S slovesno prireditvijo odprli obnovjen šentjakobski trg I - - > Mi smo tu ...tuka, ...izde, ...kle, ...tle, vizitka Slovencev na Videmskem Ste med ljubitelji križank? Klop tokrat odkriva in razkriva, kako Branko Lakovič sestavlja križanke za naš dnevnik / 11 Primorski PETEK, 3. APRILA 2009 Št. 79 (19.478) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dobro za šolo, dobro za šolnike SandorTence Deželno priznanje Sindikata slovenske šole prihaja v času velikih sprememb za italijansko šolo in posledično tudi za naš manjšinski šolski sistem. Spremembe bodo v glavnem, kot kaže, še kar boleče, čeprav za manjšinsko šolo ne smejo oziroma ne bi smela veljati pravila, ki bodo spremenila italijansko šolo. Sklep deželnega odbora bo imel za šolski sindikat politične in praktične učinke. Politični učinki so vezani na državno priznanje, za katerega sedaj ni več ovir ali izgovorov, praktični pa na vsakdanje sindikalne probleme slovenskih učiteljev in profesorjev ter neučnega šolskega osebja. Priznanje predstavlja nenazadnje tudi spodbudo za sindikat, da okrepi svojo vlogo in dejavnost v manjšinski šolski stvarnosti. Obstajajo tudi širši politični učinki tega deželnega sklepa, ki so vezani na manjšino in na dejavnost desnosre-dinske deželne uprave. Skoraj eno leto po volitvah je Tondo-va uprava končno začela konkretno izvajati zakon FJK za Slovence, še prej pa je odobrila prvi seznam občin, kjer se bo izvajala tako imenovana vidna dvojezičnost. Vse se res odvija počasi, pomembno pa je, da se stvari premikajo. Deželni odbornik Molinaro v glavnem izvaja izhodišča, ki jih je pripravila Illyjeva levosredinska koalicija. Treba mu je priznati, da to dela ne samo vestno, temveč tudi zelo korektno. VRH G20 - Voditelji najrazvitejših in najhitreje rastočih držav sprejeli vrsto ukrepov 1000 milijard za boj proti krizi Večja regulacija, ne protekcionizmu - Optimistični odzivi Manjšina - Na osnovi zakona FJK za Slovence Deželna vlada uradno priznala vlogo Sindikata slovenske šole Sklep deželne vlade bo koristil ne samo šolnikom, temveč tudi slovenski šoli in celotni manjšini kroma TRST - Deželna vlada je priznala vlogo in pristojnosti Sindikata slovenske šole. Njen sklep predstavlja popotnico za državno priznanje sindikata, ki je v pristojnosti šolskega ministrstva. Odbornik Roberto Molinaro se je pri priznanju sindikata skliceval na deželni zakon za Slovence in tudi na državni zaščitni zakon. Sklep FJK pozdravljata tajnica tržaškega in tajnik goriškega sindikata Vesna Danieli in Joško Prinčič. Za priznanje SSŠ so si, poleg sindikalnih predstavnikov, vseskozi prizadevali slovenski politiki, med obravnavo zakona FJK pa se je za to vprašanje posebej zavzemal pokojni Mirko Špacapan. Na 3. strani LONDON - Voditelji skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) so na včerajšnjem vrhu v Londonu sprejeli številne ukrepe za krepitev svetovnega finančnega in gospodarskega sistema ter lažji izhod iz trenutne krize. Dogovorili so se, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1000 milijard ameriških dolarjev za boj proti krizi. Zavzeli so se za okrepitev regulacije svetovnega finančnega sistema in za sankcije proti davčnim oazam. Prvi odzivi voditeljev so izzveneli v pozitivnem tonu. Na 22. strani Ustanovljen odbor za okoliš Ditenave Na 4. strani Iz Berlina pripeljal v Trst prvi avtovlak Na 6. strani V tržaškem pokrajinskem svetu o škedenjski železarni Na 7. strani Na pogorišču tovarne v Podgori nastaja posoški tehnološki pol Na 16. strani Pri Pevmi grob poseg v neokrnjeno okolje Na 17. strani Zaradi poplav izredne razmere v Sovodnjah Na 17. strani tržič - V ladjedelnici stavka po podpisu integrativne pogodbe Razdor v sindikatu Fim Krajevno tajništvo ne pristaja na dogovor - Delavci zaprli vhode v ladjedelnico in tovornjakom preprečili dostop TRŽIČ - Integrativna pogodba v družbi Fincantieri, ki so jo v sredo v Rimu podpisali sindikati Fim-CISL, Uilm-UIL in UGL, Fiom-CGIL pa jo je zavrnil, je v Tržiču privedla do razdora v sindikatu Fim. Krajevno tajništvo namreč ne nameravata podpisati dogovora. Medtem ko je včeraj v ostalih ladjedelnicah skupine Fincantieri stavka trajala dve uri, v tržiškem obratu, ki je največji v Italiji, pa so bili delavci na protestni mobilizaciji celih osem ur. Zaprli so vhode v ladjedelnico in tovornjakom preprečili dostop. Stavke so se udeležili tudi številni delavci, ki so včlanjeni v Fim. Na 16. strani italija Oplojevanje: Fini zagovarja ustavno sodišče RIM - Razsodba ustavnega sodišča, ki je razveljavilo nekatere pomembne člene zakona o umetnem oplojevanju, po pričakovanjih precej razdvaja italijansko politiko. Razsodbo pozdravlja predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je prepričan, da so vrhovni sodniki priznali pravice žensk, ki jih je zakon o umetnem oplojevanju