Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu h. štev. 9, H. nadstropje.
Tredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za eelo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji velja:
Za eelo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljali.# velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ’/26 popoldne.
Deželni zbor kranjski.
Enajsta seja 13. oktobra,
Prižela se je ob četrt na enajst, poslušalcev bilo je jako malo. Ko se je prebral zapisnik zadnje seje in došle peticije izročile dotič-nim odsekom, prišla je na vrsto prošnja Velike Bukovice za podporo, da bo zidala most; odda se deželnemu odboru za nadrobneje po-zvedovanje in rešitev.
Dr. Samec bi bil imel vtemeljevati svoj predlog o premembah občinskih taks (kterega smo zadnjič priobčili), pa je po bolehnosti zadržan, da ni prišel v zbor; toraj se ta točka odstavi raz dnevni red. Predlog njegov (oziroma načrt postave) je razdeljen poslancem, pa samo v slovenskem jeziku. Dr. Schreja to bode, zato zahteva, da bi se podal jim tudi v nemškem jeziku, prej ne sme priti do obravnave. Dr. Poklukar ga prav krepko zavrne, rekši, da to ni potrebno, saj bodo gospodje one stranke tako imeli priliko, o posvetovanji in tudi v odseku pozvedeti natančno, če jim kaj ne bo jasno.
Pridejo na vrsto ustna poročila gospodarskega (upravnega) odseka. Prvi poroča poslanec Svetec o raznih občinskih prikladah in dovoli se po nasvetu odsekovem:
Občini Kolovrat okraja litijskega za leto
1883	v ta namen, da se deloma pokrijejo stroški za stavbo župnikovega poslopja v Kolovratu, razun od deželnega odbora že dovoljene 7% priklade za občinske potrebščine in 43% priklade za stroške omenjene stavbe, skupaj toraj 50% priklade, še pobiranje daljne 57% priklade v pokritje stavbenih stroškov, skupaj toraj pobiranje 107% priklade na vse nepo-srednje davke z izvanrednim nakladom vred.
Za isti namen dovoli se občini Kauderše v okraji litijskem in sicer za v Kolovrat vfa-rani del občine razun od deželnega odbora že dovoljene 50% priklade še pobiranje daljne 50% priklade, toraj skupaj 100% priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred.
Občini Vrh v pokritje stroškov za popravljanje šolskega poslopja v Vrhu za 1. 1883,
1884	in 1885 po 34% priklada na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred in sicer za 1. 1883 razun od deželnega zbora s sklepom dne ti. oktobra 1. 1882 dovoljenih priklad po 53 % ozira 83%, vsega skupaj toraj za to leto davčni občini Daniti poberanjo 117%, v ostalem delu občine Vrh, to jo v davčni občini Vrh, pa 87% priklade.
Občini Dolenja Podgora okraja črnomelj-skega za 1. 1883 razun od deželnega odbora z ukazom dne 21. aprila 1. 1883 štev. 2305 dovoljene 45% priklade, v pokritje ostalega primanjkleja v občinskem gospodarstvu še 25%, toraj skupaj 70% priklada na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred.
Občini Košana za podobčino Ostrožnobrdo za 1. 1883 in 1884 v ta namen, da se deloma pokrijejo stroški za stavbo šole v Ostrožnem-brdu, razun od deželnega odbora za ta namen za 1. 1883 in 1884 dovoljene 30% priklade in za stavbo cerkve in župnikovega poslopja v Košani za I. 1883 in 1884 dovoljene 20% priklade še poberanje 20%, toraj skupaj 70% priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred.
Dalje poroča poslanec Svetec o dr. Vošnjakovem predlogu zarad zboljšanja gmotnih (materijalnih) razmer kmetijskega stanu. V kratkem naštevši vse bede kmetijskega stanu in pripoznavši jih ter tudi nektere vzroke, pravi, da je tudi odsek sprejel Vošnjakove nasvete (ki smo jih že priobčili) in stavi predlog, da se tudi ta reč odda deželnemu odboru, da pozve vzroke hiranja kmetijskega stanu ter o tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Ta predlog se sprejme.
Isti poslanec poroča o prošnji občine mesta Kranj in okoličnih gorenjskih občin zarad po-vikšanja takse za živinske popotne liste ter stavi predlog, da se prošnje izroče deželnemu odboru z naročilom, da v sporazumljenji z deželno vlado pozve, kako in kaj, ter poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Predlogu se pritrdi.
Poslanec dr. Papež poroča o prošnji občine Vrabče v Vipavi, ki želi vojskino tirjatev v znesku 407 gold. porabiti v občinske namene, ker je v zadregah; to se ji dovoli pod ne-kterimi pogoji, ko je še poslanec Lavrenčič toplo podpiral prošnjo in odsekove predloge.
Poslanec Detela poroča o prošnji občine vrhniške in drugih, da bi se nova cesta delala od Zirov čez Smrečje do Podlipe. Prošenj je tukaj več in so si uavskriž; dolenji Logatec in Zire prosita, da bi šla na Logatec. Odsek, pre-tresavši prošnje, sklenil je, staviti deželnemu zboru predlog, naj se deželnemu odboru naroči, to reč tehnično preiskati ter potom zboru v prihodnjem zasedanji predložiti načrt, po kterem bi bilo najbolje delati cesto. Po kratkih besedah poslanca Lavrenčiča, podpirajočih ta predlog, pritrdi zbornica nasvetu.
