprej povdarjal, da, če bo šola razdeljena, bode veden prepir med šolarji, se že uresničuje. Otrok nekega nemčurja iz Velikevesi je podražil fanta našincev, češ: vidiš, sedaj smo pa mi zmagali, šola bo nemška. Fant pa se mu odreče: No, koliko pa kaj tvoj atej znajo nemški, četudi se štejejo med Nemce; jo, jo znajo reči; kaj pa potrdijo, pa še vejo ne. —- Koliko je takih, ki se štulijo za nemčurje, misliti pa ne znajo niti toliko, kot najslabši šolar. Pa saj za hajlanje ni treba pameti. Da je le nkrof** dobro namočen, pa gre.
Kot pri Št. Jakobu. (Naš B i s m a r k) se
sedaj mogočno šopiri in se hvali: da edino le on je Št. Jakobskim nemčurjem pripomogel do zmage pri šoli. Ko se je zadnjič odpravljal iz neke gostilne, je rekel krčmarici:	»No, sedaj mi pa pomagajte
obleči jopič; jaz sem tisti, ki je nemško šolo zdržal.“ — Že velja, bahati možicelj ; a pazi in glej, da boš šolo tudi dobro držal — zdi se nam pa, da ti za to manjka prav vseh moči, najbolj pa prave .... saj sam veš, česa najbolj pogrešaš! No pa hajl!
Reka pri Št. Jakobu. (Kar je, pa je), glas imajo pa močan naši hajlovci, to jim moramo nàti. Tisti večer, ko je hajlarija norela, smo pri nas ravno molili rožnivenec. Pa jo primaha mimo naše hiše najpametnejši hajlovec iz Loga, ter mimogredé zavpije : ,hajl ! hajl ! — pa ne bodi hud*, je dodal ter odšel. To so res imenitni ljudje, in kako lepo se obnašajo!
Bistrica pri Št. Jakobu v Rožu. Res olikani so naši nemčurji in hajlati znajo bolje, kakor osel rigati. Pridem minuli teden k svojemu sosedu — kovaču. Razgovarjal se je ravno s slavnoznanim (pa ne prašajte, zakaj) nemčurjem iz Dravelj, sedečem na vozu. Ko pridem bližje, Dravljanc požene konja; že nekoliko oddaljen, se obrne na vozu proti nama, ter začne tako neznansko kričati: hajl, hajl, hajl .... kakor bi jih hajlalo najmanj deset. Kaj
sva hotela? Smejala sva se ter pomilovala nemčursko omiko in^— korajžo!
Št. Janž pri Št. Jakobu v Rožu. Komaj se je raznesla novica, da je slovenska šola padla, že je nastal prepir med šolarji slovenskih iu nemško mislečih starišev. Na svoja ušesa sem slišal, kakšne priimke so si dajali otroci iz šole gredé; kakor divjaki so dirjali eden za drugim in vpili: Ti si Nemec, ali ti si Slovenec. Jaz sem pa z glavo majal in si mislil: Št. Jakob ali si to zaslužil za svojo požrtvovalnost? — Tako je zdaj, ko je še ena šola; kako bo potem, če se uresniči, da bo raztrgana, si lahko pomislimo. Zdaj pa prašam merodajno gospodo: ali hočete tako skrbeti za mir in blagor ljudstva, da se začne sovraštvo že pri šolarjah in se raznaša od vasi do vasi, od soseda do soseda? Najzadnji pastir mora spoznati, da taka šola ne more prinašati dobrega sadu, ali naši vladi je to deveta briga; ležeče ji je le na tem, da potlačijo Slovence. Ali jaz mislim, da bo takšno postopanje vzdramilo največjega zaspanca k odločnemu odporu. Vzbudite se zlasti zdaj, ko so volitve pred durmi, in pokažite, koliko nas je in da smo in hočemo ostati gospodarji na svojih domačih tleh.
