^ * . ' nrani Callesova armada obkroža Torreon. Trocki bi v Nemčiji Vlada upa, da bo vstaja kmalu zatrta TEŽKE SILE SE ZDRUŽUJEJO ZA BOJ, DA SE POLASTE SMODNIŠKE NAPRAVE. — VTAŠKI GLAVARJI USTRELJENI. — DEZERTACIJE V MASAH. — VSTAJA SE BO KMALU IZJALOVILA, — JE REKEL PREDSEDNIK POR- TES GIL. Federalne čete obkro- MEXK O CITY, Mehika, 14. marca. •iuy> daues od treh strani Torreon. < M> Ls?+-in r-.i-u pa votli »r^neral Pluta rco CaJles vladne sil<> v I)u-ranjro ;»roii «r!avm»niu m»st u t»k državo ti-r jKi-tinka umikajoče se Was«' | m t (etri .bitki, v kirteri padlo baje osemdeset vstasev." Ta trojna ofenziva j>r<>fi Torreomi, močni postojanki vstašev pod generalom EM-obarjt-m, vključuje kolone generala AlmaSana iz Monterey, gmerula Cedilla iz SaitiUa in čete generala Garden asa v/ meista Zaeeafteeas. Predsedniški urad je objavil, da so federalne čete pripravljene ji.'tpasti mesto od vseh -strani. Zmaga CalLoesovih čet se je za vršila med Ca nit as in Durango. štirinajst vstašev je bilo ubitih in sede-m jetnikov je biio ustrelje-i-ih. Federalnim silam „e'poveljeval general Medina Veyitia. Calle.s je ustanovil nov začasni glavni stan v Prio, v državi Za- cateoas. v bližini meje Duranga. General En logi o Ortiz, je zastdel Ilipolilo. na mednarodni že-jt-z.ni.ski črti iz Panedona v Torwn. Ustanovil j-e glavni stan za kolono generala Ainiazami. Ortiz je ukazal nvoji kavaleriji, naj na-predu.if. da podpre sde Ahuazana. ki se premikajo v kamijonih, radi raztrganih železniških t!*ačnk». Vstaši, bežeči iz Kaltilla, katerega no zopet zasedle federalne čeli-, so /.aj>11 stili devet lokomotiv m šestilt-.set vozov v bližini Cepila, v državi Coahuila in ta železniški materijal so takoj zasedle federalne čete. Pr« 1-sfdnik Portes (;il je jmnovil svoje zatrdilo, da se vstaja ti robi. — Sedaj je le št- vprašanje "mopiranja", — .. i „'kel. — Karkoli mori ji- imela vstaja, je bila sedaj zlomljena. Trajalo bo mogoče so en teden ali dva, vendar pa je že končana, v kolikor pride vpo-Stev konečni izid. Položaj na aapadni obali in na skrajnem severu je bil skrajno zadovoljiv za vlado in splošno je prevladovalo mnenje,-da se bo za-vršila odločilna bitka pri Torrenu v enem dnevu ali dveh. Poročila od severne sekcije vstaške države Son ore, jačijo vladno upanje, da m? 1k) končalo gibanje potom odpada vstaških sil. ki drže Naeo na meji ter skušajo ustanoviti kontakt z lojalnim generalom Armetna, ki brani to obmejno tOeko pred pričakovanim vsta-škim napadom. Nesreča v Floridi SEDEM TON TEŽKA KARA, KATERO JE VOZIL Z NAGLICO DVESTOTIH MILJ NA URO NEKI GARAŽNIK. SE JE ZADELA V SIPINO NA DAYTONA BEACHU TER BILA ZDROBJLENA. — VOZNIK IN FOTOGRAF MRTVA. VELIKA MEGLA V PRISTANIŠČU DAYTOXA, 1JEACII, Fla.. 14. ni area. — Lee Bible, star dva in štirideset let ter lastnik neke garaže v Dayton a F»eaehti. je postavil svojo neizkušenost, kot avtomobilski dirkač napram medlim prilikam slave in denarnih uspehov ter našel hitro smrt, ko je prišla lijegoeva kara, vozeča z naglico v« r- kot treh jnilj na minuto izve« kontrole ter se zaletela v sipino. ~Zroč s sipin dirkališča je bilo nekako dvajset tisoč ljudi. \T bližini merita, kj«r se je pripetila nesr«-r-a, k<> zapustil itible <>d-merjtMii* dirkališče, j»- stal Charles R. T rau h, fotograf Patht-Xews. Kara je pridrvila proti njemu. Divje se je skušal utnak-nhi na varno, a stroj ga je ujel. Njegovo truplo je bilo prerezano na dvoje. Bible je .hotel spraviti nazaj v Ameriko rekord glede avtomobilske naglice, ki je bil izgubljen v pondeljek, ko je uveljavil major »S eg rave nov rekord milj na uro. Plašč megie je pokril pristanišče ter zadržal številne parnjte od njih pomolov. — Oviran promet. Gosta megla je pokrila newyor-ško pristanišče ter L(wig Island zaliv vČ era j zjutraj. Pristaniški promet je bil Ustavljen. Nekateri fe.riji so popolnoma prekinili sivo je obratovanje in oni. ki so vozili, so imeli velikanske zamude. Y St. George, St at en Island so bile poklicane policijske rezerve, da kontrolirajo množice, ki so polnile postaje za ferije. Noben parni k se ni premaknil, in vlačil ni čolni so ostali pri svojih pomolih. Ko je postalo čividno. da bo ležala megla eeli dan, je odposlal polkovnik Conrow, ki načeluje carinskemu enforcement uradu, osem hitrih motornih čolnov in sto mož. da patrnlirajo po bregu ter paizijo na tihotapce in butlegarje. Vidljivost iso cenili na .">0 korakov in v zalivu še manj. Fall River Line parnik ''Plymouth". ki ni mogel prodreti megle. da bi prišel ob svoj pomol na Oortlandt St., se je ustavil ob Whitestone Landing ter izkrcal svojih dvesto potnikov. SMITH BOLAN. ALBANY. N. Y„ U. marca. — Razboljtm vrat je pri držal prej-šnjega governerja Arthura Smitha v njegovem stanovanju. Po obisku : zdravnika se je vendar lahko udeležil obeda. FOCHOVA BOLEZEN. *-- PARIZ, Francija. 14. marca. — Maršal Ferdinand Fo«eh. za vezni ški vrhovni poveljnik tekom voj i ne. je dobro spal. kot je bilo da nes oficijelno objavljeno. Xjego va temperatura je- znašala le ma lo nad oriem in devetdeset stopinj SLOVENEC KRAIGHER 0 VSTAJI Naš rojak Geo. Kraigher je dospel iz Mexico City v El Paso. — Letel je preko severnega bojišča. UMOR IN SAMOMOR S-'grave sam je nameraval izboljšati svoj lastni rekord, a danes zvečer je rekel, da ne bo nikdar več dirkal. .J. X. White, phi-ladelphijski športnik, kojega karo je vozil Brble, je 1st o tako rekel. da je zanj končano avtomobilsko dirkanje. Izkušoni vozniki dirkalnih av-1 itnuobilo.'. ki so bili priče nesrc-1 če. so izjavili, da je šel Ilihle pre- 1 lakv o 1 ven iz dirkališča ter ! bal, da bo za vozil v ocean. Preveč hitro je umaknil svojo nogo z akceleratorja, ko je skušal priti nazaj na središče dirkališča, in silni pritisk je deloval kot močna zavora. Kara se je obrnila najprvo pro-, "i morju, se nato vzravnala ter se zarila v deset čevljev visoko sipino na drugi strani dirkališča, kjer je stal Tranib ter vrtil svoj stroj. Naš rojak George Kraigher, doma iz Postojne, ki je uslužben pri neki philadelphij.ski družbi, k.fte-ra se baivi z merjenje^ . . na iz zraka, je bil poslan prenj dvema mesecema v Mehiko. Due 1M. januarja je pisal našemu uredništvu i j. Buzones, da je zelo zaposlen in da namerava o-stati dalj časa v .Mehiki. A čeraj so pa objaviii nevvvorški dnevniki sledečo brzojavko Iz KI Paso: EL PASO, Texas. 