očitno grobo kršil. Razsodbo ustavnih sodnikov različno tolmačijo tako v desni, kot v levi sredini. Na 13. strani koroška SKS za skupno telo z NSKS in ZSO CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), tretja politična organizacija slovenske manjšine na Koroškem, je včeraj v Celovcu predstavila novo, začasno varianto na poti k skupnem zastopstvu koroških Slovencev: delovno telo vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine (NSKS, SKS in ZSO), v katerem bi usklajevali vsa pomembna narodnopoliti-čna vprašanja. Glede dvojezičnih krajevnih tabel pa je SKS mnenja, da je to vprašanje tako zavoženo, da se ga je treba lotiti od začetka. Na 3. strani 2 Petek, 3. aprila 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENCI V DS VIDEM - Predstavili dvojezično publikacijo Mi smo tu ...tuka, ...izde, ...kle, ...tle Vizitka slovenske narodnostne OST1 skupnosti v videmski pokrajini in kongresu stranke Izdal jo je Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v sodelovanju s SLORI in Univerzo v Vidmu VIDEM - Fotografija slovenske skupnosti v videmski pokrajini, neke vrste njena vizitka. Vse to in še veliko več je dvojezična publikacija »Mi smo tu ...tuka, ...izde, ...kle, ...tle«, ki bo Italijanom, Slovencem in Furla-nom omogočila, da boljše spoznajo realnost Slovencev v videmski pokrajini, saj v sliki in besedi podrobno predstavlja njihovo zgodovino, sedanjost in bodočnost. Koristno in priročno knjižico, katere vrednost je obratno sorazmerna z njeno velikostjo, je izdal Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Univerzo v Vidmu, predstavili pa so jo včeraj na sedežu Oddelka za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidmu, kjer se je ob tej priložnosti zbrala res velika množica ljudi. Med gosti, ki so se udeležili predstavitve publikacije, naj omenimo senatorko Tamaro Blažina, župana Vidma in bivšega rektorja Univerze v Vidmu Furia Honsella, predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja, podpredsednika za zamejstvo Svetovnega slovenskega kongresa Tomaža Pavšiča, direktorja Službe za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu in za izseljence Dežele FJK Marca Stolfa ter predsednika obeh krovnih zamejskih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pav-šiča oziroma Draga Štoko. Zamisel, da bi v eni sami publikaciji predstavili celotno slovensko skupnost v videmski pokrajini, od Rezijanov do prebivalcev Kanalske, Karnajskih, Terskih in Nadi-ških dolin, je nastala že leta 2006 na srečanju med predstavniki slovenskih organizacij in Univerze v Vidmu, ki se ga je udeležil tudi takratni rektor Honsell. Videmski župan sodi torej med pobudnike knjižice, ki je »odlična reklama za ozemlje, ki je s kulturnega in jezikovnega vidika izredno bogato, prinaša pa tudi sporočilo bratstva in upanja«. Vodja Oddelka za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidmu Giorgio Ziffer je med drugim poudaril, da tudi med italijanskimi slavisti vedno bolj rase zavest o tem, da je Italija v določeni meri tudi slovanska država, saj živita na njenem ozemlju slovenska in hrvaška narodna skupnost, ob tem pa, da je tudi sama Evropa v veliki meri slovanska. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo je povedala, da si ustanova, ki jo predstavlja, nadeja, da bi ovrednotila kulturo in jezik slovenske skupnosti v videmski pokrajini in da bi ji s tem omogočila izhod iz izolacije, v kateri se je v preteklosti znašla zaradi meje in nasprotovanja oziroma diskriminacije večinskega naroda. »Kdor bo v publikaciji bral o naši zgodovini, bo razumel, zakaj smo še vedno tu. Včasih je bilo breme, ki smo ga nosili, za- Od leve Bruna Dorbolo, Giorgio Ziffer in videmski župan Furio Honsell nm to da smo ohranili svojo kulturo, zelo težko, zdaj pa lahko mirno povemo, da predstavlja ta naša kulturna dediščina pravo bogastvo,« je zaključila Bruna Dorbolo. Marco Stolfo je ocenil, da bo lahko nova publikacije prav zaradi svoje enostavnosti pripomogla k boljšemu poznavanju manjšinske stvarnosti, ob tem pa poudaril, da mora biti cilj vseh krepitev večjezičnega državljanstva. Senatorka Blažina je izrazila prepričanje, da je izid take publikacije še toliko bolj pomemben v tem trenutku, ko sta znanost in znanje ključna. Pohvalila pa je tudi Univerzo v Vidmu, ki je sodelovala pri tej pobudi, saj je po njenem mnenju prav v takih slučajih vloga univerz nenadomestljiva in jo je treba valorizirati. O sami publikaciji pa sta spregovorila Luigia Negro, ki je knjižico uredila skupaj z Marino Cernetig, in eden izmed avtorjev, profesor Roberto Dapit. Negrova je povedala, da je zamisel za publikacijo nastala tudi na podlagi zgledov okcitanske manjšine v Pie-montu in germanske v naši deželi, ki sta pred tem že izdali podobni knjižici. »Tako se bomo lahko zdaj tudi mi boljše predstavili vsem, ki nas bodo želeli spoznati,« je zaključila re-zijanska kulturna delavka. Profesor Dapit pa je pozitivno ocenil izbiro, da je na platnici prikazan slap. »To je pravzaprav simbol za veliko energijo, ki jo ima slovenska skupnost v videmski pokrajini. To dokazuje na primer tudi s svojimi kulturo, glasbo, arhitekturo, tiskom, in literaturo.