S tem je sklenjena javna seja, poslušalci gredo in prične se tajno posvetovanje o zadevah deželnih uradnikov.
V tajni sej i bili so v terno za službo oskrbnika v posilni delavnici sprejeti: I. Alojzij Poljanec, c. kr. nadlajtenant v štajarski deželni hrambi in odvetniški koncipijent; II. Franc Zajec, c. kr. davkar,ski adjunkt; III. Gabriel Urbas, kontrolor v deželni bolnišnici. — Službo deželnega računovodje dobil je deželni blagajnik Franc Ravnikar; blagajnik pa je na njegovem mestu postal dosedanji deželni kontrolor Karl Žagar. Ko so jo zapisnik tajne seje prebral in potrdil, oznanil je g. deželni glavar v javni seji sklepe in potem ob dveh
”-V\
popoludne sklenil sejo. Prihodnja seja bo v torek 16. t. m. ob 10. uri dopoludne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. oktobra.
Avstrijske dežele.
Levičarji preselili so svoj „tiskovni bureau“ iz Dunaja v Prago, ko so se prepričali, da so jim na Dunaji tla popolnoma izpodkopana. Iz Pragev menijo večje in manjše nemške liste, ki po Cehah izhajajo, s svojim hujskajočim blagom zakladati in tako Prusom polagoma pot v deželo gladiti. Stane jih tisti tiskovni bureau vsako leto 50.000 do 70.000 gold., v kterib pa podpora, ki jo je »Deutsche Zeitung11 dobivala, še ni všteta. Kakor se čuje, menda ti gospodje tudi nek na Ogerskem izhajajoč nerašk list nameravajo podkupiti, da jim bo članke sprejemal. Pač lep izgled našemu ljudstvu, kako je treba časopise podpirati, da narodna reč napreduje. Kako lahko bi vsak dosedanji naročnik vsaj še po enega pridobil in tako naši sveti stvari v prospeh domovine in krepko odvračanje napadov na naše svetinje k dobremu pripomogel!
In deželnega zbora moravskega. Odbor za prenaredbo volilnega reda je imel 11. t. m. sejo. Poročal je dr. Weeber: doklada se ima všteti v volitveni vcenilnik, mesta naj bodo volitveni kraji za-se, politične oblasti, posebno pa c. kr. namestnik naj pri pregledovanji (rekti-fikovanji) volilnih listov drugače postopajo, kakor pri zadnji volitvi v državni zbor. Poročevalec ne priporoča volitvene pravice petakarjev, ker bi sicer tisti, ki veče davke plačujejo, bili oškodovani. Sicer se mora volitvena pravica le polagoma vpeljati, da se med ljudstvom vkore-nini. Sprejeli so naslednjo resolucijo: Vlada naj izda postavo, vsled ktere se poverjenje volitev odvzame zastopom in odkaže posebnemu sodišču. Dr. Promber povdarja, da so le selske občine poslale peticij, da žele volitvene okraje imeti po narodnih mejah. Na vprašanje, kaj poreče na to narodna stranka, je razložil dr. Šrom, da se hoče o tem pomeniti s svojimi tovariši, in potem odgovoriti, sicer pa ostane pri tem, kar je lani nasvetoval. — Statistične date, ktere je nabralo knjigovodstvo, se imajo, natisniti in potem razdeliti. Prihodnja seja bode v ponedeljek, da bodo moč pregledati statistične date. Do prihodnje seje ima izdelati dr. Weeber načrt postave na podlagi teh načel, ktere je prednašal.
Enquete (preiskovalni odbor) za zelez-11 ime tarife je nasvetoval, naj se iz trgovinskih, obrtnijskih in poljedelskih krogov so-stavi stalni železničen odbor, ki naj bi državno gosposko pri vravnavi tarifov za železnice po svoji zmožnosti podpiral. Vlada je predlog sprejela in se bode omenjeni odbor prav kmalo so-stavil. Ta železnični odbor bo imel pravico le tedaj posvetovalno sodelovati, kadar bo vprašan, sicer ne.
Schbnerer ostane nepoboljšljiv. Nedavno smo prinesli vest, da bo Schdnorcr nemškim kmetom v severnih (Jehah v Ober-grundu govoril. Okrajno glavarstvo je dotično sobranje ljudstva le pod pogojem dovolilo, da Schonerer govor poprej v pregled predloži. On pa tega noče in pravi, da bo vse eno 14. oktobra tje prišel. — Mi mislimo, da bi bil
najboljši odgovor, če ga gosposka po „šubu“ nazaj pošlje. To vendar že ni samo nagajivost, ampak očiten zasmeh in norčevanje za c. kr. gosposko.
General Bamberg opominja hrvaške liste bolj zmerno pisati, ker se je bati, da se pri povratu poslancev iz Budapešte zopet ne ponove neredi.