Rožek. V Rožeku pri mostni muti so ljudje, ki ne znajo slovenski. Pred kratkem se je pripeljal voz z nekim popotnikom pred dotični most, a žive duše ni bilo, da bi vrata odprla. Zato stopi popotnik v vežo in praša: »No, kje pa ste?** Kakor bi iz neba padla se prikaže domača hčer in jezno odgovori »veršteh’ nix bindiš**. Toda »bindišarski** denar je pa vendar bil dober. Fej, taki napihnjenki, ker vendar vsak vé, da zna omenjena oseba prav dobro slovenski. Je pač frajla! Slovenske kmete dreti znajo na muti dobro, naših starodavnih pravic spoštovati pa nočejo. Niti siromak ne sme čez most, ako ne plača mostnine. Mi kmetje bomo enkrat z veliko bakljo posvetili v te žalostne in neznosne razmere, ako se nas bode še nadalje izzivalo na tak način. Takih žaljenj mirno trpeli ne bomo. Naj vzame ta most dežela v svoje lastno oskrbovanje, da ne bomo davkoplačevalci odvisni od takih nehvaležnih podjetnikov.
Gozdanje. (Razno.) Učitelj g. A. Šistl seje že vrnil ter imamo zopet redni pouk. — Krajni šolski svet je dovolil za Zgodbe sv. pisma ter za Svetopisemske stenske podobe 32 kron. Bog plati! — Po navadi jih je umrlo na naši fari zmirom več kot 20, preteklo leto pa le 9. Zakonskih otrok se je rodilo 12, nezakonskih pa 15. — Prva po-skušnja veseloigre »Doktor Vseznal**, katero je priredilo slovensko izobraževalno društvo v Jezercu pri Žumpru, se je vrlo obnesla. Ljudstva je prihitelo veliko. Vse govori le o igri. Hišni gospodar, rodoljubni Žumper, ter njegova ljubezniva žena sta po igri blagodejno pogostila igralce in gledalce.
Podravlje. Pred kratkem sem potoval skozi vas Podravlje ; hotel sem se malo pokrepčati v kaki tamošnji gostilni, toda, ker nisem našel slovenskega napisa, sem šel raje dalje. Tudi imajo tam nekega osornega oskrbnika, ki je svojo nemško kulturo prodajal v nemškem jeziku s surovim upitjem in grdimi izrazi nad delavci, ki delajo most čez Dravo. Upi! je, da bi ga lahko slišali v Beljak. Heil!
Podklošter. (Razno.) V Rikarjivasi si je hlapec p. d. Mohorja, ko je pripravljal krmo, odrezal vse prste na levi roki. — V Ločah je umrla soproga tamošnjega g. nadučitelja, J. Černut, stara 59 let. — Sneg, katerega je tù padlo nenavadno veliko, je napravil zelo veliko škode po gozdovih in vrtovih. Mnogo sadnega drevja je polomljenega in tako uničen up in veselje marsikateremu pridnemu sadjarju.
Iz šole.
I.	»Gor ( / ), dol (s), aus (/ ) pika (*’)!“ — Tako lepo naš gospod učitelj pisati uči.
II.	»Otroci, ali veste, kako šiše pauajo? Vam bom povedal. Prej ko začnejo šišo pauati, zmerijo prostor; pošlej izkopljejo grunt. Pošlej še le pridejo štamci in pauajo šišo.** — Tako lepo naš gospod učitelj šiše pauati uči.
Na Koroškem.
Bliža se čas, ko se treba zopet vpisati v našo dično družbo sv. Mohorja. Važen čas je to za Slovence, posebno za nas na Koroškem ! Mohorjeve bukve nam morajo v mnogem oziru na-domestovati šole, katerih nam kruti nasprotnik še vedno noče dati. Iz knjig Mohorjeve družbe zajema naš narod zdravega poduka in zabavnega razvedrila. Skrbimo torej, da bodo knjige družbe sv. Mohorja v čim največjem številu romale tudi letos med slovenski nàrod. Na delo tedaj, rojaki ! Vsak glej ne samo, da se sam pravočasno vpiše v družbo, marveč naj pridobi še novih udov! Obilno bo plačilo za tak trud! Gg. poverjenike prosimo, da začno
čim preje nabirati ude, da imenik potem pravočasno morejo doposlati v Celovec. Bogat književni dar se letos pripravlja Mohorjanom, kakor je naznanjen v zadujem Koledarju. Sezite po njem, ne bo Vam žal malega prispevka! Zlasti na Koroškem glejmo, da število udov družbe sv. Mohorja ne bo nazadovalo, marveč krepko napredovalo, anko bo to mogoče, če bo vsakdo storil svojo olznost. Na delo tedaj z združenimi močmi za razširjanje družbe sv. Mohorja!