« Tjaša Gruden SLOVENIJA - HRVAŠKA Pahor: Pri sporu naj svoje opravi diplomacija NAGRADE - Izvirna slovenska slikanica Slikanica O kralju, ki ni maral pospravljati najboljša Napisala jo je Nina Mav Hrovat, ilustrirala pa Suzi Bricelj TOLMIN - V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu so včeraj razglasili letošnje dobitnike nagrade Izvirna slovenska slikanica 2009. Žirijo je prepričala slikanica O kralju, ki ni maral pospravljati, za katero je besedilo napisala Nina Mav Hrovat, ilustracije pa je prispevala Suzi Bricelj. Slikanico je izdala založba Mladinska knjiga. Nagrado - plaketo - so prejeli založnik, avtorica besedila in avtorica ilustracije. Nina Mav Hrovat in Suzi Bricelj sta prejeli tudi denarno nagrado v višini 1000 evrov. Nagrajena slikanica prejme nalepko z znakom nagrade, s katero založnik označi celotno naklado, nalepko z oznako nominacije prejmejo tudi vse nominirane slikanice, je sporočila Irena Brglez z Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornica založništva knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, ki podeljuje nagrado. O kralju, ki ni maral pospravljati je poučna zgodba, so zapisali pri Mladinski knjigi: "Nekoč je živel kralj, najmlajši, kar jih je kdaj živelo. Pri vsem, kar je počel, je za sabo puščal velik nered, pravo razdejanje," kako pa se zgodba nadaljuje, bodo preverili mladi bralci. Za nagrado so se potegovale še naslednje slikanice: Laž in njen ženin (Sanje) Frana Milčinskega z ilustracijami Ane Razpotnik Donati, ki je ilustrirala tudi knjigo Ide Mlakar: Ciper coper medenjaki (Založba Ajda, IBO Gomboc). No-minirana sta bila še Povodni mož v Krki (Založba Ajda, IBO Gomboc), ki ga je priredil in pregledal Saša Pergar, ilustrirala pa Kristina Krhin, in Dedkovo kolo (Založba Ajda, IBO Gomboc) avtorice Vesne Radovanovic, ilustracije pa je ponovno prispevala Ana Razpot-nik Donati. (STA) LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj izjavil, da je pri reševanju slovensko-hrvaškega mejnega spora treba dati tihi diplomaciji prostor, da poskuša po svojih najboljših močeh opraviti svoje delo. Povedal je še, da je vlada sproti obveščena o aktivnostih zunanjega ministra Samuela Žbogarja, odbor državnega zbora za zunanjo politiko pa bo o tem obveščen na eni od prihodnjih sej. Mislim, da je zelo pomembno, da slovenska politika ve, znotraj katerih gabaritov se giblje slovenska politika, ko gre za predlog Evropske komisije o posredovanju v sloven-sko-hrvaškem sporu, je poudaril Pahor in poudaril, da je pobuda evropskega komisarja Ollija Rehna pobuda Evropske komisije in ne Slovenije. "Slovenija to pobudo pozdravlja in poskuša s konstruktivnimi dopolnili doseči dogovor o elementih mediacije, ki po našem mnenju lahko prispevajo k razpletu zadržkov, ki jih je Slovenija izrekla zavoljo prejudicev hrvaške vlade v pogajanjih z EU," je pojasnil. Pobudo po njegovih besedah podpira tudi predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske, ki se je v sredo zvečer sestal z Rehnom, "zato ker je Slovenija pokazala veliko mero kon-struktivnosti in iskrene zavzetosti, da bi prišlo do razumnega dogovora med Evropsko komisijo ter Slovenijo in Hrvaško glede odprtih vprašanj, ki so pred Hrvaško na poti v EU". Slovenija se je na pobudo Evropske komisije najprej odzvala z načelno podporo, nato pa še v pisni obliki z dopolnili, je nadaljeval Pahor. Slovenski premier je ponovil, da slovenska vlada ne bo spremenila svoje politike, če ne bodo spremenjene okoliščine, zaradi katerih je izrekla zadržke glede približevanja Hrvaške EU. Pri tem je poudaril, da Slovenija ves čas, tudi preko pobude Evropske komisije, poskuša doseči dogovor, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Če decembra lani praktično ni bilo razumevanja za ravnanje Slovenije, se je to v naslednjih mesecih zelo spremenilo, meni Pahor. "Prišlo je do velikega premika, da je Evropska komisija problem, ki ga je prej kot problem prepoznavala ena članica unije - Slovenija, razumela kot problem, ki mu je treba nameniti primerno pozornost," je poudaril. Ni pa želel komentirati predloga hrvaškega predsednika Stipeta Mesica za sklenitev sporazuma o slovenskem dostopu do odprtega morja. "Pobuda komisarja Rehna je edina pobuda, ki je trenutno na mizi. O drugih se Slovenija ne bo izrekala," je dejal. Hrvaška bo morala po Pahorjevih besedah oceniti, kako hitro želi rešiti vprašanja s Slovenijo, da bi pospešila pogajanja z EU o njenem članstvu. Ob tem je sicer