14. marca. — Sem sta dospela letalca GeOrge Kraigher in Kari Sehlaet ter privedla seboj kot potnika iz Mexico City Alexandra MacNaba, atašeja ameriškega poslaništva v Mehiki. Takoj .sta odletela proti San Antonio. Texas. Izjavila sa. da sta letala nad bojiščem ter da <*a natančno videla vojaške pozicije. Največ vojaštva je v okolici Torreona. Ko sta letela nad Ohihuahuo. -ta videla močno v s t a šiv o armado prodirati proti jugu. Predsednik nemškega državnega ^bora se je zopet zavzel za izgnanega bivšega boljševiškega voditelja. — Ce se je smel Čičerin muditi v Nemčiji, zakaj bi se Trocki ne smel. — Leta 1926 je bil v Nemčilji operiran. BERLIN, Nemčija, 14. marca. — Carigrajski dopisnik tukajšnjega dnevnika "Zeitung am Mit-tag" se je dalj časa pogovarjal z bivšim načelnikom Rdeče armade, Leonom Trockim. Rekel mu je, da je njegova edina želja priti v Nemčijo. — Ce bi mi dovolili bivanje v Nemčiji, — je izjavil, — bi nikdar javno ne nastopil ter bi se politično ne udej-stvoval. Preživljal bi se s pisanjem svojih spominov in zgodovine ruske revolucije. ROCKEFELLER JE ODPOTOVAL Mlajši Rockefeller je zapustil i Egipt ter se bo vkrcal na parnik "lie de France", da odpotuje v Združene države. Ustrelil je deklico, katero je ljubil ter izvršil nato samomor. — Trupla so našli v kopalnici stanovanja samomorilca. Trupla Tomaža Cronan, starega dva in trideset let, prejšnjega lastnika re sta v ran t a ter Miss Ethel Kohler, stare sedem iu dvajselt let so našli v kopalnici Ntanovanja na ^apadni 76. cesti. Policija je rekla, da je Cronan najprvo ustrelil .Mins Kohler ter izvršil nato samomor, ko si je izgnal v glavo dve krogli. Mrss Kohler ter Cronan sta bila Ijtrhimea že več let V torek zvečer je zapustila Miss Kohler svoj m ter rekla materi, da gre v gledišče. Ko se ni vrnila ob pol-ijoči, je j>ostala mati vznemirjena ter obvestila policijo, da pG-ršče njmio hčerko. Krog enajste ure zvečer sta slišala Mr. in Mns. Keating, kojih Stanovanje se nahaja poleg onega Cronan a, dva zamoMa strela, katera sta pripisovala "backfire"-ju avtomobilov. Ker ni mogla dobiti tija v stanovanje z drugim klju-'•em naslednjega dne. Trulo Mijss Kohler je bilo v sedečem položaju v vogalu kopalne sobe in njena glava je počivala v rokah. Bila je ustreljena dvakrat s pištolo. Truplo Cronana je ležalo v bližini z ranami v opolnoma Ir^-eno e-Ijajo v Ženevo, po daljšem potovanju po BI iž n join iztoku. Skupina namerava vzeti francoski parnik lie de France, da se napoti v Združene države. Rockefeller je dal izraza svojemu veselju nad potovanjem ter je izgledalo, da mu je potovanje zelo koristilo radi počitka, katerega je užival ves ta čas. Predsednik nemškega državne-' ga zbora, Lofbe. se jf p >r; .vin-zavzel za Troi*kega ter pravi, la ne bo prej miroval, dokler ne le. zunanji urad .spremenil svojega stal.šea ter dal Trockema dovoljenja. Lbebe pravi, dci se je mudil Či-čerin dolgo časa v Nemčiji, in kar je bilo Cičerinu dovoljeno, naj bo tudi Troekemu. Trocki jt' bil v Nemčiji leta lf)2'J in takrat >"a ga operirala profesorja Citron in Kraus na vratu. — Edina vlada, katero s«-m prosil iza vizej. je nemška. — je izjavil Trocki. — V-a poročila, da nem nameraval iti v Francijo ali kam drugam. ->o napačna. Najrajši bi bil seveda v Rusiji. 10 ŽIVLJENJ UNIČENIH Reševalci so sporočili, da so našli trupla v razvalinah, po velikem tornadu v Južni Carolini. ŠTEVILO UMOROV POSKOČILO. Lestvica umorov o celi deželi se je podvojila od leta 1900 naprej, soglasno z neko objavo dr. Iloff-mana, statistika neke zavarovalne družbe. Posamezna mesta so tsi sledila v naslednjem redu: — Chicago, Cleveland. Philadelphia, New York in Los Angeles. POLKOVNIK LINDBECRH 0D-LETEL V ZDR. DRŽAVE. WALDEN, N. Y., 14. marca. — MEXICO CITY, Mehika. 14. marca. — Polkovnik Ch. Lindbergh je odšel od tukaj danes ob Helen Terwilliger, učenika osme-polenajstih zjutiraj, vozeč retlno j ga razreda, je dobila danes pisano zračno pošto v Brownsville, Tex. od vrhovnega sodnika William a VIŠINSKI REKORD. LOWELL, Mass.. 14. marca. — Pilot C. Evans je zahtevaj, danes zase nov višinski rekord, ko je baje dosegel višino "J0.200 čevljev v Gypsy Moth aeroplanu. Y zraku je ostal dve uri. POŽAR V TOVARNI. MONTEVIDEO. Uruguay, 14. Y neki tovarni za izdelovanje čevljev je iiJbruhnil požar. Devet delavcev je zsbežalo v neki prostor, vrata so se zaprla za njimi, da jih niso mogli več odpreti. Vseli devet je zgorelo. HAMBURG JE DRUGO NAJVEČJE PRISTANIŠKO MESTO NA SVETU. HAMBURG, Nemčija, 14. marca. — Hamburg je v zadnjem letu prekosil Rotterdam, Antwer-pen in London ter je za New Yor-kom največje pristaniško meisto sveta. Ladijski promet je skoro za petdeset odstotkov večji kot je bil v letu pred vojno. .-...-V'' ' _■-- I ~ ' UNDERWOOD A. UNDKVOOa M. V. LIliERTY. S. C.. 14. marca. — Deset oseb je bilo ubitih in na ducate poškodovanih od tornada včeraj zvečer, ki se je pojavil v mestu Six Mile« v bližini tukajšnjega kraja. Zdravniki in prostovoljni pomožni delavci so sporočili, da so našli deset trupel, ko so obiskali iiiesto danes. G. Garrett, šerif iz Piekn.rs o-kraja, njegova žena in trije otroci so bili ubiti in v neki drugi družini so bili ubiti istotako mati in trije otroci. Večina domov v vasi je bila uničena. Šolsko poslopje, cerkev in vaška prodajalna so bile podrte. Nekako dvajset oseb so prevedli semkaj ter jih dali v oskrbo James Sandersa, policijskega načelnika. T AFT PRIZNAL ZMOTO V PRISEGL ra skok je zaključil njegove po-itnice z njegovo zaročenko Ano Tafta, v katerem je priznal svojo zmoto v besedilu prisege, ko je Spencer Morrow ter njeno dru- zaprisegel novega predsednika IL žino. Hooverja. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Jugoslavijo Din. B00 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 100 200 300 500 $ 5.7» $11.30 $16.80 $27.40 1000 ........... $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih šilih priporočamo, da se poprej z nam sporaxnmete glede Tutkuril* IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V .DVEH DO TREH TEDNIH NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMČ PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. \ SAKSER STATE BANK 62 CORTLANDT STREET, NEW JTOl&K. N. T. Telephone: Barclay 0380 / _%___ _ _ _ . ^^^ _ a__ rrn- Jovenmld dnenuk "i ^^^ | A C^f A I 9 I A ^ The UrgrTaT^^Daay in 1 » Združenih drWi | ■ ■ /_% ^^ I /% ■ ■ ■ ■ /% | the United States - • fis \3TJLijnLk3 JL^I ^zr&zzzžr*" S | Za New York celo leto - $7.00 I ^^ ^^ ^^ and legal Hobday«. S Za inozemstvo celo leto $7.00 f t • v f - i m i i - i ti • | 75,000 Readers. | _____ ____^^ ______List slovenskih delavcev v Ameriki. ......^^jp? TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 62. — 3TEV7~62" ' IjEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1929. — PETEK, 15. MARCA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL je bila tako zgrajena, da na nji lahko pristajajo izrakoplovi. Poleglega je ladja opremljena z zbornimi topovi, ki jih vidite na sliki. S topovi je mogoče streljati v višino štirih milj. 4 GLAS NARODA, 15. MAJICA 1929 Novice iz Slovenije. Namesto svatovanja požar. Rokova hčerka iz Žlebiča je sol vela. po vsej ribniški -dolini kot lepo dekle, za katero .se je oziraj marsikateri fant. Mnogo snubcev je imela tudi zato. ker je bilo znano, da je Kozinova vulgo Rokova hiša. kjer imajo .tudi gostilno, precej petina. Hčerki Mieiki «e je končno le odtajalo .srce in odločila .se je za fanta iz Ledince pri Ribnici. Dan j>oruke je bil določen. Vsi ostali .snubci so bili precej iznenadeni. posebno domači, ker je odšla -Micška iz domače fade. Pri Rokovih pa je bilo v«se imenitno pripravljeno, |K)Lno je bilo cvrtja in peciva. OkoLi 8. zjutraj bi imeli .priti po nevesto in popoldne naj bi odpeljali balo. ti. februarja zjutraj je neveista vstala precej zgodaj in jela pripravljati v>e potrebno. <:b 7. zjutraj, ko so se vsi nahajali v spodnji hišii. so začni i zunaj obupen krik. S»* preden so mogli iz hiše, o že zaslišali prasketanje ognja jn .strašno pokanje v podstrešju. Preplašeni so pohiteli iz hiše in nudfl tse ji m je grozoten prizor: plameni objemali vse podstrešje. Ogenj se je hitro širil in vsaka pomoč je bila brezupna. Y stolpu je začelo biti "uro v kraj". Prihiteli so sosedje in tudi gasilci iz Velikih Lašč sio bili kmalu na mestu. Ker je vladal omenjeno jutro wilovit mraz, je voda zamrznila. v cevfh in v brizga bi i. Pri-•el'i s'o torej gasiti s tsnegom. Po precej dolgem napornem delu jim je uspelo ogenj