Preveč molitve v šoli. V svoji zadnji seji je sklenil naš deželni šolski svet, da se moli odslej naprej na ljudskih in meščanskih šolah samo zjutraj pred šolo in popoludne po šoli. Moliti se morajo molitve od kn.-šk. ordinarijata potrjene. To je gotovo dobro, kajti nekateri učitelji so dosedaj izbirali razni „mišmaš“, ki ni odgovarjal katoliškemu duhu. _oaa nikakor pa ne more ugajati to, da se ne moli zjutraj po šoli in popoludne pred šolo. Saj se vendar udi v tem slučaju pouk končuje in začenja. Ali &e naj otroci še bolj odtujijo molitvi.
Judeževi gitosi. „Sudmark“ je zadnji mesec za Koroško razdelila sledeče podpore : Šola v Zgornjem Milštatu 30 K, obrtnik na Koroškem 90 K, dva učitelja (!) p0 50 K, šola na Dholici 100 K, ».yo^sgenosse" 10K (!); posojila je dobil nek obrtnik 400 K. Radi bi izvedeli imena obdaro-vamh, zlasti še tistih učiteljev, ki agitirajo na stroške — Judeževih grošev!
»enuncijanti, ki se zbirajo okrog Dober-nikovega lista v stolnih ulicah, nadaljujejo svoje čedno delo. Zbòdli so jih darovi, ki so se v lepem znesku 1066 kron nabrali za božičnico »Ndrodne °ole“, ker si Lakner in sodrugi mislijo : Kako bi s® ta syota prilegla našim vedno praznim žepom !
. immen“ se jezijo, da so k onim darovom v toliki meri prispevali slovenski duhovniki. No, ta graja je za slovensko nàrodno duhovščino le v pohvalo, ker kaže, da ta izvršuje svojo nàrodno dolžnost. Nemško-naeijonalni list navaja tudi imena nekaterih darovalcev, kajpak le z namenom, da deli un čira! Kako smo že zapisali zadnjič enkrat? „Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant!" Fej!
Kmetijska družba ima svoj letošnji občni zbor dné 16. sušca. V zadnji odborovi seji so se vjedali nad govorom g. Podgorca na našem zaupnem shodu in skrpali neko izjavo zoper njega. Odgovor ne bo izostal!
Občinske volitve. Z nasprotnih listov povzamemo, da so v Bekštanju v vseh treh razredih zmagali Slovenci. Slovenska zmaga nasprotnike silno boli in že zahtevajo ločitev občine na njihovo korist. Pa ne boš! — V Pokrčah je prišlo v odbor tudi pet zanesljivih slovenskih mož, med ^uPn^ Št. Bayer. — O slovenski zmagi v Tolstem vrhu poročamo med dopisi. — Na Rudi je izvoljen za župana posestnik Jos. Korak v Podgori. V Vetrinju je za župana zopet izvoljei dosedanji župan Ign. Treffer. Na Radišah je iz voljen za župana liberalec Visočnik. Odločil je za-n žreb. V odboru je šest naših in šest nemškutarjev vzrok temu: skrajna malomarnost pri volitvah.
Odvetnikov imamo sedaj na Koroškem 31 m sicer; v Celovcu 15, v Trgu 2, v Brežah 1 v Grerfenburgu 1, v Smohoru 1, v Špitalu 2, v St Vidu ob Glini 1, v Beljaku 5, v Velikovcu 1 ii v Volšpergu 2. Zaveden Slovenec je le eden ii Slovencev nàrodna dolžnost je, da se tega držč !