Ogerski državni zbor. 11. oktobra. Na dnevnem redu je bil predlog Iranvev o zadevi Csangov. Denarstveni minister je rekel, •>*.!§*.hoče o ti zadevi poročati, samo prosi, naj se z meritorno obravnavo te zadeve počaka toliko časa, da se poda poročilo, ki se v ti stvari izdeljuje. Za jutro se imajo voliti delegatje. (Glej telegram včerajšnjega lista.) V soboto bode predložil denarstveni minister državni stroškovnik za 1. 1884. — Ko je bilo glasovanje (glej predvčerajšnji list) o hrvaškem vprašanji v ogerskem državnem svetu, je bilo nenavzočnih 152 poslancev. Vseh poslancev je namreč 445. Glasovalo jih je 292, in sicer 187 za in 104 zoper Tiszin nasvet. Predsednik ni glasoval. Hrvaških poslancev ni bilo. Pa tudi brez teh jih ni glasovalo 120. Več saških poslancev je zapustilo dvorano pred glasovanjem. — Resolucija ta je prišla v gosposko zbornico in bode tam razrešena še menda ta teden, tako, da bode moč prihodnji teden obesiti grbe brez napisov. Dotlej, da bode resolucijo rešena v gosposki zbornici, se hrvaški poslanci zborovanja ne bode vdeleževali. V po-slaniški zbornici bode menda v soboto zadnja seja in posvetovanje ima prenehati do 20. novembra, ker bodo seje delegacij trajale do tega časa. Denarstveni odbor bode začel delovati prihodnji teden.
12. okt. V delegacijo so bili izvoljeni: grof Albert Apponji, Andahazy, grofTheodor Andrassy, Barczay, Bausznern, grof Bela Banffv, Berzeviczy, Bohus, Boros, Ludovik Csernatony, Aleks. Hegeduš, Emerik Ivanka, Moric Jokay, Graf Guido Karacsonvi, Ludovik Karmam Br. Kol. Kemenv, Krestic, Latinovics, Lang, Mis-katovič, Missits, Moricz, Prileszky, Pulszky, grof Geodon Raday star., Rakovszkv, Schvvab, Baron Smaič, Szlavy, Ludovik Tisza, Vukoti-novič. Vahrmann, Wodianer; nadomestovalci: Geza Rakovszky, grof Torok, Bicskey, Szalav, grof Edm. Bethlen, Poljak, grof Dom. Telekj, baron Perenvi, Hofgraff. — Po nasvetu mini-sterskega predsednika bode samo še jutro seja, in potem prenehajo seje zarad delegacij, ter se začenjajo še le 17. novembra. Na dnevni red prihodnji seji 19. novembra se bode stavil načrt postave zarad zakona med judi in kristjani. — Gosposka zbornica se je danes začela posvetovati o dotičnem nimsterskem nasvetu zarad hrvaških zadev.
Železnice na Jutrovo se bodo začele menda kmalo graditi, in že morebiti v petih letih bo mogoče iz Dunaja se neprestano z enim in tistim vlakom v Carigrad peljati. Dolgo je sicer ^konferenca štirih11 v gnjezdu sedela, preden je godna postala železnična konvencija, ki so jo sedaj balkanske države Srbija, Bolgarija in Turčija sprejele. Posebno, kar se Bolgarov tiče, se je večji vspeh dosegel, kakor se je sploh pričakovalo, kajti konvencija se je sprejela z izdatno večino 39 proti 6 glasovom. Vlada bo tudi v kratkem konferenčne sklepe potrdila.
Vnanje države.
Grški kralj in kraljica bivata že več časa v naši prestolnici. Iz tega nam je lahko sklepati, da so na Grškem edino le časnikarji, ki so zagnali vrišč, da je Grški pred Avstrijo treba oprezni biti, kajti Avstrija sili proti Solunu, in tjekaj je pa tudi grško oko obrnjeno. V merodajnih grških krogih se menda nihče za to ne zmeni.
Srbski radikalci so po svojem nedavno sestavljenem ustavnem načrtu sklenili, da se kralju odtegne pravica po svoji volji vojsko sklicavati, in s ptujimi državami prijateljske zveze sklepati. Skupščina naj se vsako leto brez kraljevega poziva skliče in ima kralj pravico, jo le samo enkrat razpustiti. Kraljeve sankcije ni več potreba, ako skupščina postavo dvakrat potrdi. Skupščina ima pravico od kralja
pomilostenje jetnikov zahtevati. Vsak Srbin, ki je 25. leto dopolnil, naj ima volilno pravico. Skupščinarji lahko oddajo samo izjavo in za-nje ni treba prisege itd.
Grno-rudece-zluta zastava, ki jo je narodna bavarska stranka o priliki svojega deželnega shoda v Monakovem razvila in obesila, spravila se je zopet z utemeljenjem, da te barve v monarhični državi niso pristojne, čudno, da jih Bavarci ne morajo, v Ljubljani se pa nemške gospodičine za-nje pulijo.
Buški car in carica odpeljala sta se 11. oktobra na parniku „Država“ iz Ivodanja nazaj v Rusijo.
Imenovanje generala Čamp en on a za francoskega vojnega ministra na ves francoski narod jako simpatično vpliva. Rodil se je 4. maja 1819 v Tonneri in je leta 1842 poročnik postal. Leta 1870 je bil polkovnik in načelnik generalnega štaba divizije Legrand v franeosko-nemški vojski. General Campenon je jako energičen in čvrst vojak, ki ima zadosti zmožnosti in dobro voljo francosko vojsko zopet v red spraviti, in kar je ravno v njegovi službi velikega pomena, ima jako merodajno samostojnost, da se ne bo nobeni stranki omrežiti dal. Bil je velik prijatelj Gambette.
