DOLENJSK Á NOYIC E Izhajajo 1. in 15, vsacega meseca. Cen« jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročniiui za NeiiiĆijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznnnila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Nilšini iiíiťočinkom in bruvceiu! naročnikov je se na dolffit z naročnino za leto 1902. Prosinao, naj blagovolijo mali znesek kmalu doposlati. Upravnistvo. » * * „Novice" nastopile bodo kmalu XIX. letnik. V vseh letih ostale so zveste svojemu programu, katerega BO jiui začrtali lastniki in založniki v prvi številki: „Stal bo (list) seveda na versko-moralni in narodni podlagi. Njegova naloga pač bode, novice prinašati in ljudstvo v vsakem oziru poduče-vati." Vsak řas so skrbele svojim naročnikom za podnk in zabavo, iu vedno so branile dve veliki ideji : versko iii narodno. „Novice" nikdar niso zatajile ne enega krščanskega in tndi ne enega slovenskega načela. Ker ni bil njih namen bojevit, so se tndi strogo izogibale vsakih osebnosti). Potrebam časa primerno so se pa« morale ozirati na razne pojave, ki so v akodo sv. veri in narodnosti slovenski : morale so napredovati in iti s časom. In menimo, da so napredovale. In napredovati liočemo tudi v prihodnje. Uredništvo in upravnistvo si bo vse prizadelo, da bodo „Novice" tudi v prihodnje ustrezale vsem velecenjenim naročnikom in bravcem, kolikor se sklada z njih namenom in programom. Novice hočejo biti Dolenjcem katoliški misijonar v vsaki slovenski hiši. Ne za las ne bodo odstopile od katoliških načel, ne za trohico od narodnih. Mislili smo letos list še povečati, da bi bil izhajal trikrat na mesec; a za sedaj ni slo. Krog naročnikov, dasi je, hvala Bogu, dokaj velik, vendar ni se tolik, da bi si mogli upati kaj taeega. Da bo to mogoče: pridobi vsak dosedanji naročnik se enega, in „Novice" bodo večje. Odkrito povemo ; za noben list ni agitacija tako majhna in neznatna, ko za naš list. Kar se list sam priporoča, to je, več pa ne. Tudi njegovi naročniki in pristaši ne agitirajo z anj, ko vendar vidijo, da se pa proti listu ag-itira od vseh stranij. Torej: prosimo vas, dragi naročniki, priporočajte in širite list! Saj zastopa in brani načela, na katerih sloni narodova sreča. In se eno: Dopisujte, in se enkrat: dopisujte! Zabavljati je lahko in reči : tega ni pa tega, in : od nas nič ni. Dopisnikov število je tako malo, da jih našteješ s prsti ene roke prav lahko, kar uredniku dela gotovo ne polajsa. Uredništvo bo storilo svojo dolžnost vestno. Prosimo, da tako storé tudi naročniki, in za vse bo prav, list pa bo lahko še enkrat večji in se več dobrega se bo storilo. Uredništvo. Gospodarske stvari. o našem mlekarstvu. Vsak skrben gospodar pazi najbolj na svojo živino. Od živine imamo pri nas največje doliodke. Priznati se mora, da v tej zadevi nasi kmetovalci napredujejo. Kakor je namreč vsakemu znano, se sleherno desetletje v vsej Avstriji preiteje tudi živina. Izkaz o tem štetju na Kranjskem podaja nam ta-le razpredelnica: L. 1890 je bilo na Kranjskem 23.771 konj, 227.613 goved, 195 oslov in mul, 8.418 koz, 53,4G2 ovac, 94.985 prašičev in 49.295 panjev čebel. — Leta 1900 BO pa našteli; 24,821 konj (+ 1.050 več ali + 4-42%) 253.839 goved, ("+ 26.226 več ali + 11-52%), 220 oslov in mul (+ 25 več ali -f 12-840/o), 6.384 " ali — 24'16%), 38,629 ovac — 27-74%), 107.83f; prašičev 13'53%) in 41.099 panjev čebel - 15-4%). Najvažnejša za nas je govedoreja in tu smo v zadnjem desetletju napredovali za 26.226 glav živine ali za 11'52%. Toda ne samo na številu smo napravili lep korak, ampak tudi v zboljšanju pasme, ki jih vpeljujejo pri nas in z zboljšanjem domače goveje živine. Z ozirom na kraje, se lahko reče, da se pri nas na Kranjskem povsod enakomerno z govedorejo pečamo, kajti 1. 