BornvHa1?0-7'*® zadeve‘ G- J- Arnuš, kaplan ’ Za žmft Je ™enovan za provizorja Podljubelom
rtorTr* ÈafdT‘h ie 'm8n0',*,,	P'»
Osebne novice. G. Ant. M ubi v Beli v tEr^lAPi0Šu?r''a r1 tamošI1jem uradu. - Uči t 8l./,kob , H»žu Je ptests,1ieDa i! Bmc'
v. , T KodravIjah novi most menda ne bo dolgi ziv, ei ga bodo snedli „moli“. Pri zabijanju stebroi namreč vpije eden zabijačev v krasni nemščini na-mol, cva-mol, dra-mol, fir-mol“ itd. Zakaj p£
^Sj^f itd-? Bodo eaS
, , Orobiž.V predoru v Po d rož čici so prišl: dné 11. jan. ze do četrtega kilometra. Povseir dodelanih je 1800 metrov. Samo lesa so v predoru do zdaj porabili 12.000 kubičnih metrov. — KMcg Rabeljskega jezera so orožniki dné 11. t. m, prijeli tri Italijane, nekega zdravnika, bankirja in tovarnarja, ki so hodili okolu bližnjih trdnjav. Oblasti sumijo, da so aretovanci laški ogleduhi. — Za okraj Železna Kapla je do dné 1. februarja razpisane mesto okrožnega zdravnika. — Med Beljakom in Spitalom je dné 12. t. m. umrl nek lovec iz Bu-dJe™- V Spitalu so ga prenesli v mrtvašnico.— ~ / Št. Petru pri Radenteinu se je v postelji zadušil kovaški učenec Schmelzer, ker je bil zvečer v sobi preveč zakuril. — Blizu Trga je dné 10. t. m. na plesišču umrl mlad posestnik. Postalo mu je slabo in kmalu je izdihnil na plesišču svojo dušo. Zapustil je ženo in 6 otrok. — Vas Brdo
ob Baškem jezeru so odločili od pošte v Ledenicah in priklopili pošti v Podravljah.
Križem sveta.
Ne v Ameriko ! Ministerstvo za notranje posle je razposlalo na vse deželne vlade to-le svarilo: V Ameriki so mnoga industrijska (obrtna) podjetja ustavila delo. Zato imajo obrtni delavci jako nizke plače in mnogi so odpuščeni. Te razmere utegnejo trajati celo leto. Mnogi izseljenci so prisiljeni, da se vračajo v domovino. Vsled tega pa imajo vsi parniki že za mesece naprej oddane svoje prostore za potnike, ki morajo torej čakati. Od 1. oktobra do 10. novembra se je preko Novega Jorka vrnilo v Evropo 28.000 izseljencev, prejšnje leto v istem času le 13.000. Največ se vrača Italijanov, Poljakov, Slovakov, Hrvatov in Ogrov.
Gospodarske stvari. Gospodarska zadruga v Sinčivasi.
Naše zadružnike sevé zanima letni račun, ki je tak:
1. Dohodki.
bili dosti razumni. Če hočemo oskrbovanje vojaščine stalno dobiti v roke, moramo se zavezati, za dogovorjeno ceno dovesti svoje žito tudi v slučaju, da bi se podražilo, in da bi se na trgu kedaj več ponujalo. Če bo tedaj mogoče v naši zadrugi prevzeti n. pr. 100 vagonov ovsa za vojaščino, potem bomo lahko plačevali obresti in režijo in zdi se mi, da se vkljub vsem težkočam svojemu smotru vedno bolj bližamo. Nasprotna zadruga v Velikovcu ima sicer veliko podpor od Sudmarke, a ona nima brezplačnega poslovodje in brezplačnega računanja, in ona nima hiše, ki bi bila dosti močna, da sprejme veliko množino žita. Mi imamo vse to, in zato moremo polagoma napredovati.