Francoski časnik „Telegraphe“ poroča, da zadnja ministerska okrožnica po deželi začudenje obuduje. Ta namreč prefektom ukazuje, vstavljene plače župnikom in njihovim pomočnikom zopet izplačevati,
Eneržija tarskega sultana je tolika, da se mu pred lastnimi vradniki hlače tresejo, in jasno priča, da se v Turčiji ni nikdar boljših časov nadjati. V Oarigradskem predmestji Makrikoj, blizo Marmoreškega morja, ima vojno ministerstvo svoje smodnišnice. Zakon zahteva, da se v okrožji na 300 metrov ne sme nikdo stavbeno naseliti. Ahmed Bey, vrhovni ovaduh v sultanovi palači, potrebuje novega stanovanja, ktero si, meni nič tebi nič v bližnjem okrožji neke smodnišnice graditi jame. Makrikojski kajmakam (župan) ovo zgradbo vojnemu ministerstvu ovadi, ktero pa le z ramami migne, češ, Ahmed Bey je od palačne gospode in ministerstvu so proti njemu roke zavezane. Kajmakam pa le ni hotel odstopiti, ne zato, ker se je ob postavo opiral, temveč zato, ker je imel v palači dobrega prijatelja, vrhovnega natakarja sultanovega Osmana Beya in je vsled tega tožbo velikemu vezirju in od tega sultanu samemu predlagal. Sultan pokliče Ahmeda, da bi ga pokregal zarad nepostav-nega zidanja. Ahmed se je pa pred njim tako preširno obnašal, da je sultanu srce vpadlo, in brez opoviranja dalje zida in se jezno drži. Da bi ga sultan potolažil, odstavil je Makrikoj-skega kajmakama, da bi se pa zopet vrhovnemu natakarji Osmanu ne zameril, imenoval je kajmakama zopet v drugem okraji za župana. Tako je „modri" sultan vsem pomagal.
Izvirni dopisi.
Ilirska Bistrica, 12. oktobra. Po dolgem deževju imamo zopet lepo, prijazno vreme. Grojzdju je to zelo ugodno; mehča se in zori, da je veselje. Malo sicer bistriški okraj vina pridela in še to je navadno kislo in trdo, pa letos se nadjamo, da bo kapljica dobra in da ne bo „burja“, kakor nekteri šaljivo naše vino imenujejo. Letina je pa v našem okraju sploh slaba, in še celo slabša, kakor smo pričakovali. Vzrok temu so bile menda pogoste burje, ktere so polja posmodile in pridelke uničile. Kmetom se pri nas prav trdo godi, posebno ker jim je železnica ves zaslužek odnesla in ker je kupčija z lesom in tankimi žaganicami v Bistrici popolnoma propala.
Naj Vam sedaj še o nekem strašnem hudodelstvu poročam, ktero se je v bližji Ciški vasi na Pasjaku pripetilo. Sel je v soboto 6. oktobra neki 741etni starček, Bistričan, na Pasjak, da bo tam ljudem kožuhe popravljal, ker je bil krznarskega rokodelstva. V hiši
nekega kmeta je z nekim potepuhom prespal na senu. Gospodinja da zjutraj obema za-juterk, starcu kavo, potepuhu krompirja. To in znabiti kaka hitra beseda od strani kožu-harja je pobalina tako razsrdilo, da je šel za starcem na vrt, tam je planil nanj, ter mu z ojstrim nožem vrat prerezal. Slišal je hišni gospodar neko ječanje, stopil je za hišo, ter še dobil zločinca, ko je med koleni dvigaje starčevo glavo z nožem revežu vrat rezal. Hudodelec, v čast našim Čičem bodi rerečeno, ni bil domačin, temuč tukaj izrejen tržaški najdenec in, kakor nekteri trdijo, ni bil vselej pri zdravi pameti. Starega nesrečnega kožu-harja so domu v Bistrico pripeljali, in tukaj je danes umrl. Prejel je le zakrament sv. poslednjega olja.
Zakaj sem natanjko to žalostno dogodbo popisal? Zato, da ob enem svoje mnenje razodenem: da naša županstva premalo pazijo na take spridene osebe. Ako so nori, dajte jih v norišnico, ali jih pa doma zaprite in pazite nanje; ako so pa le nevarni potepuhi, pošljite jih vposilno delalnico in sploh boljše nanje pazite; ko se kaj pregrešijo, naznanite jih vradnijam. Ako se takim malopridnežem dopusti, da pod krinko, da so pol - norci, druge ljudi strahujejo in jim nagajajo, postanejo vedno bolj predrzni in ljudem nevarni. Dokaz temu omenjena dogodba; v dokaz tega nam služi tudi tisti sprideni pobalin, kteri v trnovski fari sveta razpela skruni, ter zdaj temu, zdaj drugemu žuga, brez da bi ga kaka kazen doletela. Z izgovorom, saj je prismojen, sme delati, kar mu je drago — in to je gotovo napačno.
Kouečno Vas prosim, preč. gosp. vrednik, da mi dovolite malo prostora v „Slovencu“, da zamorem par besedi pregovoriti z Vašim marljivim dopisnikom iz Dobrne na Stajarskem. Prijazno se me je ta, meni osebno neznani gospod avgusta meseca v nekem podlistku „Slovenčevem“ spominjal. Zahvaljujem se nepoznanemu prijatelju za izraz blagih, prijateljskih čutil do mene; srčno ga pozdravljam ter želim, da bi svoje spretno pero večkrat „Slovencu" v prid sukal, ter bralce „Slovenčeve" pogostoma s kakim zanimivim podlistkom, ali pa saj s kakim dopisom iz Spodnjega Stajar-skega razveselil. *)	y.