omejiti in rešiti vsaj spodnji del Wise kjer je bila opravljena tudi nevestina bala. Kljub temu je škode nad 100.000 Din. Pogorela je vsa krma in živino, ki so jo rešili, so m-orali odhiti ddbriin sosedom. Strašen je bil seveda tudi prizor za svate, ki so prišli z godbo iio nevesto. Našli so namesto velele neveste nesrečno družino "brez strehe. Kljub temu pa so nevesto >dpeljali in vršila se je naslednji lain skromna 'poroka brez vsake zabave. Kako je nastal ogenj, ni mogočo ugotovili. Domači so mnenja, da je bil ogenj podtaknjen, kajti takr at. iko je izbruhnil ogenj, ni bilo nikogar v podstrešju in tudi v hlevu se ni mudil nihče izmed lomačih. Požar pa je nastal bas na mestu, kjer je -se do.tika hlev hiše. Ni izključeno, da se je kdo maščeval, morda celo iz ljubosumja. Kozitfova iiiša je bila zavarovana samo za majhno svoto. Razbojniški napad v Mariboru. Drzno razbojništvo, ki -sta ga 24. felbruarja .zvečer izvršila v Mariboru dva neznanca nad Raj-kom Ločni kom, ki je vodja Put-nikove menjalnice na glavnem kolodvoru. presega celo na j tajili-stvenejši zločin, ki je bil doslej zabeležen v mariborski kriminalni kroniki. Po ra£inirani izvedbi ropov na poštne vozove na progi Ljubljana^G-rosoplje, ki so vzbudili toliko senzacijo v slov. javnosti, je nvzbojniški naipad, ki se je pripetil 24 febr. v Mariboru, mnogo bolj genijalno in rafinirano izvršen in poštni ropi so napram temu razbojniškemu napadu naravnost navadne akcije dela zločinskih tipov. 14. febr. zvečer se je Ločnik vrnil iz pisarne na kolodvoru v svoje stanovanje na MeLski cesti 10. Ker je bila njegova žena odsotna, si je privoščil mrzel prigrizek, m-ed tem je vstopil v nje»govo sobo neznanec in Ločnik a vljudno prosil, naj mu zmenjaf 50 šilingov. Preden je u-tegni! odpraviti tujca, je vstopil v stanovanje še dru-gi neznanec, ki je prišel tudi menjati šilinge. Ločnik je ustregel tudi 'želji dru- gega neznanca in pustil jed, poleg katere je bila tudi čne. Ker ima tudi vso zaslombo stranke, s pomočjo katere je bil izvoljen in katera stranka je ravno sedaj najbolj mdčna v zgodovini republike, tako. da a'ko se ne pripeti kaj nepričakovanega. bo Hoover izvoljen tudi 'za drugi termin, bodo sovražniki suše po vsej deželi dalj časa čutili težo te stroge ]>o-stave. Kakšnih metod se bodo v bodoče posluževali veliki botlegarji, je seveda samo domneva. Brez-dvom.no bo pa ena -njih glavnih taktik ta. da 'Jt>odo skušali voditi svojo trgovino iz varnega zaledja in pošiljali na ta nevaren posel svoje podrejerice, ki bodo pobirali zanje, kostanj iz ognja. slučaj "Al Capone". Medlem ko se njegovi gangsterji v Ohicagi pobijajo z gangami njegovih tekmecev, se oh solnči in prireja razkošne zabave na obrežju pre-1 est ne Floride. z denarjem, ki ga dobiva iz virov nejWKtavnega razpečevanja alkoholnih pijač. Za anale proizvajalce in razpe-čevalce j>a v b -dočnosti ne b< več mesta v t* m opravilu. Precejšnje število njih je v preteklosti naredilo malo premoženje. Mil je denar na lahek in hiter način pridobljen. in ker bile tu li kazni v slučaju zasačeuja primeroma nizke, je marsikdo v>e to ri>kiral. \ "bodoče bo v tem o-ziru seveda drugače. Kar je bolj razjsodnih. bftdo ta posel opustilj. porabili drugače svo.jt1 znK»žnosti in naložil svoj denar v bolj varna po djetja. Ostali, in teh ho mnogo, both še nadalje skušali svojo srečo pa si bodo skoraj gotovo prej al slej razbili glave ob trdi suhašk steni. Xe le. da bodo v največ s!u-eajih zapravili, kar so si do sedaj s tom poslom pridobili, bodo tudi polnili kaznilnice in prisilne delavnice, upropastili blagostanje-sebi in v marsikateremu slučaju tudi blagostanje in bodočnost svojih družin. Prerano je pa soditi, kam nas ho vsa ta (borba -konečno privedla. Amer>ka jt- dežela vseh možnosti Mogoče da prohibicija kot seveda tudi. da se prohibicija o-nrili ali celo popolnoma prekliče. Xa to slednje bo treba pa še dolgo čakati in v sedanjem času ni nikakega izgleda za to. Peter Zg,g, | Ženskf ■Tyvrvrvjpjo vsakovrstne poklice. t>o zdravnice, ailvokatke inženirke itd. Advokatke so še najbolj obraj-tane. Kajti advokatki ne prhle noben državni pravdnik na konec. Ljubzenjiva ženica je pulila možu Meklenico iz roke in godr-nata: — Tak daj no enkrat mir. Saj piješ vino kot vodo. — O ne. — jo je zavrnil. — Tisto pa ženi res. Toliko vode bi pa pri najboljši volji ne prenesel. Kongres je dovolil štiriindvajset milijonov dolarjev za izvedbo prohibicijske postave. Štiriindvajset, milijonov dolarjev je bore malo. To bo komaj zadostovalo za grad o jo jetnišnii pošiljali kršilce a mendmerrta. kamor bodo osemnajstega KLOBASE it • ŽELODEC IN VSAKOVRSTITO DOMA SUŠENO HESO proti postnem in ekspresnem povzetju, ali denar naprej po 28c. funt in plačam .poštnino jaz. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Arejsuie Cleveland, O. ŽIDJE SO ZDRAVI IN DOLGO ŽIVE Laltko jim je dobiti med kriminalci, in slabotnimi karakteri, nadalje meti obnpanci. ki jim je v življenju že vse drugo izpodlete-lo. zadostno število takih, ld bodo za primerno ceno riskirali vse. tudi .svobo'do. Teh metod 6o se posluževali do gotove mere že sedaj. Vzemimo r nekem kraju se j*» za vrši I Ostudem umor. Kot morilea sta bila aretirana neki moški in neka ženska. Ženska je bila oproščena, moški je bil pa spaznaii krivim. Toda to ni nobena novica, to sii nobena novost. Novica bi bila, ee bi bil n»<>ški Oproščen in ee l)i bila žt-iu>ka spo- znana 'krivim ter obtsojena. * To je resničen dogodek. Mož in žena sa .se prepirala, in ona >e je tako "strašno razburila, da se je onesvestila. To pa ni kar tako. Da bi ga le videli moža. kako si je prizadeval. da bi jo spravil k zavefiti. Z jesihom jo je močil, z amo-nijo jo je škropil pod nosom, toda ona se ni zavedla. Ležala je ko mrtva. Nevedoč, kaj bi po"je poklical sot>eilo na pomoč. Soseda je bila pa lepa iti mlada. Oba sta si prizadevala, da bi jo oživela pa nič in nič. Slednjič se je potdužil skrajnega sred.stva. Lepo sosedo je objel in poljubil. V istem hipu je omedlela žena planila -kvišku in — no, pa saj si Xeki židovski zdravnik je izdal brošuro o življenju .svojih .soroja-kov. Umrljivost židov v Rusiji, Prusiji in Galiciji je manjša nego pri vsh drugih plemenih. Zanimivo je dejstvo, da živijo židje, iz-vzemši otrok pod dvemi leti. v vzhodni Evropi dalje časa nego drugi narodi. Njihova odpornost .-e pripisuje po mnenju nekaterih lo-čitvi že iz časov, ko .so bili potisnjeni v svoje "ghette." kjer .so bili cepljeni in immnnizirani proti raznih epidemičnim boleznim. Zlasti so odporni proti jetiki in dasi nimajo baš najeednejših hiš v v omenjenih pokrajinah, umre židov za jetiko zelo mnogo manj nego pripadnikov drugih narodov. Vpo-števati se mora še. da so židje južno pleme in pa da niso preveč u-dani alkoholu. PRODAM HIŠO 4 sob v vasi Bač na Krasu, zadaj hipa in spredaj '^sterna" za 50 hit. vode. sodni vrt. dolg 50 m. 21 pa širok ter 2 njivi. Podrobnost i se izve pri:— John Tomšič Kralj, Box 189, Valdez, Colo. (2x 15&16) Marc 3. 1929. SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St,, New York Citv Dam -Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13. ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gustinčie Selo 47y Moste pri Ljubjani, J ugaslavya. lahko predstavljate, kako je v takih slučajih. * Tako lej»a si hi tako si mlada — so oeitali mlademu dekletu — pa se boš pardčiLa .s takim starcem. Res je, da je bogat, toda bogastvo ni vse. Le pomisli, do smrti boš morala ibiti pri njem. — Ja, — je odvrnila, — toda do njegove, ne pa do moje smrti. * — Boga zahvali, da je tako kot je, — ko tolažili dragega, rojaka. « — Boga »zahvali, da ni slabše kot — Cenm bi bil hvaležen, ker sem tak revež, da niti svojih dolgov ne morem plačati. — Oh. to ni nič, če ne moreš plačati dolgov. Lahko bi bilo še slabše. — Kako, za božjo voljo? — Dosti hujše tbi bito, če bi bil •samemu sebi kaj dolžan. * Dolg je vražja stvar, toda nekaterim ljudem je vkoro prijetno biti dolžan. Takim, ki te nikdar ne opominjajo. V takem slučaju je pač tre (A Corporation) i Frank Sakser, Preiident Louis Benedik, Treasure Plač« of business of the corporation and addreaeea of above officers: 1 $2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. T. " QLA8 NABODA" (Voice of the People) j __________________i Issued Every Day Except Sundays and Holiday t.__j Za celo l*t o velja lit t za Ameriko Za New York ta celo leto , mi Kanado____________%6 00 Za pol leta.......................... Zu pol leta_____________________...J$3.00 Za inozemstvo ta celo leto —$7.0C gc Četrt leta ________________.$1.30 Za pol leta -------------------%3.3C Subscription Ycarly ltfXH)__ Advertisement on Agreement.____ "Ola.t Naroda" izhaja vsaki dan izvaemii nedelj *n prasnikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj s« blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitrej* najdemo naslovnika. ___ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Barclay 6189. UNIČEVANJE" USTAVE Večkrat- sliši, da narod Združenih držav ustavo omalovažuje hi da lm ustavi kmalu le na papirju, če bo šlo še nekaj časa tako i '.H 11 rt* j. Ta krik je »dihati seveda le takrat, 'ko gre za osemnajsti amend- men t. |)i-iin|. določita* ustave, ki so najvW-je važnosti za-deželo, se sme /.,: :ietnar,iat ■ i žirom a omalovaževati, r«iforinatoj*ji jjji jwi tem niti z u»e*zine»"m in- iianejo. I -rav.i ■ i o 1 < m"' ;i, da j.* treba vsakih dessft lt-t na podlagi ljudskega št' ja nanovo urediti kongresne okraje. Ljudsko Štet.je se je vršilo leta 1920, toda kongres je zamudil prilag" liti koMgrefsne okraje rzidu ljudskega štetja. Al -i prohibieijski fanatiki, ki toliko kriče o "uničenju' ustave, k.... protestirali pro:i tej zamudi ■ Ali so zahtevali, naj se doldč-izv«-d" Niti malo ne. kajti zanje je v ustavi ena sama določba n to je osemnajsti amendment. za vse drugo .se pa ne brigajo. Zadnjemu kougresu je bila predložena jiredloga, naj se urede i onigre.itii okraj.i po b.idu ljudskega štetja leta 1930. Pre.-:a no zavrgli Fennovo jwetllogo /a novo ureditev kongresnih okrajev, z navdušenjem so ]>a .sprejeli Jonenovo postavo, ki določa /i ki ilei- i .is»mnajstega amendmenta deset tisoč deže;lskkh okrajev, v katerih >e nahajajo mesta, naitkriljlo prebivalstvo mest: No. v tem slučaju bi bilo treba predolgo čakati. N „ Ali bodo mestni okraji oropani v kongn-su zastopstva, do katerega so upravičeni. Senat je storil veliko napako, toda suhačem ne pride mi misel, da bi ga opozarjali nanjo. Dobili so Jone&ovo postavo in to jim zadstuje. ^ ZADNJA PAPEŽEVA AHMAD A - v l*o spravni pogodbi meti Vati-i kanom in Ivvirinaloni ne bo imel ^ papež v svoji "<'itta di Vat&eano" r nikake vojske. Drugače je bilo v tem oziru v starih časih. l*red j šestdesetimi leti je razpolagal Va-; tikau z lastno armado. Vrhovni l>oglavar papeževih čet je bil ge- j neral Herman Kairzler, bivši nem-.ški častnik. BiL je istočasno vati-: kanski vojni minister. f! Papeževa vojska je obstojala iz j orožiiištva peš in na konjih. Te1: če toe štele 1803 mož. Topni-' štvo je imelo 8 batemj in 996 mož, h pionirske čete so štele 157 mož. j Lovcev je bilo 1174. Linijski peš-1 polk je obstojal iz 1H91 moža. Po-j te.ai je bil še posebeo polk Zna- j trov, kolonijalnih čet, ki je štel 3040 mož. Ta oddelke je bil naj-€tevilnej3i v papeževi armadi. liims>ka le^giga je imela 1089 mož,'karatoinijenski regiment 1195 mož, dragoncev je bilo 567. C'eta vo^otajccv je štela 166 mož. Zraven tega vojaštva je bilo še nekaj drugih oddelkov, na pr. 544 se- ■ dentarijev, 1023 akvadriljerjev in med boltti^fc&ga- «trežaoiiiva. i i■ ftft^Mai iliiS' išim lR7ft"»i HSiSUa V vv. M7U0 UV iTO* XOIU, ko je biLa ratzpnšeena okroglo 13 ' do 14.000 mož. Med častniškim zborom je bil eden prvih oficirjev I general Zappi, Avstrijec, ki je ! služil mnogo 4et |>od Radeckijeai. Topni !tvo je vodil grof Ceiui iz Modene, ki je absolviral dunajsko vojaško šolo. Sploh je imela pa-pqeka armada izredno mnogo ! nemških in avstrijskih častnikov j in vojakov, katere je dtnžila vda-■ nost do ]ioglavarja rimsko-katoli-! ške cerkve. i$eda>nja papeževa oborožena si-1 Ja je zgolj formalnega pomena in ' ne bo povečana več kakor za 50 ! ali 100 mož. i Največja izprememba bo menda 'ta, da bo polkovnik Ilirsehbul i l>omaknjen -v generalni čin. Doslej je nosil jiolkovniško unifor- ! UlO. POLJAKI ODOBRILI POGODBO. VARŠAVA, Poljska, 14. marca. Sejm je ratificiral Litvinov protor kol, visled katerega postaja Kel: logova proti-vojsia ptogodba takoj ofevetma med vsemi baltiškim ina-9 Rojakom, ki nameravajo v stari kraj 1 bodisi začasno ali za stalno, priporo-k čamo, da nalože svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: - ^ - < % - - _- GLAS NARODA,-15. MARCA 1929 ______ % . I ———— ■ ■ ||jj KRATKA DNEVNA ZGODBA |j Razmere v rdeči armadi rL.lt DE MARŠEV; SMEHLJAJ CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO 75c. Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City ....'.. ■ ■ -JE v^yigte ».v : »c Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo sa Greater New York in okolico, ink. ODBOR 1929: Prtdwdmk: FRANK HOTKO HOI k »rnd Stre«t. New York C.ty Podpredsednik: MICHAKL I'REK, 1715 Cates Avenue. Brooklyn. N. Y. Tajnik in arhivar: JOSEPH KKJACHXIK, 66 Ten Er^k Street, Brooklyn. X. T. Blagajnik: PETEI? RODE. 3l3 Alpha Place, Glendaie. L. I. Zapisnikar: MARTIN CUKBI-, C7 Scboles Street. Brooklyn, N. Y. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOŠ1RNIK. 10121 - SSth Rd.. Richmond Hill. L. laL frank t.upsha. «21 Morris Avenue, "" Knckvlll* Center. L. T<=1. JOHN Jt'RKAS 355 So. 4tii St.. Brooklyn, N. Y. Kdor izmttl rojakov ali rojkinj š> ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele- pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je. sicer najmlajše, toda najmočnejše botlisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplavala že skozori na ta oplas. — Naslov oil žene je: Tona Mastnak, Litija, Jugoslavija. (2x 15&16) STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem nprAaff so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA S A MO si- (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predoo najdete, kar i£če-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKEM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi »troci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skopimi zemljevidov, šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole 88. širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, Če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so TO železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnag* §eeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Me oziraje se na to. Če že imate zemljevid ali atlaat. to STENSKI ZEMLJEVID bo u vas velike važnosti. Ko » boste ca teden imeli, ca ne boste dali niti sa pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY az-corduat st .New York, N.Y. • • —'—H-—- — —- —- "ž — (iolovo voj- zanima, zakaj mi vedno ipra smehljaj na ustih. —. je dejal Adrjen Marshal. — NV-1 * i* i • iivomno nrii-sJite. da je to .samo slediva mojega m.rnepa. breztekrb- iit-ga značaja. Seveda ne tajim, da Min vedno ve^el in dobre volje.' TV«ia vesel setu bolj m. principa, ne po i»o narav., Tuk *em vedno in j — In vendar, — s«- j«* oglasili nekdo. — > mi zdi, da st.