Razvoj zadruge do zdaj ni po volj en, a zavod tudi ni več v nevarnosti. Meni bi sevé bilo ljubo, ko bi vso odgovornost nosil kak večji konzorcij, n. pr. politična stranka, in ne takorekoč jaz sam, vsaj je polovica našega dela — politično delo, in mi moramo kaj žrtvovati in storiti v go-spodarsko-politični napredek naših ljudi. Treba bi bilo za to stvar izdatnih sredstev, da bi se mogla organizacija živahneje pričeti.
Žitni promet se je 1. 1903. tako vršil:
Došlo:	Odšlo:
1.	Konto žita		. . K	86.290-53	1. Ovsa .	.	met. centov 3188, met. centov 2782					
2.	Skupna naročila ....		8.195-27	2. Pšenice .	n	n	584	JJ	»	482
3.	Konto prodajalnice .	. .		1.035-11	3. Rži . .	rt	»	1027	«	«	930
4.	Izposojila			24.490-—	4. Ajde . .	rt	n	337		n	187
5.	Stanovnina			516-52	5. Detelje .	rt	rt	75	n	n	73
6.	Inventar			72-66	6. Ječmena .	rt	rt	158	n		86
7.	Vrnjenih posojil ....		553 40	7. Fižola .	n	n	112	»	n	110
8,	Razno			991-47	8. Leče . .	n	n	523	n	»	505
9.	Prehodne svóte ....		916-06	9. Prosa . .	rt	rt	90	v	n	57
10.	Delež in pristopnine . .	•	• n	11 —	10. Grahovice	n	n	89	»	n	53
12. Gotovina I. 1903
82-55 1.598-40
Vkup K 124.752-97
II. Stroški.
1.	Konto žita . .
2.	Skupna naročila
Konto prodajalnice Vrnjena izposojila Voznin	.	.	.
Inventar	.	.	.
Režija.	.	.	.
8.	Posojila	.	.	.
9.	Prehodnje svóte
10.	Vzdignjeni deleži
11.	Stavba	.	.	.
12.	Razno	.	.	.
3.
4.
5.
6. 7.
81.708-78 10.988-03 4.889-61 19.500-— 1.163 99 1.190.81 1.639-75 225-38 1.542 09 120 — 689--324-26
Vkup K 123.981-70
Za žito se je malo manj izdalo, kakor sprejelo, ker letos do novega leta ni bilo detelje; vreme je premehko ostalo, in tako pride ta pridelek, kolikor ga bo, na račun 1. 1904. Promet ne pojema, dà, nasprotno raste, akoravno nismo še dospeli na suho.
Zdaj popolnoma sprevidimo, kako se mora delati, da podjetje plača svoje stroške: Zadruga mora pri vsakem kilogramu žita zaslužiti počez 0-3 kr., t. j. : če se kedaj oves plača 50 kgr po 6 kron, mora zadruga izkupiti za-nj K 6-30; s tem plača voznino, obresti in hlapce, ker ima poslovodjo brezplačno in ker se vso blagajništvo in knjigovodstvo oskrbuje tudi brez plačila.
Zahvaljujemo se našim kmetom, da našega poslovodjo podpirajo ter nakupavajo pri njem; gospod Novak je prvo leto vzel prodajalno le za po-skušnjo, zdaj nam je volje ostati, in zadruga se more tako uravnati, kakor se je najprej mislilo, da poslovodja živi od prodajalne. V ta namen smo morali letos hišo nekoliko prezidati, prodajalnični prostori so se povekšali, v prvem nadstropju se je napravila soba, kupilo se je nekaj inventarja in za skladišče seje dobil velik nov tri j er, da se mora hitreje delati. Vse to je bilo neobhodno potrebno in je društvu v velik dobiček.
Podjetje je ostalo tudi letos še pasivno v toliko, da obresti za kapital nismo mogli zaslužiti. Vzrok je bil, da so letos pomladi žitne cene padale, in v takem času se ne dà nič zaslužiti, potem se je lani bila prezgodaj prodala nekemu društvu na Češkem detelja in zadruga je vsled tega imela nekaj zgube mesto zaslužka.