Iz Celovca, 12. okt. (Deželni proračun. Premeniba volilnega reda. Sklep deželnega zbora. „Miroveu pravde.) Včeraj je bila zadnja seja našega deželnega zbora. Na dnevnem redu je bil deželni proračun in prememba volilnega reda. O proračunu omenim: deželni zastop stane 6573 gld., deželna uprava 44.597 gld., javna varnost 37.815 gld., ceste in stavbe pri vodah 281.929 gld., šole 338.193 gld., zdravstvene in dobrodelne naprave 153.702 gld. in še nekaj manjših svot. Vsa potrebščina znaša 876.225 gld., za ktere pokritje je na razpolaganje le 157.779 gld., tedaj primanjkljeja 718.446 gld., kteri se bo dobil iz 20% doklade na meso. vino, žganje, pivo in mošt, pa iz 43% doklade na vse neposredne davke.
Potem je prišla na vrsto sprememba volilnega reda. Sprejeli so se vsi odsekovi nasveti, namreč: volilno pravico dobi vsak, ki plača vsaj 5 gld. ueposrednjega davka; meščani pa volijo vsak v svojem mestu, kakor za državni zbor. Slovenski poslanec Einspieler je predlagal, naj bi se tudi za kmete naredila olajšava,
*) (iotovo v tako obilni mori stori, da vse druge prekosi. Hvala mu!	Vrcdn.
da bi volili v svojem sodnijskem kraji, ne pri okrajnem glavarstvu, ker bi se s tem mnogim dosti pota prihranilo. Kakor tudi je nasvet pameten in pravičen, vendar ga je nemško-liberalna večina zavrgla; še poslanci kmetskih okrajev niso hoteli zanj glasovati, ker jih bolj vodi politična strast, ko zdrava pamet. Kar g. Einspieler predlaga, vse zavržejo, naj bilo bi še tako dobro. Imamo v zboru tudi dva takozvana „konservativna" nemška kmeta iz labudske doline; pa do zdaj še nista nikdar ust odprla in tudi dosledno z liberalci glasovala, ko bi dva snopa tje posadil, bilo bi ravno tako dobro. To je pač živ dokaz, da je pri izbiranji poslancev najprej gledati na zmožnost. Tudi dekan Neste, ki je voljen po kompromisu med Slovenci in Nemci, in knezo-škof Funder hrabro glasujeta z — liberalci. — Na dalje se je g. Einspieler potegnil za volilno pravico žensk, ki plačujejo davke od svoje kmetije, obrtnije ali kupčije; pa tudi to mu ni obveljalo. Zenske bi znale konservativno voliti, zato se jih liberalci boje in so jim volilno pravico odrekli. — Grof Thurn in knez Rosenberg sta se potegnila za to, naj bi pri velikih posestvih, kjer je več posestnikov (na pr. bratov), vsi soposestniki volili, ako pride na vsakega vsaj 100 gld. davka. Tudi ta predlog je poročevalec dr. L u gg in pobijal, da je pri glasovanju res padel. Konečno je predlagal poslanec Einspieler še dve resoluciji: prvo za skrivno glasovanje, drugo za pomnoženje poslancev kmetskih občin. Skrivno glasovanje se priporoča za to, ker mnogi volilci še volit ne pridejo iz strahu pred nemškimi kričači ali pa zoper svoje prepričanje lioeralno volijo. Da so pa kmetje pri volilni pravici prikrajšani, je znana reč. Zdaj imajo kmetje 14 poslancev, mesta in trgovinska zbornica 12, veliko posestvo pa 10. Ko bi se pa število dotičnih prebivalcev in od njih odrajtani davek v poštev jemalo, prišlo bi na kmete 28, na mesta 6 in na velike posestnike 2 poslanca. Razume se, da ste bili obe resoluciji našega poslanca zavrženi. Potem je deželni zbor s „hock“-klici na cesarja sklenil svoje letošnje zborovanje.
Zaradi prve „Mirove“ pravde poročam Vam čudno novico, da je za pritožbo in razpravo o ničevosti, ki je odredjena za 17. novembra dobil „Mirov“ vrednik, ker ni naznanil lastnega zagovornika, kot ex-offo zagovornika — dr. Riharda Foreggerja! Je li to slučaj ali kaj je? Prilično veselega dogodka v cesarski rodovini obrnil se je „ Mirov" vrednik s prošnjo do g. ministra Pražaka, pa brez vsacega uspeha! Vi slovenski poslanci, ki se toliko poganjate za sedajno vlado — prav! tudi mi ji gotovo nismo sovražni, a oči vendar ne moremo zatiskati, da bi ne videli, kaj se godi po Štajar-skem, Koroškem in Primorskem. Čudna prikazen !
Sicer je pa „Miru“ natvezena že druga pravda, ker je pisal, da so nemškutarski odborniki v Medborovnicah „slabi gospodarji"! Če se že kaj tacega ne sme reči, potem je vsaka kritika prepovedana, tiskovna svoboda, naša ustava in nje § 15. ob veljavo! Iztaknili so novo pot za uničenje slovenskih listov, za vsako malenkost tožijo na , „razžaljenječasti", porotniki pa obsodijo! (Vide obsodbo „Slovenskega Gospodarja"). Dopisnik, vrli rodoljub g. Miha Sablačan v Glinjah, je hotel itak že obsojenemu g. Ha-derlapu pomagati in se je imenoval, misleč, da bo s tem vrednika druge kazni
oprostil. Tožnik (občinski svet v Medborovnicah) pa vendar tudi vrednika, tedaj oba (dopisnika in vrednika) naprej toži!