poudaril, da nobene države ni mogoče prisiliti v nič. Hrvaška se bo morala sama odločiti in Slovenija se ne bo vmešavala v suverene zadeve druge države, je dodal. Pahor je še dejal, da se veseli udeležbe na vrhu zveze Nato v Strasbourgu, Kehlu in Baden-Badnu danes in jutri. "Nato ima pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. Danes bolj kot kadarkoli prej. Slovenija želi prevzeti svoj del odgovornosti za zagotavljanje varnosti," je poudaril.Vlada je po njegovih besedah storila vse, da je ob 60. obletnici zavezništva prišlo do širitve na dve novi članici, Hrvaško in Albanijo. "Mislim, da je slovenska politika dokazala veliko mero zrelosti in tudi državniške ter mednarodne odgovornosti, ko je storila vse za to, da zaradi nekaterih domačih razhajanj ni prišlo do neverodostojnosti v zunanji in varnostni politiki," je o zapletih z ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v Nato dejal Pahor. (STA) GORICA - V ponedeljek zvečer se je v Gorici sestalo deželno vodstvo Slovencev v Demokratski stranki (DS), ki je obravnavalo bližajoče se krajevne volitve, včlanjevanje v stranko in jesenski kongres DS. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je v deželnem statutu DS, ki čaka na dokončno odobritev, vloga Slovencev zagotovljena s členi, ki predvidevajo ustanovitev koordinacije Slovencev v DS. Do poletnega premora bodo Slovenci v DS organizirali nekaj pobud, tako krajevnega kot deželnega značaja, ki bodo vzpostavile stik med stranko in volilci. Priložnost bolj pestrega političnega udejstvovanja bodo tudi upravne in Evropske volitve, ki bodo na dnevnem redu v začetku junija. Deželno vodstvo je vzelo na znanje priprave na volitve v upravah, ki zaključujejo mandat, ter različne rešitve, ki so jih izbrali občinski krožki stranke glede oblikovanja koalicijskih dogovorov in programov. Krožkom je namreč poverjena ta naloga na podlagi njihove statutarne avtonomije. Posebno pozornost je vodstvo namenilo upravnim volitvam v Benečiji. Za ta prostor je pomembno in potrebno, da ravno v te občine investiramo največ energij. V Benečiji se igra civilizacijsko tekmo večkul-turnega prostora. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, so se prisotni na sestanku dotaknili tudi odnosov s stranko Slovenske skupnosti (SSk) in ostalimi strankami, v katere se vključujejo Slovenci. Koordinacija Slovencev v DS je označila kot nepotrebne napade, ki jih s strani SSk večkrat doživljajo njihovi predstavniki. Pot do sodelovanja ne more mimo dobre prakse vsakodnevnega konstruktivnega odnosa etnične stranke do slovenskih predstavnikov v vsedržavnih strankah, ki je bilo vsaj do danes pomanjkljivo, poudarjajo v sporočilu Slovenci v DS. V DS pozdravljamo pobude, ki vodijo v dialog, ki je edini način premagovanja nesoglasij, ki izhajajo iz preteklosti. Primer take pobude je srečanje s predstavniki ezulskih organizacij, ki ga je priredila v minulih dneh goriška SKGZ, ki ga vodstvo Slovencev Demokratske stranke ocenjuje za izredno pozitivno novost v našem prostoru, zaključujejo tiskovno sporočilo Slovenci v DS. DUNAJ Zaradi poslov v lastni banki Aretirali lastnika Cremcaffeja J. Meinla V. DUNAJ - Avstrijska policija je zaradi suma prevare vlagateljev v sredo zvečer aretirala lastnika avstrijske zasebne banke Meinl, 50-letnega Juliusa Meinla V.. Prijetje predsednika nadzornega sveta "ne bo vplivalo na tekoče poslovanje", banka je "stabilna, vloge pa "varne", so sporočili iz banke Meinl. Meinl je član znane avstrijske poslovne dinastije, po navedbah dunajskega državnega tožilstva pa so ga pridržali zaradi begosumnosti. Tožilstvo sumi, da je Meinl zlorabil zaupanje in ogoljufal vlagatelje glede delnic bivšega nepremičninskega sklada Meinl European Land (MEL). Meinl nasprotno vztraja, da ni bil nikoli vpleten v poslovne odločitve omenjene družbe. Tožilstvo in finančni nadzorniki že dve leti preiskujejo domnevno tajne nakupe delnic MEL. Banka Meinl ima dolgoletno tradicijo, saj je bila ustanovljena leta 1923, prijetje Meinla pa je po mnenju poznavalcev Julius Meinl V. močno okrnilo njen ugled. Kot piše na spletni strani koncerna je Julius Meinl V. od leta 2003 tudi lastnik znane tržaške pražarne Cremcaffe in med najbolj znanimi svetovnimi trgovci s kavo. Njegova dunajska pražarna ima že skoraj 150-letno tradicijo, poleg kave, pa je širom po svetu, kjer ima svoje podružnice, znan tudi zaradi čokolade, čajev in marmelad. Pražarne kave ima v Avstriji in Italiji, prodajno mrežo pa med drugim organizirano tudi v Sloveniji. / ALPE-JADRAN Petek, 3. aprila 2009 3 ŠOLSTVO - Na osnovi deželnega zakona za slovensko manjšino Dežela formalno priznala Sindikat slovenske šole TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina je formalno priznala Sindikat slovenske šole in s tem naredila najbrž odločilni korak za njegovo