Glavni vzrok pasiv je pa, da moramo zdaj tekmovati s konkurenti. Nastala je naša zadruga, nastala je liberalna v Velikovcu — na istem mestu dve — to mora cene zelo povzdigniti. Zavoljo tega mi zdaj ne moremo mirno delati, v boju smo, ne smemo zaostajati in to nas stane denarja.
Vedno mi je pred očmi, kar se je uresničilo na Nemškem večinoma, da zadruge prevzamejo oskrbovanje vojaščine. Upal sem letos, da bomo mogli čez zimo odposlati svoj oves večinoma vojaščini — a že decembra meseca je imela le-ta, kar ji je bilo dovoljeno, vzeti od producentov 40 vagonov ovsa in 20 vagonov rži. Upam, da se bo mogla na jesen tukaj napraviti pogodba, da zadruga prevzame večjo množino žita, ki ga vojaščina potrebuje. Stvar bi bila lahka, ko bi naši ljudje
7-12 6-—	„	6-50
8-50 „ — 5-80	„	6-60
4-40	„	5-80
3--
Vkup met. centov 6183, met. centov 5265 torej je došlo žita približno 62 vagonov, če se nam posreči priti do trdnih tal, se bo ta številka takoj podvojila ali celo potrojila in na to moramo delati z vso silo. Zanašam se na naše rodoljube, da me, če bi treba bilo, ne zapusté samega v tem težkem vozu, morebiti bi kedaj bilo treba izven-redne pomoči, do zdaj ni sile, da se ta naprava vzdrži in da dospe do svojega popolnega namena.
Val. Podgorc.
Žitne cene
v Celovcu, dné 14. januarja 1904.
rž........................... K	6'80	do
oves..................... „
ajda.....................
seno sladko.............. „
r kislo.................... „
slama.................... „
Žitne cene veljajo za podrobno prodajanje na trgu, a ne za večje množine žita, ki jih prejemajo trgovci. Podrobno prodajanje žal ni merodajno za splošni trg.
Na Dunaju;
Prometa ni bilo skoro nobenega, cene so ponehale za 5 vinarjev.
pšenica.....................K	7-95	do	8’50
rž..........................„	6-60	„	6-90
ječmen......................„	6'60	„	7-—
oves........................„
Stanje setev po svetu:
V Franciji stojé zimske setve normalno (redno), na Ogerskem je precej hud mraz in sneg setev ni dosti zakril, tako, da jih zima slabi. V južni Ruski in Rumuniji setve zelo trpijo, ker sploh ni padlo snega. V severni Ameriki je zadnji čas snežilo, in je sneg setve pokril. Na severu in zapadu setve dobro stojé, na jugu in na izhodu so slabše. V Avstraliji in Čili je zdaj žetev. Argentinija za žetev ni imela ugodnega vremena.
5-70 „	6-30
Vabila.
Posojilnica za Belo in okolico ima svoj redni občni zbor dné 24. prosinca t. 1. ob 3. uri popoludne v občinski hiši Belske občine v Železni Kapli, h kateremu se vsi udje vabijo. Predmet: Potrjenje letnega računa, razdelitev čistega dobička, izvolitev načelstva in računskega pregledovalca in slučajni nasveti.	Odbor.
Posojilnica v Slov. Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor dné 31. januarja 1904 ob 3. uri popoldne pri Boštu v Slov. Plajbergu s sledečim vsporedom: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. Prijazno vabi vse zadružnike	odbor.
Posojilnica in hranilnica v Kazazah ima svoj redni občni zbor za drugo upravno leto na svečnico 2. svečana po popoldanski službi božji pri Ilgu v Kazazah s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o letnem delovanju. 2. Poročilo o letnem računu. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih studencih in okolico napravi svoj redni letni občni zbor dné 2. februarja t. 1., to je na svečnico, ob 5. uri zvečer v gostilni pri Maj arču po sledečem vsporedu: 1. Poročilo in odobravanje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno vse ude	načelnišivo.