Iz Jarenine, 11. oktobra. (Blagoslovljenje nove cerkve) V dopisu „Slovenca“ štev. 114 je bilo naznanjeno, da prenovljena cerkev jareninska željno pričakuje veselega dneva bla-goslovljenja. In prav primerno je izbran bil za to svečanost dan 7. okt. t. L, roženkranska nedelja, tedaj praznik Marije, kteri je cerkev posvečena. Že na predvečer so se obhajale večernice z zahvalno pesmijo. V nedeljo na vse zgodaj ob B. uri je pokanje možnarjev, zvonjenje in lepo vbrana godba oznanovalo, da se ima ta dan posebna slovesnost v fari obhajati. Okoli V,9. ure so se iz Maribora pripeljali Njih Ekselenca, mil. knezoškof, ter so izstopili pri kapeli od cerkve proti jugu pozidani, kjer so jih farmani z baldahinom in gorečimi bakljami pričakovali, ter so se, spremljani od dveh vis. čast. korarjev, dekanijske duhovščine, belo oblečenih, z venci na glavi okinčanih deklet in velike množice zbranih vernih med sviranjem godbe in zvonjenjem podali v farovž, ki je bil z zelenopisanimi venci lepo okinčan. Ko smo se ob 9. uri iz fa-rovža v procesiji podali v častitljivo ozaljšano cerkev, opravilo se je njeno blagoslovljenje.
Najprej so Njih Ekselenca, mil. knezoškof, blagoslovili na novo pozlačene podobe in na novo posrebrene svetilnike, prednjega in štirih stranskih altarjev, kakor tudi na novo narisane podobe apostolov ob prednji strani kora, in pa napresno malane slike. Potem so stopili Njih Ekselenca na prižnico in imeli roženkran-skemu prazniku in tukajšnji svečanosti primerno pridigo, v kteri so razkladali, kako se današnja roženkranska nedelja po vsem katoliškem svetu častitljivo obhaja vsled določila sv. Očeta Leona XIII., ki so celi mesec oktober posvetili slavni kraljici sv. roženkranca, posebej pa je še današnja nedelja vesela za zso faro jareninsko. Razložili so na to, kako starodavna je že molitva sv. roženkranca, kako čudovito moč je od nekdaj že razodevala, ker je po nji precej zajezena bila dereča povodenj kri-vovere Albigenzerjev in zlomljena sila turških grozovitnežev.
Po pridigi služili so mil. knezoškof veliko pontifikalno sv. mašo, pri kteri so jim zraven dveh vis. čast. korarjev asistirali duhovniki domače dekanije. Na koru pa je dobrovredena godba z jasno donečimi glasovi vajenih pevcev povzdigovala svečanost. Razun čast. gospodov župnikov domače dekanije so nas s svojim prihodom razveselili vis. čast. jubilant in častni korar od sv. Petra blizo Maribora, ki so posebno vneti in se prav močno zanimajo za to, kar zadeva lepšanje cerkev.
Po cerkveni svečanosti, ki je trajala od 9. do 3/412. ure, in se sklenila z zahvalnico „Te Deum laudamus", smo se okrepčali pri zmirnem obedu, ter so preč. gosp. dekan in duhovni svetovalec v lepi napitnici Njih Ekse-lenci v svojem in v imenu farmanov izrekli prisrčno zahvalo za veliko čast, ktera je došla fari jareninski danes, ko so se mil. knezoškof potrudili opraviti blagoslovljenje prenovljene cerkve in v nji služiti pontiiikalno mašo.
Domače novice.
(Iz sinočnc seje mestnega odbora ljubljanskega. Služba prvega magistralnega svetovalca sc je podelila dosedanjemu drugemu svetovalcu Lud. Perona, njegovo mesto je zdaj
razpisano. Potrdil se je mestni računski sklep za pretečeno leto. Sklenila se je tudi peticija do deželnega odbora, naj leta 1871 v deželnem zboru pretresam in potrjeni mestni štatut, ki dozdaj ni bil še predložen cesarju za potr-jenje, zdaj predloži, ker je, čeravno takrat po dr. Costi izdelan, vendar popolnem primeren našim današnjim razmeram.
(C. g. Škrbec) ostane še dalje za kaplana v Konjicah.
(Umrl) je včeraj zjutraj v svojem gradu na Igu grof Jožef Auersperg, ud gosposke zbornice, v 72. letu svoje starosti. Pogreb bo 15. t. m. v družbinski rakvi na Igu.