* kot konzul preživljali trenutke raz-j burjenja in nevarnosti, v kateri j vaša v«M*lost ne le ni bila umest-j na. marveč j.* m pla biri tudi dokaz vas- slalxisti, i ; ||g i — Na-*}>rotno, bila je izraz mo-! je sile. Verjemite mi, da človek ne dn»*-že v življenju uspehov z obu-j Ivinim n objokanim obrazom. V«1-■ *» 11 M*la misel, to j»* .sreZ-a, to j«- zrnata.L ^ib-jtt, navedem vam primer iz L 5i>lnet»a življenja. Datira iz r^tsnv, ko nem bij konzul v Afriki. I.il m dodeljen v službo v Mrt »k n bati ob «'-asu, ko je začela 1 franeoska vojaka zatirati uj>or ne-za lovoljnUi domačinov. Dan za i dnem .si, razlegali .vtr«jli in eks- v p! o/1 je v kraj ili, kjer nasi tabo« ' rili Kljub temu sem oklenil vzeti < > boj tudi svojo ženo. ki me jeji sitrernljahi /»■ fnl najine [>oroke pov- ' srn'» v ^fojradoru. Prvo i leto je minilo razmeroma mirno. M<\>tn je bil zasedel polk sen^al- > skih strelcev, ki so neprestano na- 2 padali upornike v okolici. Zdelo ,-e n j>* da s ► domaeini v bližnji okolici t miroljubni in da priznavajo našo 1 avtoriteto. I a znak pokorščine me je vzpod-budi). Ker celo leto niseni videl!t drufjegra negro neskoneno morje in'j prustaniiV, kjer se je {xupralo ne- J kaj lad j k, in mesto z belimi .stre- 1 hami, na kaiere je pripekalo trojne no solnee, me je obšla naenkrat j nepremagljiva želja zapustiti 10 razbeljeno zidov je, ogledati si dru- n pe kraje in |»onieniti se z druprimi.r ljudni o frnsiKxlarskih, industrij- j i skib in trgovskih zadevali. K te- 1 mu me je silila ne samo uradna j dolžnast. ker sem bil konzul, mar- * v. r- tudi radovednost človeka, ki rad potuje po svetu. j Ker je bij upor v fjlavnem že . zatrt, je poveljnik polka odreedic5jo. Tn tako 1 se je zgodilo, da smo ne nekejrajj Kr.i-Ti.-sra .intra najtotin v neznane j kraje. j: ll^lili smo in po" i val i-brez naj- : manjše ovire. Hil smo ž - C(i kilo-im-!r>v Mo'.'adora. Taborili smo! v iii-kj maruški vasi. Prebivalcev i j.* bilo vit", iimoo nas. toda bili so 1 j mirni, nebojeviti. Xftsmno nakljiirje je hotelo, da', j j»* moj sin baš v tej vasi zbolel, j Vojaški zdravnik pa je pre»ledal < I in izjavil; | * — Deček ima siln » vročico. Xe 1 1 vem. kaj se razvije iz nje. Gotovo 1 pa je, da ne more nadaljevati na- ] ; porne poti. Ostati mora tudi in i nnkdo mu mora s*t reč i. ; I PoNžaj je bij zame obupen. Odi poveljnika nisem mopel zahtevati.}' [ila zadrži kdove kako dolpo svojo' i . j četo na ljubo mojemu sinu v vasi.i* jda^i bolezen morda ni bila tako'^ j nevarna, kakor je trdil zdravnik. Vendar sem pa zaupal poveljniku : svojo bojazen. A on mi je dejal: ^ — Ti-'s je, ne morem .se zadržati tu. Imam stropo povelje prodi- > vati nemudoma dalje. Vi j>a lahko mirno ostanete tu s sopropo. ki l>o ? strepla bolnemu sinčku. Pustim j vam tu zdravnika in za vsak slu- \ caj dva vojaka. Sicer se j>a nikar ne bojte, dežela je mirna, jirebi- s valstvo ni sovražno razjK>lož(jno l napram Francozom, kakor ste se t mopli sami preprieati. Xaša eks- j j »edicij a 1k) v }>etih dneh končana. 1 Prepriean >em, da bo vas sinček t dotlej zdrav ko riba. Potem se pa vrnemo skupaj v Mopador. , Drupi tlan je vojaštvo zaj>ustilo'g vas in ostal sem sam s ITeleno in zdravnikom. T11 vsi trije smo imeli samo eno misel: boriti se proti tajni bolezni, ki je j^riklenila .Ta- j ko+>a na posteljo. t Minila sta dva Vlneh-a. polna strahu in nepotovo^ti. Bolnika je \ tresla mrzlica, silna zaspanost pa je mueila. Ponoči se mu je bledlo. 1 Ah, zapotavljam vas, da mi takrat fc ni bilo do smeha! t Tn vendar sem se moral sme- \ jati. s Naslednjega dne proti večeru me je poklical eden vojakov, kate- s ra je nam pustil poveljnik, v kot in mi začel pri] »ove d ova t i, kaj je j, bil prav kar zvedel. Tzprehajaj se je po vasi in slučajno je slišal po- } povor dveh Maročanov: ,] — Francoski vojaki s- odšli. — j je dejal prvi, — a ti, ki so ostali j v vasi. so bolni. Nihče jim ne more prihiteli na pomoč. V naših ro- r kali so. — Da, toda moramo se prepri-i eat i, če se lahko branijo. — je j menil drupi.' 3 — Kako? j — Dre vi jih posetimo. ^ Poročilo zvestega vojaka me je j navdalo s strahom. Že sem videl, j kako se je v.sa vas uprla proti na- ] šini in kako oblegajo ujK>rniki na-; »o iz ilovice zgrajeno kočo, ki jih j - more prav nič ovirati, da bi nasi ne jjomorili. 1 j Povedal sem ženi in zdravniku brez ovinkov, v kakšnem položaju i smo. Odpovorila sta v en plas: j — Saj imamo puške in revolver-i je. Se bomo pa branili, j Braniti se! Seveda, to je bila I edina nada. Toda kljub temu je nas I čakala neizogibna .smrt, kajti boriti bi se morali proti znatni pre- )! moči. Ali bi ne 'bilo bolje upata i • na kak čudež! Razmišljal sem o kaki bojni zvijači, ki bi nas brez krvoprelit-ja rešila, ko so nam nenadoma napovedali p osel dveh poglavarjev ne.koč upornega plamena. Vojak 1 ju je p r i vedel k meni in služil je I nam za tolmača. Pogovor se je razpredel. Po mnogih izrazih spoštovanja in brezmejne uda n osti je vprašal prvi Maročan: — Kako je mogoče d if so vas vaši bratje zapustili? To vprašanje me ni spravilo v zadrego. Odgovoril sem z neverjetno hladnokrvnostjo in samozavestjo : — Naši bratje nas niso zapustili. Vrnejo se takoj. Sicer pa, če j bi jih potreboval, zadostuje pri-; tisjniti na tale gumb (pri tem sem j>oložil j>rst na ]>rožino fot »praf-nepa aparata), pa me zaslišijo in takoj pribite nazaj. Zdelo se je. da Maročan verjame moji drzni laži. Vendar je pa .še vprašal: — Kaj niste boln: ? — Mi bolni ? Kakor da bi hotel dokazati, da imam železno zdravje, sem -se potrkal pono-no na prša. — Torej.... se čutite tu povsem varne ? Okleval sem z odgovorom. Za hip sem pomislil, kako bi mu dokazal našo moč in samozavest. Tn tisti hij> je zmagala moja železna volja: pokazati se vedno in povsod [S smehljajem na ustih. In tako sem se na ves plas zasmejal. Tako od srca se menda še nikoli nisem smejal. Po tem sem zagledal v kotu o-troško trompetieo, s*?, katero se j-e Jakob tako rad igral. Pograbil sem jo, jo nastavil na usta in zatrobil poskočno polko. Žena me je začudeno pledala misleč, da se mi je zmešalo. — Poj! — sem ji za klical. Takoj j« razumela, kaj sem hotel doseči s tem. Tn (Ločim sem jaz na vso moč trobil, je začela ona peti. sprva z drhtečim, pozneje pa z močnim in prepričevalnim glasom. Kaj je pela? Tega vam ne morem povedati. Nekake kup-lete iz operet, arije iz koncertnih kavarn, vimes pa marseljezo. Naša dva vojaka sprva presenečena, pozneje pa navduse-na, sta ploskala po taktu kakor divja. Ko sem nehal trobiti, mi je sapa že pohajala. Maročana sta široko odprirala usta in strmela. Bila sta prepričana, da nam ne prede tako slaba, kakor sta mislila. Da. bila sta ie preveč prepričana kajti naslednja dva večera sta znova prišla in s Heleno sva morala koncert ponoviti. Končno, petega dne, so nam sporočili. da se je francoska četa vrnila. Bili smo rešeni. In ker sreča nikoli ne pride sama, je sinckova vročica popustila in zdravnik mi je jamčil, da bo kmalu okreval. No torej, gospoda, zdaj veste, zakaj se vedno smehljam. NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania na snail jamo, da jih ho*-v kratkem obiskal zastopnik našega lista Mr. -Jbe.