1900 našteli so v posameznih političnih okrajih to-le množino goveje živine: mesto T^jubljana 970, Postojina 21.098, Kočevje 24.343, Krško 24.376, Kranj 29,059, Ljubljanska okolica 30.958, Litija 21.G99, Logatec 20.955, Radovljica 14.649, Novo mesto 26.490, Kamnik 21.199 in Črnomelj 18.043. koz ((+ (- — 2.034 manj 14.833 manj ali 12.851 več ali 7.596 manj ali Ker je korist, ki jo imamo od -goveje Živine tako mnogovrstna, da zamoremo od nje vse izkoriščati, zato jo pa tudi tako zelo redimo. Vendar se ravna ta korist po legi kraja in moremo nje velikost dosti povišati oziroma zelo pade, ako se zanemarjamo. V tej zadevi ima največ pomena pridelek mleko. Dobra krava nam da na leto 2500 1 in tudi več mleka Če vse to mleko prodamo, recimo po 14 h 1, tedaj imamo letnega dohodka od ene krave samo v mleku 350 K ne oziraje se na to, koliko je vredno tele, gnoj i, t. d. Tako izkoriščanje je vendar mogoče le v bližini mest in trgov, tovarn in drugih krajev, kjer se mleko po tej ceni spravi v denar. Drugače je pa stvar v oddaljenih vaseh in kjer se vsled prevelike množine goveje živine ne more mleko prodati. Tu je postala potreba, da se spremeni mleko v drugo trajnejšo obliko to je, da se iz njega napravlja surovo maslo in sir. Izdelovanje surovega masla je pri nau sicer povsod vpeljano, vendar način, kako se to izvršuje je zastarel in daje premajlme dohodke. O izdelovanju sira med priprostim ljudstvom, kot takim ue moremo govoriti. Imamo sicer na Kranjskem 45 mlekarskili zadrug, ki na to delujejo, da se mleko kolikor mogoče koristonosuo izkorištnije, vendar pogrešamo tu se tistega občnega na.j)redka, ki ga zaliteva ta panoga. Da bi se tej obři potrebi ustreglo, nameravala je dežela v prihodnji kmetijski soli na Gorenjskem nastaviti posebnega sirar-ja, ki bi bil teoretično in praktično izucen, kateri naj bi praktično kazal v soli in tudi ukaželjnim posestnikom, kako naj pravilno izdelujejo surovo maslo in air, da dobijo dobre izdelke, pri katerih se jim mleko približno povoljno izplača Takega sirarja je dežela tudi že nastavila. Ker se pa kmetijska sola letos vftled obatnikcije v deželnem zboru iii otvorila, zaradi tega tudi nameščeni sirar — gospod Sieber, rodom Švicar, jako praktičen in izurjen vesčak — ne more dejansko svoje službe tako izvrševati, kakor hi jo mogel po svojem poklicu in namenu. Sedaj je začasno prideljen vodstvu kmetijske šole na Grmu, kjer praktično podtičuje učence v umnem izdelovanju surovega masla in sira. Samo ob sebi je umevno, da bi na željo posameznih posestnikov, mlekarskih zadrug in občin podajal praktičen poduk tudi tem interesentom, ako bi ti to-ie zalitevali. V interesu povzdige mlekarstva je, da bi se naži živinorejci na Dolenjskem oglasili in prosili pri veleslavném deželnem odboru, da jim le-ta posije tega praktično izkušenega vesčaka sirarja v poduk, da bi se naši gospodarji ua deželi v krajih, kjer se ne more mleko po pravi ceni v denar spraviti, poučili v izdelovanju finega surovega masla in sira. S tem bi se močno povzdignila vrednost nase govede. Uže sedaj nese mlekarstvo naši deželi nad 1 milijon kron dohodkov. Ta svota bi se lahko