državno priznanje. To je deželna vlada naredila na osnovi deželnega zakona za Slovence in obenem tudi v sozvočju z državnim zaščitnim zakonom za našo manjšino. Sklep, ki ga je predlagal odbornik Roberto Molinaro, ima politične in praktične učinke. Deželni ukrep, ki nosi številko 760, je sestavljen iz dveh členov. V prvem Dežela jemlje na znanje, da je Sindikat slovenske šole-Sindacato scuo-la slovena sindikalna organizacija, ki združuje učno in neučno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini. Zaradi tega Dežela v skladu s svojimi pristojnostmi priznava sindikatu predstavniško vlogo v slovenski manjšini kar se tiče šolskega osebja. V drugem členu sklepa Dežela priznava SSŠ na področju sindikalnih dejavnosti in predstavništva v kole-gialnih telesih javnih in sorodnih uprav zakonske pravice, ki pripadajo združenjem in najbolj reprezentativnim sindikalnim zvezam na državni ravni. Gre za pravice, ki jih že uživajo šolski sindikati CGIL, CISL, UIL, UGL, SNALS in še druge vsedržavne stanovske organizacije. V premisi Molinarovega sklepa se deželna uprava sklicuje na državni zaščitni zakon za Slovence (22. člen - Sindikalne organizacije in dejavnosti), priporočila paritetnega odbora in razne dopise vodstva Sindikata slovenske šole. Deželna uprava je zahtevala in dobila tudi uradne zapisnike o volilnih rezultatih za obnovitev sindikalnih predstavništev slovenskih šol iz leta 2006, iz katerih izhaja predstavniška vloga SSŠ. Skratka kar nekaj premis, zagotovil in povzetkov, ki dokazujejo zapletenost celotnega postopka. Tajnica tržaškega dela sindikata Vesna Danieli je seveda zelo zadovoljna s sklepom deželnega odbora, ki ob vseh drugih pozitivnih učinkih dejansko sanira krivico iz leta 1995, ko so slovenskemu šolskemu sindikatu de facto odvzeli predstavniško vlogo med šolniki in neučnim osebjem. Deželni ukrep bo sedaj nedvomno okrepil vlogo sindikata na lokalni in na državni ravni. S to oceno soglaša tudi tajnik goriškega dela sindikata Joško Prinčič, ki upa, da bo deželni sklep močno pospešil postopek državnega priznanja sindikata, za katerega je pristojno šolsko ministrstvo. Sedanja desnosredinska deželna uprava je po Prinčičevem mnenju udejanjila izhodišča, ki jih je oblikovala prejšnja Illyjeva levosredinska koalicija. »Gre za pomembno priznanje sindikatu slovenskih šolnikov v času, ko je slovenska in ne le slovenska šola pod izredno hudim udarom in v stanju velike negotovosti,« poudarja v tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec, ki se je odborniku Molinaru že zahvalil za pomemben korak. Potreba po priznanju Sindikata slovenske šole je bila ponovno izpostavljena tudi na nedavnem srečanju s šolniki na Goriškem, na katerem sta deželna svetnika Gabrovec in Igor Kocijančič izrazila podporo in prizadevanje za priznanje. Prizadevanja za uradno priznanje SSŠ trajajo že precej dolgo. Državni zakonodajalec je to čeprav nekoliko splošno obvezo vključil v zaščitni zakon za Slovence, o tem vprašanju se je spet konkretno govorilo med obravnavo deželnega zakona za Slovence novembra leta 2007. Za priznanje predstav- Pokojni Mirko Špacapan niške vloge sindikata se je posebej zavzemal pokojni deželni poslanec Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, njegova izhodišča sta osvojila tako takratni resorni deželni odbornik Roberto Tajnica tržaškega sindikata Vesna Danieli Tajnik goriškega sindikata Joško Prinčič Antonaz, kot Tamara Blažina, ki je med razpravo v deželnem svetu v imenu leve sredine zagovarjala zakon za Slovence. Deželni svet v tem zakonu sicer ni izrecno imenoval SSŠ, pač pa je od- obril priporočilo deželnemu odboru, da pri evidentiranju predstavniških teles slovenske manjšine upošteva vlogo in poslanstvo šolskega sindikata. S.T. KOROŠKA - Oragniziranost slovenske manjšine SKS za skupno telo treh organizacij Pri dvojezičnih tablah nazaj na štart - Začeli naj bi z novo s komisijo strokovnjakov, ki jo imenuje zvezna vlada CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), tretja politična organizacija slovenske manjšine na Koroškem, je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu predstavila novo, začasno varianto na (še dolgi!) poti k skupnem zastopstvu koroških Slovencev: delovno telo vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine (NSKS, SKS in ZSO), v katerem bi usklajevali vsa pomembna narodnopolitična vprašanja. Glede odnosa manjšine do novih deželnih oblasti je predsednik SKS Bernard Sadovnik predlagal sklic »okrogle mize«, glede dvojezičnih krajevnih tabel pa je SKS mnenja, da je to vprašanje tako zavoženo, da rešitve ni videti in da je zato treba nazaj na štart. Komisija strokovnjakov naj bi izdelala predlog za politiko, slednja pa naj bi v resnih pogovorih z manjšino izdelala in nato sprejela dokončen predlog za rešitev tega vprašanja. V zvezi