(„Jutri pridem, toda prepovem si vsak slavnosten sprejem“.) V torek popoludne delal je kaznjenec, v žabjaških analih že dolgo poznan mizar Tine Breceljnik, v Špitalskih ulicah pri Schreierji. Schreierjeva hiša pa ima nesrečo, da iz nje več izhodov vodi. Tine se takemu zanj jako mičnemu izhodu približa in si misli, kaj ko bi šel za dva ali tri dni v Trst pogledat? Komaj se je prelepe prilike zavedel, vže je tudi z jedno nogo na pragu, z drugo na cesti in tako korak za korakom na kolodvoru, kjer se mu zopet priložnost ponudi, da je čez šest ur že v Trstu. V četrtek popoludne dobi c. kr. oskrbnik g. Sorn na Žabjeku od Tineta listnico, po kteri mu ubežni Tine iz Trsta naznanja, da jutri, t. j. v petek zjutraj z mešancem pride. Ker mu pa gospodje na Žabjeku niso nič verjeli, naprosili so po telegrafu tržaško redarstvo, naj Tineta na kolodvoru primejo in mu zopet v Ljubljano pot pokažejo. Ali Tine je mojster! Brž ko ne, je že enak sprejem slutil, in ne bodi nemaren, mesto na tržaški kolodvor on pot do Grinjana vbere in še le tamkaj na „mešanca“ sede. V Ljubljani je bilo redarstvo tudi na „slavnostni sprejem" Tinetov opozorjeno, ali tudi tukaj^im je „brihtna glava" kašo vpihal. Izstopil je namreč na nasprotni strani iz voza, šel na okoli, ograjo preskočil, in po novi cesti, pod ktero je nedavno g. Štricelj nekaj goldinarjev ljudski kuhinji po svoji stavi pridobil, lepo polagamo od kolodvora — na Žabjak korakal. Tamkaj pozvoni, paznik pravi: „Tine je prišel" in odpre. Tine pa reče: „dobro jutro, tukaj sem!"
Razne reči.
— Iz Mirne peči in okolice se nam piše: Najpred moram, izreči: Hvala Bogu za lepo vreme! Biratev v vinogradih je kaj vesela. Kjer ni bilo toče lani ali letos, bo mošta obilno, tii in tam se kar brenta na mestu nabere. Kapljica, upamo, da bode dobra, ker mošt takoj drugi dan vre. Nestrpljivi. ki so v dežji brali, se najbrž že kesajo zarad svoje marljivosti.
— Cesarjev dar. Presvitli cesar so darovali za napravo križevega pota in več cerkvenih reči v Zagradcu 100 gold.
— Iz Celja se 10. t. m. o polujednaj-stili dopoludne poroča hud od jugo-iztoka na severo-zapad bobneč potres, ki je tri sekunde trajal.
— Zgodnji sneg se vidi že zdaj po tirolskih, štajarskili in koroških hribih in sicer ne le po vrhuncih, ampak globako v dolinah.
— Potres 10. o k t. je precej dal.ječ segal. Čutil se je tudi na Slatini kake 2—3 min.
— Novo zavoro pri železničnih vlakih izumili so Francozi, s ktero se vlak, ki 05 kilometrov v eni uri preleti (kakor pri nas kurir in naglič), v 19 sekundah popolnoma vstavi. Na progi Pariz-Marseille in Marseille Lyon se vlaki s takimi zavornicami vže vozijo. Zavornica za mašino velja 1800 frankov,' za navaden voz pa 500 frankov. Visoka cena, in vendar v oziru na varnost človeškega življenja ni pretirana.
— B1 i z o 500 likarie iz največih tovarn za perilo zbralo se je pred 14 dnevi v Berolinu, da se posvetujejo o zboljšanji svojega — kakor so nektere same priznale, ne ravno slabega položaja. Sklenile so zahtevati, naj se jim poviša plača tako, da bode že nespretna likarica na dan po 2 marki in 50 pfenigov, spretna pa najmanj 3 marke (1 gold. 80 kr.) zaslužila. Dalje naj se jim zdravi prostori po tovarnah preskrbe, delo pomanjša in pogodba odpravi. Dosedaj namreč imajo tovarnarji pravico likarico brez odpovedi odpustiti, ona nasproti mora delo odpovedati. Vspeh zborovanja pa je bil, da so likarice za trdno sklenile, rajši delo opustiti, nego se podati. Opozoriti moramo, da likarieam ni samim na misel prišlo, da se jim slabo godi, kajti nektere so same priznale, da si že sedaj po tri marke na dan zaslužijo, temveč so bile po hujskačih k zborovanju po brezimnih povabilih napeljane. — Tako je večidel; malo plačani, lačni delavci potrpijo, presiti pa rogovilijo. Tako na pr. so letos na spomlad na Dunaju delavci po tovarnah delo odrekli ter večo plačo zahtevali, ki so imeli po 15 do 25, celo po 30 gold. na teden, tedaj po 100 gold. in več na mesec, kakor so nekdaj že jako visoki vraduiki, deželni svetovalci in dr. plače imeli! In zakaj? Zato. ker so se dali slaboumneži ali prevzetneži po pruskih in drugih hujskačih našuntati. ter so jih poslušali, dokler reveži niso svojih dobrih služeb zgubili. To opomnimo zato, ker že lansko leto in pred malo tedni je tudi po Ljubljani tak pruski hujskač hodil ter s svojim surovim zabavljanjem med poštenimi dalavei nepokoj delal. Oe le kdaj, je zlasti dandanes se treba po reku ravnati: „Zaupaj — glej. komu!"
Telegrami »Slovencu44.
Dunaj, 12. okt. Danes dopoldne je cesar obiskal grškega kralja in kraljico v hotelu ..Imperial". Za njim je prišel obiskat ju pruski princ Viljem. Popoldne ob štirih se je kraljica Olga odpeljala v Gmunden. — Včeraj je nadvojvoda Albreht grškega kralja in kraljico povabil na obed.