zdatno povišala, kar bi zelo dobro došlo našemu kmečkemu prebivalstvu na deželi, in v ta nameu so napisane te vrstice, da se opozoré naši župani in drugi uplivni možje na to priliko, da bi se naše ljudstvo na deželi poučilo o umnem izdelovanju surovega masla in sira, in bi bilo le želeti, da bi hoteli to priliko porabiti ! Korist zadružništva. Namen tega članka je v prvi vrsti pridobiti stanovske tovariše za današnje gospodarsko gibanje, pa tudi onim, ki se že vneto borijo v uasih častnih vrstah, želimo potisniti v roke sabljico, ki naj jo sučejo pri agitaciji v prid stvari, ki so jo spoznali za dobro. V ta namen hočem v lalikoumljivili besedah opozoriti na koristnost zadrug s tem, da dokažem, da zadruga v resnici laliko bolje in ceneje nakupava in za višje cene prodaja. Ako se ozremo po obstoječih zadrugah nekoliko bližje, bomo — liranilnice in posojilnice izvzemši — takoj lahko razločili dve glavni smeri, v katerili delujejo ; po njiliovem namenu lahko razdelimo zadruge v nakupovalne in prodajalne zadruge, ker ali posredujejo nakup vsega tega, kar potrebuje kmet v svojem gospodarstvu, kakor: gnojil, krmil. Živine, strojev itd., ali pa prodaje raznih kmetijskih pridelkov, n, pr. mle-karskili izdelkov, putra, sira, plemenske in klavne živine, žita, špirita, vina itd. Pač ne sklepamo napak, ako trdimo, da so slabi Časi našega kmetijstva zadnjili 15 let ob enem glavni vzrok, da se kmetje vedno bolj družijo, da si zvišajo dohodke. Po pravici smemo reči: sila kola lomi, in ta nam je dala tudi spoznati potrebo, da se mora nekaj izpremeniti in zboljšati. Sredstvo za to pa smo našli v čisto priprosti obliki kmetijske zadruge, kije v stanu v mnogih slučajih z velikim vspehom odpomoci naši bedi ali vsaj naše stanje bistveno zboljšati. No, katere pa so koristi zadrug in sicer nakupovalnih ? Cisto nobene posebne brihtnosti ni potreba, da kdo umeva, da more taka zadruga blago ceneje oddajati, nego je to mogoče kakemu trgovcu, ki ne more, pa tudi noče prodajati s tako majhnim dobičkom kot zadruga. Glavni nasprotniki kmetijskili konsumov, razni trgovci in kramarji sicer lažejo, da to ni res, toda skušnja jili bije po zobeh : zadruge imajo od vseh stranij najcenejše ponudbe, najobširnejše poroštvo za dobro blago, kar se tudi lahko razlaga, ker so ravno brez izjeme zanesljive odjemalke velikih množin blaga. S tem, da so se izcimile sčasoma „Zveze" več kmetijskih zadrug, je dobljena zopet nova ugodnost. Posamezne zadruge pošiljajo namreč večkrat na leto naročila za blago na „Zvezo", ki je za vse skupaj ob enem naroči. Na ta način so cene „en gros", to je v velikem zopet izdatno nižje. Veliko si prihrani zadruga pri vožnji (frohtu). Ze ta razlika mej vagonsko in posamezno vožnjo ceno je mnogokrat tolikšna, da je lahko spoznati znatni dobiček zadruge, posebno pri manj vrednem blagu ; kmet mora le hoteti nekoliko globlje misliti, in k temu ga vzpodbudimo, ako mu damo priliko, da primerja razne cene. Da „Zveza" kmetijskih zadrug kot posredovalka mej velikim trgovcem in porterjem in posamezno zadrugo skrbi vedno le za priznano dobro blago, o tem ni dvomiti. Pri tem pa ostane bogati dobiček, ki je preje obvisel na postajah, skozi katere je moralo blago, lepo pri kmetijstvu, pri zadrugi in njenili članovih. Zadruga plača sicer za poslovanje in razne Zvezne organe mal pribitek na blagu, ali ta je vedno le neznaten del onega, kar se prihrani s cenejšim nakupom in cenejšim tovorom. (Kunai: prilioiinjii.) Politični pregled. Presvitli cesar je nekaj obolel minole dni. Lotilo se ga je trganje v udih. Pa mu je že odleglo in spet opravlja vladarske posle. Vest o cesarjevi bolezni je zelo izpremenila avstrijske narode in bali so se za ljubljenega vladarja, kateri že 54 let z modro in močno roko vlada našo državo. Da bi jo še dolgo let — dal Bog ! — Nas cesar imel je te dni odpotovati za več Časa na Ogrsko. A cesar ne pojde. Vzrok temu je, da so se Mažari pri odkritju spominka puntarja Košuta obnašali in govorili prav veleizdajsko. Globoko je tudi užalilo cesarja, da se s tako silo po Ogrskem preganja cesarska pesem. Vlada je bila že od nekdaj Ogrom preveč prizanesljiva, sedaj pa ima hude posledice te prizanesljivosti. Državnozboreka kluba „Slovanski centrum" in „Hrvatsko-slovenski klub" sta se združila v en klub, ki se zove „Slovanska zveza". O državnem zboru ni kaj poročati. Vedno pogajanje med čelii, Nemci, vlado in drugimi strankami, razni burili prizori, kateri so narodom v pohujšanje in škodo, gledavcem iit poslušavcem pa v zabavo. Oe vlada Nemcem kaj obljubi, bo Ćebi po koncu, če pa Čelii kaj pravičuega zahtevajo, oni grozé, da mora iti vse v kosce, èe se ue zgodi njih volja. Ueci smemo: po novih volitvah disi. Zanimivo bi bilo to: Vojni minister je zahteval Ře več vojakov, a vsi poslanci so se odločno uprli. Saj oboroženi mir in vedno nove priprave za vojsko itak dosti črpajo državi kri in moč. Ruski prestolonaslednik je obolel za susico, zdravniki imajo malo upanj?, da bi ozdravel. Govori se, da je srbski kralj za svojega prestolonaslednika imenoval kraljičinega brata. Turki uganjajo po MacedoniJ) prave grozovitosťi. Ce kje ustaše premagajo s likrat, 4krat večjim številom vojakov, jih vse, žive in ranjene, kar pomore. Cerkve rušijo in požigajo ter tudi grdo ravnajo z ženami, starci in otroci. V Turkili teče ie vedno krvoločna kri, a nase ,,kr8Čan8ke" države se vedno mirno gledajo to klanje, saj 80 „krsčaiiske" seveda ! Kdor ne veruje, naj se spomni, kako se je godilo Hurom, ko so po Evropi prosili pomoči. Na Bolgarskem imajo nove ministre. Na belgijskega kralja je streljal nek laski anarhist, a ga ni zadel. Razjarjena množica je hotela napadalca raztrgati, da ga niso ubranili orožniki, čudno, vedno in povsod je napadalec in morilec kak Lah ! L.ISTBII. Soinčna ura. „In življenja se veselite, dokler ěe živite", odmevalo je daleč pi) cesti. Pevec je bil mladeuić v prav čuđiii opravi. „Kr«sen glas ima, škoda, da ga ne rabí v čast boijo" — tako SI misii franćiikan, ki gre ravno po cesti s presv. BeŠnjim Telesom k bolniku. Pa hitro je zbral svoje misli in spet mislil na Izveličarja, katerega nosi Da svojem srcu, Že je blizu pevca, ki obmolkne. Pobledi, poklekne in trka na prsi, govoreč tako glasno, da ga sliši duliOTnik: „Bog bodi niilostljiv meni ubogemu grešniku!" In duhovnik si celo nadaljno pot kar ni mogel izbiti IZ glave tega prizora in goreče je stiskal k sebi Jezusa in prosil : „Bodi mu milostljiv, bodi niu milostljiv." In tli tujec, kdo je bil? Kes igralec, kakor ga kaže obleka'? A)i se gledališčni igralci tako obnašajo pred Najsvetejšim? Zares, ubogi mladenič je bil ud potujoče gledališčne diužbe. Bil je sin pobožne, pridne rokodelske družine z D. Dobri stariši so dali nadarjenega dečka v šolo. Najbolj ko-prneća žejja njih srca je bila, da bi ae posvetil B()gu._ Pa ta želja ni tlela v njiju srcib kar od vsega početka. Šele od zadnjega