Bekštanjska posojilnica. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos imela Bekštanjska posojilnica svoj občni zbor na svečnico dné 2. februarja popoludne ob 3. uri pri Plažu v Ločah po sledečem redu: 1. Poročilo tajnikovo o delovanju posojilnice in odobrenje letnega zaključka. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega ravnateljstva na dve leti. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi	ravnateljstvo.
Hranilnica in posojilnica v Galiciji ima v nedeljo dné 7. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v svojih prostorih pri ,Vogrinu' v Galiciji svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnika in blagajnika ter odobravanje računa. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse ude	odbor.
Ijoterljslie števillie od 16. januarja 1904. Gradec	76	58	89	7	80
Dunaj	90	67	14	26	39
Ker se mora „Mir“ po pošti odposlati v četrtek zjutraj, treba je list zaključiti že ob torkih opoludne. Zato gg. dopisnike nujno prosimo, da nam blagovolijo dopise kolikor mogoče zgodaj pošiljati, da se morejo pravočasno uvrstiti. Prosimo pa vse gg. dopisnike, da poročajo stvarno in bolj na kratko, ker predolgi dopisi so za naš tesno nam odmerjeni prostor težko porabljivi in se krajše novice tudi raje čitajo. Dostikrat se da s kratkimi stavki vse tisto ravno tako dobro povedati, kakor če se raztezajo na večji obseg. Sicer pa vsem vkup lepa hvala za trud in prosimo še za nadaljno naklonjenost.
Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalnice za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, kakor tudi kolesa in šivalne stroje,
naj se obrne do
Tomaža Svetina
zaloga strojev
Celovec, velikovška cesta štev. 22.
Vsak tržni-četrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.)
Kdor Ijtbi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.
INORA TEA IMPORT COMPANY, TRST.
Zahtevajte
▼ svoj prid vselej
pristno Kathreinerjovo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko ž< pnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.

V najem se da na 5 let
gostilna v Podgorji v Možsi, imenovana „zgornja gostilna4*. Je pri nji 6 birnov njiv in primerno dovolj travnikov, lep vrt in ključavniška delavnica. Stoji blizu začete železniške proge. Ponudbe sprejema Franc Jurič, p. d. Jurič. Pošta Podgorje v Kožu na Koroškem.
Egidij Jeglič, Selo,
pošta Žirovnica na Gorenjskem,
priporoča svojo veliko zalogo doma žganih pijač, kakor: Brinjevec, prve vrste, naturen ...	1 liter K 2.40
Slivovèc, star, prve vrste, naturen . . 1 „ „ 2'— Tropinovec, star, prve vrste, naturen . 1 „ „ 1 00 Kislec (Sftuerling) lanski, naturen . 1	„	1'60
Pošiljam od 1 litra naprej po pošti ali po železnici. Prosim, naj vsakdo poskusi in prepričal se bode, da prodajam ie samo naturno in dobro blago.
Ravnokar Je izšia
Družinska pratika
zsr leto 1904.
mdmm

Sprejmem jednega učenca, ki bi imel veselje izučiti se puškarskega obrta. Biti mora zdrav in krepak deček, ki je dovršil ljudsko šolo in je že 14 let star. Obrniti se je treba na mene podpisanega.
Ludovik Borovnik,
___________puškar v Borovljah na Koroškem.
»Družinska pratika" za leto 1904.
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posameznim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenčan, J. Kordik, A. Krisper, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.

Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico) ; mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedllne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji
,AGBI.KOTjA“ brez preminjalnih koles za vsako seme, za hribe in ravnino.
Samo-delujoèe, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II/X, Taborstrasse Tl.
ŽP®* Mustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
jpf' Dopisuje se tudi v jslovoiiislfcin jeziku.

OCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXiN
O Stanje hranilnih vlog:	Rezervni zaklad:
^	18 milijonov kron.	nad 550.001) kron.
8 Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje
I»o 4%
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlož. nih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem-
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4720/o do 5°/0.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxy
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.