Brn, 12. okt. V deželnem zboru je vladni zastopnik zavrnil v odsekovem poročilu po Surinu navedeno natolcevanje deželnega šolskega sveta, češ. da se nemška šola na Moravskem zanemarja; ravno tako je zavrnil Helceleta, ki je trdil, da je ravno to delal prejšnji deželni šolski svet. ki se drži le postavnih določil. Deželni namestnik je grajal Sturma ter rekel, da bi bilo žalostno, če bi v dvojezični deželi zgubila vlada zaupanje ene stranke samo zato. ker ji druga stranka zaupa.
Linz, 12. okt. V deželnem zboru je o zemljiščnem in hišnem davku bil živahen razgovor med desnico in levico. Edelbacher je desnico državnega zbora obsul s celo ploho natolcevanj, ktere je dekan Fischer zmerno, pa odločno zavrnil. Deželni namestnik je po številkah dokazal napačnosti odsekovega poročila ter rekel, da slabo prerokovanje kmetijstvu ni opravičeno.
Zagreb, 12. okt. Kraljevi komisar Ramberg je vnovič, in zdaj v Gramci, ukazal dela za silo v znesku 50.000 gld. z navedbo, da se smejo za to jemati delavci le iz onih krajev in da se jim zaslužek koj plačuje v gotovini.
Budapešt, 13. okt. V zbornici poslancev predložil je finančni minister proračun za leto 1884. Po tem bodo vsi stroški znašali 329'2 milijonov, Pl mi-
lijone manj od lanskega leta, vsi dohodki pa 308'8 milijonov: primanjkljeja 20*3 milijonov, od lanskega leta ugodneje za 3'7 milijonov.
Pariz, 13. okt. .,Ofliciel" razglaša nagovore o pričetku trgovinskih obravnav med Francosko in Avstrijo. Minister unanjik zadev pozdravil je avstrijsko-ogerskega poverjenika, kazajoč na korist, ki bo iz tega izvirala obema narodoma, ako se namesto dosedanjega provizorija postavijo trajnejše liberalne razmere, po-vdarjal je tudi. da francoska vlada je navzeta odkritosrčnega, spravljivega duha. Hovos odgovoril je, da so avstrijsko-ogerski poverjeniki navdani ravno tistega duha ter želijo — po inštrukcijah svoje vlade — srčno, da bi se naredila trajnejša, liberalnejša zveza, ki bi pripomogla k vtrjenju medsebojnih dobrih razmer. — Kuefstein izrekel je željo in nado. da se bodo obravnave dobro izvršile. ker blagor obeh dežel tirja. da mine provizorični stan. ki ne ugaja pre-naredbam, ktere so se nedavno zgodile v čolni sistemi večine velikih oblasti.
G. IMccoli,
homeopatičen in aleo-patičen lekar „Pri Angelu11 v Ljubljani,
na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skušnji sledeče izborne zdravila.
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti pre-lilajenji. kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v pršili, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico
je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj želodečne kapljice.
Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili. in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramo-riei. rhahitisi, plačnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile iz sladnega ekstrakta (Maiz
Bonboni) proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti daviei (difteritis), plučniin, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Naročila se izvršujejo točno po pošti na poštno povzetje.	(2) I
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene sveče
izdelujeta	(2)
1*. d. K. Seenianii v Ljubljani.
V neki fari blizo Ljubljane želijo po Božiču v službo dobiti	(i)
umi fimitin Manca,
ki bi bil ob enem tudi cerkovnik.
Kaj več pove vredništva ,,Slovenca".
Duiiitjska borza.
12. oktobra.
Papirna renta po 100 gld. .	.	78 gl. 50 kr.
Sreberna „	„	„	„	.	.	78	„	95	„
4 % avstr, zlata renta, davka prosta .	99 „ 25	„
Papirna renta, davka prosta	.	.	92	„	95	,,
Ogerska zlata renta 6%	.	.	.119	„	40	„
n n „ 4% .	.	.	87	„	45	„
„ papirna renta 5%	.	.	86	„	10	„
Kreditne akcije .	. 160 gld. 289 ., 60	„
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 ., 50	.,
„	avstr.-ogerske banke
„	Liinderbanke
„	avst.-oger. Lloyda v	Trstu
„	državne železnice .
„	Tramway-društva velj.	170 gl. .
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice „	„ Ferdinandove sev. „
4% državne srečke iz 1.1854 250 gl.
4%	„	„	„ , 1860 500 „
Državne srečke iz 1. 1864	100	167	50
„	„	„ „ 1864	50 „	166 , 75
Kreditne srečke	.	.	100	„	168	„	75
Ljubljanske srečke	.	.	20	„
Rudolfove srečke	.	.	10	,,
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London .............................
Srebro .............................
Ces. cekini........................5 j 69
Francoski napoleond. .	.	.	9 ., 51P2
Nemške marke........................58	80
78
99
92
119 87 86
289
107
837
105
636
316
224
103 105
120 132
167 166
168 23 19
104 120
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot pouarejeno.
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v Temi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva
_____	naj se samo »cvetu zoper trganje
Varstvena zorni*. P? dr- Maliču* z zračen stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoezj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da- so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protin-ski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrenišo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(4)	posestnik v Šmarji p. Celji.
I
in
nego
bi mn sini duh
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši m vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.
Pomislil j ero (Dorseh)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpnstke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr.,
• W»f
Salicilna listna voda. ;
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreei pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Zričistilne krogljice,
<*. li. priv.,
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnib boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljarai 1 gl. o kr. Razpošiljava se ie jeden zavoj.';
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz dežele izvršč se takoj
v Irkami pri »»samorogu44 Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.