&ccae in ga obenem rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. _ v --V- .. ■ Vojska Sovjetske T'nijn. rdeča armada, je kreacija Leva Trocke-ga. ki je na razvalinah carske vojske z brezprimerno energijo, .-tro-srostjo in krutostjo ustvarij bojno organizacijo za obrambo pridobitev revolucije in za pohod ]>roti buržuj^kemu za padu. Ko so' Trockemu poverili vojni komi>a-rijat. se je lotil nekdanji židovski antimilitarist z vso vnemo svojega posla. Kot najvišji vojaški dostojanstvenik je pridno posečal predavanja na vojni akademiji ter se učil taktike in vojaške orpani-zacije. Ž rastočim redom je rastla tudi popularnost T rock etra v vojski. ki ljubi stroge in neizprosne, toda pravične poveljnike. Obenem s to popularnostjo med vojaki pa je rastlo nezaupanje <]o Truck*-pa v vodilnih političnih krogih. Začni i so se glasovi, da gradi Troc-kij armado zase in da se pripravlja za vlopo rdečega Napoleona. Ustvaritelj rdeče armade je moral zapustiti torišče svojepa uspešne-f pa dela. Vendar današnja rdeča armada temelji v bistvu na smericah, ki jih je slabosti, ki so lastne vsem revolucionarnim armadam. Po vzpledu francoske revolucije je tudi v ruski revolucijonarni armadi uvedena institucija civilnih političnih komisarjev, ki bde nad de-i lovanjem posameznih poveljnikov in skrbe zlasti za to. da se preprosto vojaštvo ne naleze kakih nazorov. ki bi bili v nasprotju 7. edino pravilno revolueijonarno n»'selno-stjo. Ti korriisarji se trudijo, da obdrže svojo veljavo kljub jiove-' ljnikom. ki zopet zahtevajo oil svojih podrejenih slej>o pokorščino, j Ta vsakemu pravemu vojaške*: mu orpanizmu škodljivi dualizem se v rdeči vojski opazi čimdaljej bolj. Inozemski vojaški strokovnjaki so edini v sodbi, da sovjeti nimajo vojske, dasi imajo milijone vojakov. Moderna vojska ne sestoji iz poveljnika in vojakov, marveč je to tako kompliciran or-panizem, da mu lahko poveljujejo ^ samo ljudje, ki so upravno in tehnično izvežbani do najmanjše podrobnosti. Po splošni sodbi stro-' kovnjakov pa je ravno to najslabša stran rdeče armade. Ta pojav je seveda le prehodnega značaja in se bo kader višjih oficirjev izpopolnjeval od leta do leta z možmi, ki bodo kos A-sem zahtevam, 'oda rdeča vojska boleha ravno na instituciji političnih komisarjev, ki ni primerna za mirno delo v j i-ojski. das; se izkazala na boj-i nem polju v meščanski vojni ko* izvrstna. Da ne.- rdeča armada ne pred-1 »tavlja ideološke celote, dasi to zatrjevali vsi časopisi in vsi ofi-■ j-ini govorniki j>ri nedavnih slavnostnih dnevih rdeče armade. Ti-1a in energična borba se vrši v »ovjetski vojski med dvema skupi-laina. Eni stojita !ia čelu Budjonvj. b;vši ear>ki konjiški narednik, znani voditelj rde«"— konji-?e v poljsko- ruski vojni, in Varo-iilov. vešč vojskovodja iz meščanskih vojn. Ta dva zahtevala kot rojaka ukinitev vpliva političnih Funkeijonarjev v armadi in odstranitev pritiska na kmetsko ljudstvo. preprostim vojakom in voj>ke vodtelja politične uprave v vojski pa temu odločno nasprotujeta, češ da bi bil tesen spoj med armado in kmeti prob revolucij ona me armade. ki ima glavno nalogo, da doma utrdi komunizem in pa o pripravni priliki na bajonetih ponese preko sovjetskih meja. Avtor te-programa je Troekij, ki je v vsakem oziru nepomirljiv komunist, zahtevajoč absolutno prevlado šibke plasti delavskega proletarijata nad opromnimi masami kmetskepa naroda. Borba med obema skupinama se DRUGI VAL "FLU" KAJ LAHKO PRIDE Poročila javne zdravstvene službe i- Washin^touu. 1». C., pravi. el sem na zaprtju in slabi preba-rl. Sem zelo zadovoljen z učinkom rrinerjevega grenkega vina. Oboje je litro izginilo. Fiarino Bnecl." Pri rseb lekarnarjih. Brezplačni vz«iree se iobi liri -Tos. Triner Co.. 1.T.T3 S. Asii-Iand Ave.. Cbieago. 111. Adv. GLAS NARODA, 15. MARGA 19» O AUCHO ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. 29 (Nadaljevanje.) — Sedaj razumem, senjor G audio! Gre za vaše življenje! — je vzkliknil. (Jiiueho se je vzravnal in njegova navidezna brezbrižnost je v lupu izginila. -— Pričel bom od jwx-etka in tudi vi boedaj eno eašo svojega lastnega pridelka. — Potem ko ste vi izginili pred eno uro ali dvema, se je prebu-< il kapitan, ki je spal po dolgem popivanju, strašno slabe volje. Vprašal je za vas in ko mu je neki vaščan rt-kel, da so vas videli edjahati iz mesta, je jK»tal zojH't tako zspovedovalen kot je bil poprej, ko ko dospeli vaši možje. Oči gostilničarja so žarele od srda. — Zahteval je še več pijače, a mi ni plačal ničesar. Ko mu risom hotel posreči, je potegnil svoj revolevr ter mi pretil, da me ustreli. 1'bogal sem in ]>otem, ko je odjtoslal enega služabnika, da poišče njegovega pribočnika, sem vedel, da se zbira nesreča. — Nekoliko ]>oziieje je prišla Kosita, deklica, ki se je prepirala s Ctiaquito pri plefui, v pro>tor, »Splazila se je h kapitanu ter se mu n;i>melHiila. Ko se mu j<» pridružila pri \inu, sem videl, kako je šepetala nekaj, kar se ni tikalo ljubezni. Izgledalo je. da se je zelo streznil. Nato pa m- j<; zasmejal naglas ter udaril po mizi z revol- v erjein, — Poslal jt- drug« moje gosje iz prostora in ko so se vsi člani vaše tolp«' razpršili vani, so odšli ven tudi vaški jK>stopači, ne da l>i mi plačal i. — Lili rno sami, kapitan, deklica in jaz. Zaklieal ji je: — Odhiti domov \ svttjo liišc* t«-r se prij>ra\i /.a potovanje. Ti si pretkana piuiea jo jaz t»* bom dobro pogostil ko lw>va dospela. v mesto. Moj (.overner te bo nagradil dobro za to! M.idva bova bogata! — Ona je čakala. Ona je čakala, doeim je on odšel proti meni. — Izdal sem do, katerega imel. Prišla sva nazaj semkaj noter. Imel je Vf - pijače in deklica. Kosita, mu j«- skušala odnesti denar. — — Ne s«-daj. — je zakr.čal. — Lahko zastražim to s svojim življenjem. Odhiti ]m> vuje obb-ke 1« r mi preskrbi konja, .laz bom poravnal svoj račun s tem tolovajem. — s čemur je miislil name. Stari mož se je trese! od razburjenja. — Iji kdaj je do>j»e dobri Sanchez na pozor išče ? — je vprašal bamdiUki glavar. — »laz n.- vem. — je odvrnil Miguel. — Moj služabnik se ni nikdar vrnil. M Mini. da je bil prevt-č preplašen. -laz nisem čul 110-benega šuma zunaj ter domneval. da sem izgubljen. Kapitan. se je nil preko bare. z revolverjem, pripravljenim z^ame. - Povej )mi (iauchu. ko so bo vrnil, da bo zajet med dvema ognjema, brez vsakega bega v onem, enem samem gorskeni prelazu. J&a odhajam, da poiščem drugo armado Ruiza. da ojači in podpre Ko-eosa. Smejal >.- je ter razbil Če ducat dobrih steklenic iz same pod-k lost.i. — Nato pa je izpremeni! svoje mit>li. --- N<-. jaz m»r-em, da bi mu t-i to pripovedoval. Boljše je presenetiti Gauchr od zadaj! Jaz vas bom ustrelil, ker ste tatinski prekupčevalec Vabe pijače! Vi ne boste dali nobenega svarila, potem ko bova odšla deklica in jaz prot: Iztoku! Vaš umor Iwdo naprtili enema bamlitov in to bo nadaljn! zločin na rovaš njih voditelju. — Dvignil je orožje /-•< strel, — ko je izdajalka Rosita, katero s« m hranil ter zalagal r> pij;'.-o -kozi leta. pobegnila skozi zadnja vrata. Ravno takrat pa >em čul -trel z nasprotne strani sobe. liil sem .. x .i» • ki^i ^B H reaen i ''n g« • !!i.-ar;a >.• nopedr.:!.