misijoiia sem sta postala bolj resna in bogoljubna. Prej sta veliko veliko bolj ljubila svet in njega razveselje-vanje. In tudi Ferdinand se je navzel tega duha že v zgodnji mladosti tako, da so nm se v semenišču hodili taki dnevi prav pogosto in živo v spomin. Silovit boj med milostjo in svetom oglasil se je v njegovi dusi ; in zmagal je svet, Ferdinand je zapustil semenišče, ko je imel ie štiri nižje redove ali blagoslove. Kam naj gre? Domu? Ni si upal. Prvo noč je ostal v gostilni. Tam je bila ravno neka gledališčna družba, ki je pivce zabavala pozno v noč. Nekdanji bogo-slovec je gledal in poslušal, in silna želja ga je obšla, da bi ljudje občudovali njegov krasni glas in njegovo gledališko spretnost. Radi so ga igralci vsprejeli med s«, in reševal je svoje naloge tako izborno, da so vse storili, da ga za stalno obdržé. In sedaj je bilo že sedem let od tistega večera. Ostal je pri oni družbi do danes. Vera njegova je še živela in še vedno ae je oglašala vest m opominjala, a volja je bila medla in ujiadla, skušal se je »motiti in pregnati podobo, ki mu je noč in dan stala pred očmi: široko zevajoče, brezdanje, večno brezdno. Kolikokrat bi bil rad žalosti zavpil radi svojega izgubljenega življenja. A zdelo se nm je nemogoče, da bi grešnik, kakor je bil on, bil še za kako pametno uporabo na tfm svetu. „Zgubljen — pokvarjen — umorjen, tako se bu glasil napis moje zgodovine, če se bo komu zazdelo jiisati jo", dejal si je sam z bridkim nasmehom. Sam nad seboj je bil obuiial, a en človek še ni obupal; njegova pobožna mamica. Žiloat ni bolest je položila očeta v zgodnji grob, živela je le še mati tega ubozega, izgubljenega sina, živela za to, da neprestano moli in joka zanj. V frančiškanski cerkvi pred podobo piežalostne Matere Božje izlivala je dan na dan svoje tugepnlm» srce. Tako so zbežala leta, a «panje njeno ni zbežalo. Nek notranji glas je rekel, da ga bo rešila priprognja žalostne Matere Božje, To je bil Ferdinand, gledališčni igralec, ki smo ga bili prej pustili na cesti. Duhovnik s sveto popotnico je že odkorakal dalje, Ferdinand je še klecal. Kar se razlegne po dolini mili glas zvona od bližnje cerkve na hribu, in danes odmeva ta „Ave" tudi v duši ubozega Ferdinanda. Iz prsij obupanega grešnika izvije se kakor globok vidih: „ťVsčena Marija." Že pozabil je bil, kdaj je molil zadnjič „Češčeno Marijo". Ves zamišljen koraka po cesti dalje, pa nevedé krene na pot, ki Todi na omenjeni hrib, mesto da bi šel v mesto za svojo družbo. Velika, krasna hiša Božja je to, obdana od mnogih kapelic. In kako krasen razgled se nudi Ferdinandu ko pregleda dol v dolino. Pod nogami mu ležé v polni poldanski svetlobi lepi, slikoviti kraji, polui pridnih, delavniii prebivalcev: ali je izmed njih kateri tako nesrečen, kakor on? In vendar je moral neprestano igrati srečnega s papirnato krono tia glavi in losenim kraljevim žezlom v rokah. Dolgo že ni bil v nobeni cerkvi, danes ga je nekaj vleklo notri. Saj se ne bo nihče zgledoval nad njegovo Čudno obleko, saj je malo čez poldne in cerkev gotovo prazna. Kar uzrè na pročelju cerkve solnčno uro z nap som : „Vsaka rani, zadnja umori !" Dolgo je stal Ferdinand pred uro in opazoval kazalce ter njih tek, „Katera bo? Kolikrát pride še kazalec na okoli, da pride ura, da se ono temno brezdno za veke strne in zapre nad teboj? Ušel bi. Ušel? Kam? To je tista ura „zadnja" in ni nobena več za njo. Će nimam za to življenje nobenega