z razpravo o skupnem zastopstvu koroških Slovencev, ki jo je takoj po deželnih volitvah sprožil Narod- SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Čestitke novemu predsedniku NSKS TRST - Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij je pismeno izrazil iskrene čestitke Karlu Smolleju novoizvoljenemu predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev. »Želim ti, da bi NSKS uspešno vodil in ga iz sedanjih nelahkih časov pripeljal v mirnejše in plodnejše vode tako v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem kot celotne slovenske skupnosti, ki so ji problemi koroških Slovencev zelo in resnično pri srcu,« je Štoka poudaril v svojem pismu. V tiskovnem sporočilu Sveta slovenskih organizacij še piše, da je Štoka v pismu še izpostavil težak položaj, v katerem se nahajajo Slovenci na avstrijskem Koroškem, ki že več let beležijo vedno restriktivnejšo politiko glede uveljavljanja njihovih priznanih pravic. Štoka je podčrtal pomembne in vztrajne napore, ki jih je v obrambo teh pra- vic vlagala organizacija, ki ji od včeraj predseduje Karel Smolle. V tem je ohranila svojo doslednost, poštenost in pokončnost. Zaradi tega je njeno nadaljnje aktivno in učinkovito delovanje nadvse pomembno za celotno slovensko narodno skupnost. Prav tako Svet slovenskih organizacij smatra potrebno, da se skupaj s pristojnimi organi Republike Slovenije pripravijo in izvedejo takšne strategije, ki bi problematike zamejskih slovenskih narodnih skupnostih pripeljale na mednarodno prizorišče, kar bi nedvomno pomagalo za uresničevanje pravno zagotovljenih pravic, še piše v tiskovnem sporočilu. Deželni predsednik SSO je pismo zaključil s prepričanjem, da bo tudi v naslednjih letih sodelovanje z Narodnim svetom koroških Slovencev prav tako plodno kakršno je bilo v vseh teh letih. ni svet koroških Slovencev (NSKS), je SKS poudaril, da je tudi za rešitev v obliki javnopravnega zastopstva, odklanja pa predlog NSKS, ki predvideva, da imajo aktivno volilno pravico samo odborniki, ne pa tudi vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti. SKS zato še naprej zagovarja t.i. Pernthalerjev model, ki ne predvideva etničnega katastra, temveč volitev zastopstva v okviru deželnoz-borskih volitev z dodatnimi glasovnicami, katerih se lahko poslužujejo vsi na narodnostno mešanem ozemlju, ki se želijo udeležiti volitev v skupno zastopstvo, javnopravno zbornico koroških Slovencev. Ker pa bi bile možne takšne volitve šele s prihodnjimi deželnozborskimi volitvami leta 2014, SKS predlaga, da NSKS ali deblokira vstop SKS v obstoječi Koordincijski odbor koroških Slovencev (KOKS) ali da se ustanovi nova delovna skupnost vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, SKS in ZSO). Slednja naj bi uskladila vsa pomembna manjšinska vprašanja, njen govornik pa bi se lahko menjal po rota- Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik cijskem sistemu, sta na včerajšnji tiskovni konferenci še pristavila predsednik SKS Bernard Sadovnik in član upravnega odbora SKS, pravnik Pavel Sadovnik. V zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi je Sadovnik odločno odklonil napoved koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, ki je zahteval rešitev na osnovi 25-odstotne klavzule. Slednjo je ustavno sodišče razveljavilo, je poudaril Sadovnik in presenetil s stališčem SKS, da je treba pri tem vprašanju nazaj na štart. Avstrijska zvezna vlada naj bi ustanovila komisijo strokovnjakov, ki bi preverila tematiko, politika pa naj bi nato izdelala rešitev. Dosedanji predlogi, ki so vsi propadli, bi se lah- ko upoštevali, ne pa to tudi nujno. SKS ob tem pričakuje, da bo v proces oblikovanja rešitve vključena tudi manjšina, toda na bolj resen način, kot je to delal nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel (Apovnik). Glede reševanja manjšinske problematike na samem Koroškem pa je Sa-dovnik predlagal, da manjšina stopi v stik z novo deželno oblastjo in da se rešijo najpomembnejši problemi na okrogli mizi. Zastopniki manjšine pa naj bi bili vključeni tudi v delovanje ustavnega pododbora koroškega deželnega zbora, kjer se razpravlja o novih zakonih. Temu je bilo tako že v letu 2000, ko je bil s predstavniki manjšine izdelan zakon o financiranju dvojezičnih otroških vrtcev na južnem Koroškem. Kaj takega bi lahko dosegli tudi pri slovenski Glasbeni šoli in pri drugih perečih problemih oz. projektih slovenske manjšine, je še dostavil Sadovnik. SKS je na tiskovni konferenci nadalje kritiziral sistem razdeljevanja finančnih sredstev za manjšino tako v sosvetu za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju kot tudi s strani Slovenije. V zvezi s spremembo na čelu NSKS, kjer je Matevža Grilca nasledil Karel Smolle, je Sadovnik dejal, da gre za notranje zadeve NSKS. Odnos do NSKS se s tem ne bodo