- s solzami, ko je pokleknil pred ni /<► '• d\ .»n.: reki pn-ti smehljajočemu se bandit>kemu glavarju. — \< i: (ia .ieho! Vi in vaši možje so rešitelji ubogih! Jaz lam bom - l/s z v. veljam vse svoje življenje z vsem, kar imam! — Ja/ >«* zahvaljujem. Miguel, —se je glasil mirni odgovor. — To je m«e„n i i.meha, k. ko zahvaliti se za prijaznost. Ti si me že t >.J bel j i. Sedaj v'in, da je nevarnost zadaj. Naj pride Ruiz na ».-i-iu vsakega vojaka v njegovi provinci! On bo prišel prepozno. <»brr:ii j.- pi^ti Lupu, predstavil hitro oba rekruta ter pričel jedrno dajati jm,velja. — Prebudite može, kjerkoli se nahajajo. Tuell smo dan igre in -V"''- * J' pr-'cti z ježo k naši slav L N i minute se ne sme i/el vam bom kave in nekaj živil, p red no odidete sko*ti JM,čt -— jt- za vpil, ko so <*lš!i drugi jM> svojih opravkih. I"- ! 'iho, — se je zasmejal G audio z nežnim bleskom v wj:h — Prehudi malo deklico zgoraj ter jo pošlji navzdol, du -<- i^- ovim od sije. Njeni kremplji so zapraskali krasen sj>oniin v mojo j«-k!em> diišo! Dvanajsto poglavje. BANDITI NA POTU I'S.M I UJRX.JA. \ teku po! ure se je završila v mali, sj>eči vasi San Benito ne-niidiia, hitra izprememba, ki jo je }»rebnudila iz stoletja zaspano->t.i. \ irilnoM iji robustno zdravje sta spravila jx>konei vse, neglede • i pvejšnje p.ipiviwtije, kakorhrtro so se oglasili glasovi Lupa. San-cheza in drugih od]>oslaneev Gaucha. i Vamenice Lz smrekovega lesa so za blestele -jk) cestiili. ko so bi-- ostsMani za ]w>tovanje. Va^čaci, še vetlno zaspani, so stali pri oknih ter se čudili novemu duh«, ko so se jezdeci vrstili v različne skupine. 1 te seda sc je razširila {*> \-rstah. da bodo na koncu naslednjega dne ogledali Mesto čudežev. Po tem, so vedeli, da bo njih fantastični voditelj trpel le malo zavlačevanj. R»zdelitev plena bo kmalu njihova. Njih pesmi so že odmevale skozi ceste, ko so njih nebrzdani poniji udarjal s kopita ob tla. Ve" kot em pee. ki si je drznil zalajati, je plačal s svojim življenjem za s%" o jo drznost. Kljub temu pa je bilo vendar vse tako razveseljivo in prijazno lot .prejSnji večer, tekom gostovanja. ----------iM* VrMupLl __ ^ Bohumil Bani e Živalska duševnost. parnikoy .. Shipping fi«*»* 16. marca: Arabic. Cherbourg, Antwerpcn Ve«ndain, Boulogn« 8ur Mer, Rotterdam Conte Grande. Xapoll. Genova 1*. marca: Weatph&lla Hamburf 10. marca: L«vtatb&n. Cherbourg 21. marša: iTt-sldente Wilson. Ti«t Berlin. Bremen £2. marca: Aqultania, Cherbourg 23. marca: Deutsc bland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Napoll. Genova 26. marca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen. Boulogne Sur Mei Volendam, Boulogne Bur lltn Rotterdam 29. marca: II® de France. Havre BerengarUL. Charpourg SO. marca: Vulcania. Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg PennLand .Cherbourg. Antw«rp«n Ryndam, Boulogne Sur Mer Rot terdaro 3 aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: ljrtsden. Cherbourg, Bremen 5. aprila: Paris. Havre, Olympic. Ch^rbourK 6. aprila: Albt-rt liallin Hamburg. Cherbourg Conte Biatn anion ', Napoii. Genova na Kako se potuje ? stari kraj in nazat v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati v atari kra}. Je potrebno, da Je poučen « potnih listih, prtljagi ln drugih ■tvareb. V sled naše dolgoletne la-knfinje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo* vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljan! camorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ■! morajo dovoljenje ali permit ia Washingtuna. bodisi za eno leto ali S mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnost v Washington, D. C, aa generalnega naseiničkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija 1936 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torkn pred odpotovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAKEGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. G Lasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Žena ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta* riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Val ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa se at sprejema "iv« viti prošenj aa sms rtkanska vise Je. SAKSER STATE BANK a MU Btnrt j} DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ; lie de France 29. mar.; 19. apr. Paris 6. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja. 'Ob oolnoCt.l NajkrajSa pot po ž-leznicl. Vsakdo I je v p'isebni kabini z vsemi nv^d^rnl-j mi ud'ibr.ostl — Pijana in stavna j francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega ugi-nta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. hrano. Voditelji beračev so se posvetovali o ukrepih magistrata in se izrekli proti njim. češ da je dosedanje beračenje boljše in nese več. Hoteli so sklicati zborovanje beračev pa jrn je oblast pr**pove-daki. .organe. Z poizkuse se je dognalo, j da n. pr. mravlje zaznavajo nltra-j vijoličaste žarke, ki jih človeško oko ne razloči. Ondi. kjer se nam z. I i vse črno ali enobarvno, vidi oko žuželk nemara še razne krasne barve. Podobno jo pri zvoku. Xekate j rib glasov naše uho ne hliši. ker sc preslabi, medtem ko se žuželka 2 j njimi .sporazumevajo. Tako vidimo pri teh ali onih žuželkah, kakr ' uporabljajo organ, ki je brez dvo-|ma določen za dajanje glasu, toda 'glasu ne slišimo, četudi se tolikanj ' trudimo, da b} ga zaznali. Vedenje žuželk, pa tudi p^ov nam pričuje, da obstoje vonji, ki jih naš voli več ne občuti, medtem ko so za te živali izredno važni. Sokol, ki je iskal hrano, je opazil v daljavi 150 m tik nad zemljo poletavajočo žuželko in se jp vrsrel nar vnost na njo. nato pa je jadr-no zletel na prejšnje mesto. Jastreb, ki s svojimi ostrimi očmi neprestano preži na plen. opazi vsako malenkost. Živali uporabljajo svoj pouh\l. da m najdejo hrano in da s<* 7. drugf strani zavarujejo pred sovražnikom. O po-sehnosti njihovega vida pričuje tudi to-le: Pred neko kačo (gož) so postavili žabo. Dokb-r je le-ta mirovala, je kača ni opazila, brž ko pa se je zganila, ji* planila po nji. Tako je tudi pri nekaterih drugih živalih, ki opazijo pred mete samo deta j, če se gibljejo. O sluhu lahko domnevamo, da tudi pri živalih, ki imajo razvit organ. vpl; a zvok ali glas zgolj dražilno: počutek je bodisi prijeten ali pa je žival nasproti njemu ravnodušna. Dobro zaznava glasove. ki jo vabijo ali svare. kar dokazuje. da je sluh zgolj prip'nno-č"k za iskanje plena ali za ohranitev pred sovražnikom, vrhu tepra pa se z nJim živali sporazumejo med seboj, če nimajo v ta namen popolnejšega organa. Sluh nima tedaj nikjer v živalstvu toli važne vlog--* kakor pri človeku, kateremu je posredovalec višjega duševnega življenja in pomožni organ pri govorjenju; brez njega se ni bi govor nikdar razvil. Sluh je tudi u-stvaritelj glasbene umetnosti." Za spoznavanje vnanjega sveta imajo živali najrazličnejše orgne tipa v podobi tipal, lusk, peres itd. Xobeden pa se ne more meriti s pomenom človeške roke. ki je cela poduševljena. Ondi pa. kjer se tipalni organi uporabljajo za oprijemanje. n. pr. roke pri opicah, zaznamujemo že napredek v duševnem razvoju. Nič manj se ne uveljavljata na tem področju oba kemična čuta okus in voh, ki imata v živalskem svetu eno izmed prvih mest. Voh je sploh poglavitni voditelj živali in njen največji "du-> ševni" organ; na višjih duševnih stopnjah pa se njegov pomen \f-lo zmanjša, četudi j" še tako raz-nežen. P REV L A DO V A XJ E PO S A M EZ-y^GA ČUTA Pri živali vedno prevladuje ta čut nad onim in ostalimi, tako da se govori o očesnih, vobalnih in NARAVNOST V TRST Skupno Potovanje po COSULICH progi * priredimo dne 29. MARCA 1929 NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcania" ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, < 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARX1K VOZI 11 do 12 DXI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. ¥. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE VSEBINA* Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki «0 pretresli svet Sovražniki športe ▼ starem veka Izrabljena Kolumb!na Thomas Alva Edison Poganka Nov triomf človeškega genija Soiivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premoč Trideset let. Mezamblqna Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granr'e is vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi t vinogradu Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne Izplača 10. aprila: Maureu»nia. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Mueachen. Boulogne Fur Mer. Bremen 12. aprila: NVw Amsterdam. Boulogne Sur 3Jer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Kotna. Xapuli. Genova 13. aprila: -Minntwaflka. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Ileliance Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aquitajiia. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Koosevelt. Cherbourg. Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte (jrande. Napeli Genova 23 aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: iW-rengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Her. Bremen 26. aprila: Stat.-ndam. Bouloffne. Sur Mer. Rotterdam UWiC). Na3 izlet. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoti. Genova 27. aprila: Deutachlajid. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 1. mala: Mauretania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 2. mala: Dresden, Cherbourg. Premen 3. maja: France. Havre Vulcania, Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. maja: Belgeriland Cherbourg. Aniwerpen Minnekahda, H».ulogtie Sur Mer Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. maia: Auitariia. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 9. mala: Mueachen, Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. mala: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert, Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoii. Genova 13. maia: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengaria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Bremen • 17. maja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, Napoii, Genova 18. maja: St, Louis, Cherbourg, Hamburg 22. mala: Presidente Wilson. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. maja: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. npaja: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Cont<» Grande. Napoii. Genova 29. maja: Arjuitanfa, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. maja: lie de France. Havre Hziet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoii. Genova 26. junija: Pari«, Havre (IZLET) 28. julija: " Be de France, Havre (IZLET) CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINI: Iz zgodovine polarnih dicij Z letalom preko Severnera le-čaja Nobilova btanuia Novel fn papirnati denar t Združenih državah O dednem pravu In sapuMte-akem davku Ivan Zarman Kirurgija primitivnih, ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovska prava Žena in mati v stodorhd FftkSna razlika Potovanja v Evropa Cvetke 1 livade sa mlade la stare M 1 Najvlfija poslopja sveta Žaljivke in shadUIvke Koliko prednikov ftnr vsak t Ničesar ni v duši. kar n-^ bi bilo' v čutilih. Naši čuti so nekaka ok-; na. skozi katera zremo v vnanji j svet. PrirodopLscu je bila \>ekilar velika uganka, koliko .so dojmi ki jih prinašajo njihova čutila, podobni našim in ali nimajo živali smislov, ki jih niti ljudje ne zaznavamo ? Nobenega dvoma ni. da so žival-; >ki počutki v marsikaterem po- j fried u drugačni od naših. Saj so tudi njih čutila drugače ustrojena m sp češčp nahajajo na drugih' mestih. Tako imamo bitja, ki jim j je priroda dala oči zadaj, ušes na ! nogah in ki pojejo ob straneh telesa. Tu četudi temeljito poznamo n-žni ustroj živalskih čutil, vendar vemo kaj malo o tem. na kak način ta bitja zaznavajo vnanji svet. Dovolj je znano, da vsaka žival in rastlina obstoji iz stanie. Nekatera nižja bitja edo enostanič-na. A kakšen čudež vam je taka-1" posamezna staniea! Kaj vse mora storiti! Raste, sprejema in pr*1-snavlja hrano, izloča neprebavljeno in se deli na nadaljnje staniee. Nekatera enostanična bitja si e"-lo izbirajo hrano, prebavljajo, rastejo in s*1 razmnožuje jo. »ibajoč P se, kolikor se jim zljubi. Po'~ut- j ki teh bit j so brez dvoma vrlo ne-i' . ji jasni 111 megleni; zav-st bomo v j. njih zaman Iskali. Na mehko snov — prot 'plazmo — iz katere ob- 1 stoji njihovo drobno telesce, vpli-1 vajo svetlobni in zvočni valovi. 1 vendar p« prav slabo. Ljudje teh 1 bitij ne vidimo s prostimi oemi. I j Pri večjih živalih pa opažamo vi( izgradnji telesa čedalje večjo de-litev dela. z njo vred pa tudi več-j j jo dojemljivost za vnanji svet in j, večje duševne sposobnosti. Ako pa ] so njih čutila drugače ustrojena • nego naša tedaj jim mora tudi ^ svet videti v drugačni >liki. Težko si n. pr. zamislimo kakšen svet se neki zreali v o"-eh kake žuželke ki ^ ima iz mnogUi o»"es zložene vidne ^ ^■■■■i^H^HaMBHw ^mmmm drugih živalih. Naj našo trditev, ilustrira ta-le primer: V neki ulici je trgovina z žival-1 mi, kakor jih imamo več v velikih mestih. Tu lahko opazite, da se mimogredoča mačka ustiaVi pred izložnim oknom in zre z lesketa-1 . „- joeimi se ociiii na v oknu skakljajoče ptičke, ugibajoč, kako bi se jih polastila. Izmed številnih psov. ki gredo mimo okna, se noben ne j ozre nanj. čeprav so ondi zajci, veverice iM. Odkod ta razlika? Pri mački je izmed čutil najbolj razvito oko, torej enako kot pri človeku. Pes pa ima najbolj razvit voh. Boljše ko so o«*i, tem slabši je voh in nambe. Vsa bistrooka bitja (vštevši človeka\ kakor n. pr. opice. mačke, žirafe itd., imajo slab I voh, medtem ko živali z močno razvitim vohom, kakor n. pr. sloni.; konji, psi, goveda, medvedi, volkovi slabo vidijo. j Na ta način si t-daj razlagamo, j da se pes in mačka tako različno ve-deta pred izložbo živih živali. Živali bodo opazili v oknih človek, mačke, opice, ptice, roparice itd. Vonj pa ne prodira skozi šipe, zato so psi popolnoma ravnodušni. Ali ni čudno, da severni j"len za--voha človeka že v daljavi ">00m. ali j da je pes iz daljave l.")0(J m zasledil 2 vohom .sthuinje severnega je-j lena ? Zaradi prevladan.ia enega izmed čutov se razvije pri živalih neka en ostra nos t. zakaj bolj ko osredotočijo svftjo pozornost okoli enega čutila, manj se zanimanjo za po-čutke ostalih čutil. Človekova prednost je v tem, da s harmoničnim razvojem vseh čutov razvija znatno večje zanimanje za Vnanji svet. tako pu tudi neprimerno bogatejše duševno življenj". ("Dalje prihodnjič.) ! __ Xez tul'tvol j ni h c raci ' Občinski zastoji v Szegedu na ^Madžarskem je sklenil, da se odpravi poulično beračenje. Sporazumno z dobrodelnimi društvi se je naprosilo vse imovitejše meščane, da bi podpirali reveže* in berače. Ti so se rade volje odzvali in določilo se je revežam kraje, kjer bi odslej dobivali podporo ali pre-