spremenil. Ivan Lukan ^ Slovenska kulturno-gospodarska zveza SREČANJA v sodelovanju s Slovenskim klubom ODNOSI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO V LUČI SREDNJEEVROPSKEGA POVEZOVANJA DANES, 3. APRILA, ob 18.30 Ifrst - Gregorčičeva dvorana, Ul. S. Francesco 20/11 Gost večera bo evropski poslanec AURELIO JURI Srečanje bo vodil novinar Rado Gruden 4 Petek, 3. aprila 2009 GOSPODARSTVO POMORSKO GOSPODARSTVO - S podpisom ustanovne listine in statuta Rodilo se je združenje za upravljanje okoliša Ditenave Deželna odbornica Alessia Rosolen napovedala državno priznanje okoliša TRST - Rodilo se je združenje As-sociazione Ditenave, ki bo imelo nalogo usmerjati, promovirati in koordinirati ladijski in navtični tehnološki okoliš Fur-lanije-Julijske krajine. Ustanovna listina in statut združenja, ki so ju včeraj podpisali na sedežu deželnega sveta v Trstu, predstavljata temeljno etapo za zagon okoliša, ki ima - po besedah deželne od-bornice za delo, univerzo in raziskovanje Alessie Rosolen - za cilj »pomagati pri doseganju višjih ravni tehnične in gospodarske konkurenčnosti v ladjedelniškem in navtičnem sektorju, in to z raziskovanjem, usposabljanjem in inoviranjem, ki so glavni vzvodi podjetniškega razvoja«. Odbornica je ob tem dodala, da se je zamisel o okolišu rodila pred nekaj leti (ko je njeno mesto zasedal prejšnji odbornik Roberto Cosolini, op.ur.), in to z namenom, da bi konkretno odgovorili na potrebo podjetij, da razvijejo svoj potencial. Poleg Dežele FJK so ustanovni člani in podpisniki ustanovne listine še lad-jedelniška družba Fincantieri, konzorcij Area Science parka, tržaška univerza, Sis-sa, konzorcij Rinave, Confindustria, deželna federacija malih in srednjih podjetij, deželni obrtni združenji CNA in Confartigianato, videmska in tržaška trgovinska zbornica, Občina Trst, mesto Lignano Sabbiadoro, tržaška Pristaniška oblast in zavodi Cetena, Rina, Enfap, Ena-ip in Ial. Pot, ki je pripeljala do ustanovitve okoliša, je bila dolga in razčlenjena, sodelovali pa so številni subjekti. Decembra 2006 je bilo podpisano pismo o nameri med Deželo FJK, Fincantieri, Confindu-strio, Friulio in Area Science parkom, ki so marca 2008 podpisali dogovor o modelu upravljanja okoliša. Subjekti, ki sodelujejo pri upravljanju okoliša (skupaj jih je 32), pokrivajo različne interesne nivoje: povpraševanje proizvodnega sistema, ponudbo tehnologije, znanje, storitve za proizvodni sistem in za institucije v okviru njihovih odgovornosti za razvoj ozemlja. Kot je povedala odbornica Ro-solen, ima okoliš po perspektivah, ki se mu odpirajo, vse pogoje, da se pri pristojnem ministrstvu kandidira med državno priznane industrijske okoliše, zato je deželna uprava sprožila ustrezni postopek pri ministrstvu za izobraževanje, univerzo in raziskovanje. Ob včerajšnjem podpisu ustanovne listine združenja Ditenave so bili izbrani tudi člani strateškega usmerjevalnega odbora, ki bo imel pristojnosti odobritve strateškega načrta dejavnosti okoliša, preverjanja njegovega izvajanja, določanja kratko- in srednjeročnih ciljev in nadzorovanja poteka njihovega uresničevanja. Predsednik odbora je Livio Marche-sinim, ki je poudaril, da je Dežela z zaupanjem v to pobudo aktivirala pomemben instrument za podporo konkurenčnosti deželnih podjetij v zahtevnem mednarodnem okolju. Ostali člani od- Deželna odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen arhiv bora so podpredsednik Giuseppe Nico-li (Dežela FJK), Attilio Dall'Osso in Pier-cipriano Rollo (Fincantieri), Licio Lo-renzut, Gianfranco Borghello in Claudio Hauser (podjetja navtično- ladjedelniške panoge), Luciano Mauro (Sistem raziskovanja in inovativnosti), Pietro Fonta-nini in Roberto Dipiazza (lokalne upra- OKUSI KRASA - V gostilni Veto so se srečali vsi tisti, ki so krojili zadnje Okuse Čezmejnost in skrb za ohranjanje kraške kulture z ovrednotenjem jedilnikov in proizvodov OPČINE - Okusi Krasa se vedno bolj uveljavljajo kot uspešna in večplastna pobuda, ki zajema razna področja in okolja, od gostinstva do pekarn in trgovin. Z njihovo pomočjo se promovirajo krajevni proizvajalci, in to ne glede na mejo, saj se ob tradicionalnih in inovativnih znamkah s tržaškega in goriškega Krasa pojavljajo tudi proizvodi s sežanskega. Če hočemo zadovoljiti vse večje povpraševanje po tej omejeni ponudbi in privabiti nove goste v turistično edinstven čezmejni prostor, je treba še bolj smelo nadaljevati sodelovanje, kot ga nakazujejo Okusi Krasa. Pri tem gre izkoristiti vsa sredstva, tista, ki jih ponujajo javne ustanove na obeh straneh, in še posebej tista, ki jih predvidevajo evropski programi za čezmejno sodelovanje. To so bila glavna sporočila s ponedeljkovega zaključnega srečanja Okusov Krasa v gostilni Veto na Opčinah, ki so se ga udeležili sodelujoči operaterji (36 gostiln, pekarn, živilskih in specializiranih trgovin, barov, vinotek) in proizvajalci, torej tisti, ki so pomagali pri oblikovanju »kota tipičnih proizvodov«. Ta je bil postavljen v vsakem sodelujočem obratu med prireditvijo oktobra in novembra lani, v mnogih lokalih pa je še sedaj bogato založen. Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, predsednik gostinske sekcije (in organizacije) Niko Ten-ze, tajnica Pavla Živic in predsednik trgovcev Ervin Mezgec, so uvedli pogovor z ocenami o zadnji izdaji Okusov Krasa in z vprašanji partnerjem, proizvajalcem in tudi kolegom gostincem Območne obrtne zbornice Sežana, ki pomagajo pri promociji čez mejo. Predsednik konzorcija vin Kras Andrej Bole je pozitivno ocenil stalno rast pobude in zagotovil še večje angažiranje. Konzorcij je zaključil nekaj pomembnih akcij, zato se bo v bodoče lahko še bolj potrudil, zlasti z mlajšimi člani, da se bo promoviralo in prodajalo kraška vina tudi v lokalnih trgovinah. Načeto je bilo tudi vprašanje cen, kar bi se moralo rešiti v duhu boljšega sodelovanja. Predsednik sežanskih gostincev Matjaž Lindič je poudaril pomen sodelovanja, ki se je začelo s skupnim čezmejnim projektom Utrinki in Okusi Krasa brez meja ter nadaljevalo zadnji dve leti z Okusi Kra- sa. Zavzel se je za enakopravno partnerstvo, če želimo učinkovito delovati za razvoj kraške kulinarike. Tajnik SDGZ Davorin De-vetak, ki skrbi za izpeljavo pobude, je ugotovil, da se je okrepilo sodelovanje s proizvajalci, tudi s pristopom novih pokroviteljev Dežele FJK in Pokrajine Trst, ob ustaljenem partnerstvu tržaške Trgovinske zbornice. Ob vedno bolj bogatem kotu tipičnih proizvodov in vseh degustacijah, prireditvah in večerih v lokalih, je na pobudo Pokrajine prišlo do nekaj izobraževalnih enogastronomskih srečanj za starejše in za družine. Na vprašanje o velikem interesu za proizvode in premajhnih količinah se je odzvalo kar nekaj operaterjev. Boris Siega od podjetja Velox, ki se ukvarja z distribucijo vin Vinakras in Vinakoper, je povedal, da je ob vsej dobri volji gostincev in trgovcev na obeh straneh meje, ki zalagajo goste z vini s sosednje strani Krasa, še odprto vprašanje predpisane dokumentacije za alkoholne pijače, ki je preveč zahtevna za majhne in nišne produkcije. Vodja prodaje pri sežanski zadružni kleti Vinakras Bra-nimir Gasparini je menil, da je kljub dosedanjemu delu treba še veliko vlagati v izobraževanje širše plasti odjemalcev. Na festivalu malvazije v Kopru je bilo tudi nekaj »sramežljivih« nastopov z italijanske strani Krasa, kot tudi na drugih podobnih prireditvah v Ljubljani ali v FJK (s strani slovenskih proizvajalcev), a je treba vztrajati. Priložnost Okusov Krasa je lahko v tem V Gostilni Veto so postregli s posebej za Okuse Krasa pripravljeno torto kroma smislu zelo ustrezna izložba. Tudi Bole se je strinjal, da je čas zrel za obojestransko prisotnost (in promocijo) kakovostnih proizvajalcev z obeh strani Krasa v gostilnah in trgovinah v Trstu in Sežani, tudi glede na omejenost proizvodnje. Razpravo je povzel in omenil še ostale proizvode, ki se ponujajo v kraških gostilnah, strokovnjak Stanislav Renčelj. Kraška kulinarika je ohranila in močno razvila svojo razpoznavno identiteto prav z ovrednotenjem vseh sadov kraške zemlje, od vina in olja do sira in medu, od drobnice do brinjevca, sadja in zelišč. Če smo od dvesto ovac izpred 80 let samo na slovenski strani prišli na sedanjih štiri tisoč živali, ki se koljejo po vseh predpisih in žlahtno ponujajo v jedilnikih tukajšnjih gostiln, se je treba zahvaliti tudi pozornosti in delu zadnjih desetletij. Nekateri proizvodi so lahko samo »butični« zaradi obsega proizvodnje in sorazmerne cene (dolinsko oljčno olje, brinjevec itn.), drugi pa imajo možnost še velike uveljavitve, npr. kraški med (kakih 150-160 ton), za katerega obstajajo tudi skupni ocenjevalni organi. Imamo številne kvalitetne male vinarje na obeh straneh, a tudi zadrugi v Sežani in Kopru se trudita, da bi razvijali kakovostne linije. Enako si je Renčelj zaželel za pršutar-no Kras, da bi ob veliki distribuciji začela s primerno produkcijo oskrbovati tudi majhne in bolj zahtevne gostinske ali trgovske obrate. Okusom Krasa je Renčelj priznal po- EVRO 1,3392 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 2.4. 1.4. ameriški dolar 1,BB92 1,B246 japonski jen 1BB,48 9 15BB 1B0,86 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,8BB0 67,4290 9,0527 44,8790 66,9850 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona rvritancKi ti int" 7,4509 0 91290 uujioju 7,4482 0,92060 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nanc^ krana 10,8215 8,8480 10,9B0B 8,8850 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,888 1,5260 27,151 15106 jVILoIjKI llallh. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 298,65 15,6466 B04,81 1 1 la