upanja, nobenega veselja več, ali naj ne utečeni saj večnemu pogubljenju?" Gre v cerkev, večna luč gori pred taberna-keljuoiii in mu naznanja, da tu biva Ijubeznipolno Srce Dobrega Pastirja. Iznad tabernakeljna pa gleda na grešnika bolečin napolnjeno obličje, sedem mečev prebada srce žalostne Matere Marije. In ko ugleda to podobo, izgine vse pomišljanje, grešnik upa, „Pribežališče grešnikov, žalostna Mati, reši me, saj ti si me dovedia sem", vzdihne in solze se mu nderó. Da, ona ga je dovedla tu sem, Mati žalostna, h kateri je tobko molila žalostna mati tega grešnika. Ob isti uri, ko je Ferdinand sreča) Dobrega Pastirja na cesti, klečala je njegova mati v svoji neutrudni stanovitnosti pri oltarju v frančiškanski cerkvi in molila. In Marija je prosila svojega Sina in poslal je žarek milosti v to stiskano srce: Marijino zvo-nenje, napis ob solnčni uri, milostna podoba: vse to je ogrelo in otsjalo mrzlo, ledeno skorjo krog srca. Dolgo je tu klečal in molil, izgubljeni, a tudi najdeni sin. Kar pristopi nek pater, položi mu roko na ramo in z mehkim glasom reče: „Prijatelj, pojdite za menoj." (Konec sledi.) Domače vesti. (Umrl) je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji 30. m, m. g. Nikola pl. Badovinac-Badovinski, c. kr. dvorni in ministerijalni svètnik itd. v 75. letu svoje dobe. Bil je blagi pokojnik vrl, navdušen narodnjak, a niČ manj odločen kristjan ter dober, prijazen in šaljiv družabnik. Delal je Teliko Ćast svíiji domačiji tímnberku, in ga bodo mnogoštevilni })rijHtelji njegovi teiko pogrešali, Dné 22, m. m. yršil se je ob 8, uri zjutraj pogreb na novomeško pokopališóe ob obilni udeležbi najodlicnejšega občinstva. Truplo so potem prepeljali na Sušak. Svetila mii večna luč! (Občni zbor) kat, pol. društva za Novo mesto in okolico vršil se e 24. m. m. ob precej številni udeležbi udov. Med drugim izvo jen je bil uov odbor tako-le : predsednik : Anton Koknlj, kamnosek vBršljiiiu, 1. podpredsednik: S.Pebarec, župnik v Úrnomlju; 2, podpredsednik: Davorin Fra uči č, kliilmčar v Novem mestu; tajnik: Frančišek Vidmar, kaplan vŠmilielu; blagajnik: Jožef Jaklić, kanonik v Noveiti mestu; odborniki: Matija Erzar, dekan v Semiču; M, MatjašiČ, župan v RoBnluicaii; Ivan Podboj, župnik v Toplicah; Gašpar Poreiita, župnik v StopiCah; Janko Zak rajšček, župnik v Vavti vasi; namestnika : Josip Borštnar, župnik v Šempetru; Anton Šm i do vn ik, župnik v Prečini, (Sv, misijon) se vrši v áempetru od 29. novembra do 8, decembra. Vodijo ga čč. gg. oo. lazariati, (Ponesrečil) se je dne 24. t. m. Cečelič Franc, po-seBtnik v Koroški vasi, župnije Podgrad. Žagal je namreč v gozdu neko bukev, katera je v naglici padla ter podrla nesrečnega, Pripeljali so ga z zlomljeno nogo v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. (Vodovod) deluje od srede minolega meseca po celem mestu v obče pray dobro. Nekateri nedostatki in pogreški so se že odpravili, a drugi se še bodo. Te koristne naprave sedaj ne morejo dosti prehvaliti tudi njeni bivši najiinjši nasprotniki. (Nova cesta) od liicinanje yasi do Toplic, s katero se ogne velikemu klancu, je dodelana m izročena prometu. Cestni odbor pod vodstvom vrlega načelnika g. Zurca je s tem novim delom vredno zaključil letošnje delovanje; saj je med drugim tudi lepo popravil cesto od grada na Kamnu skozi Kandijo ter ono proti Prečim v splošno zadovoljnost. (Miklavžev večer) priredi kakor lani tudi letos „Ljudska knjižnica v Šmihelu". Mikiavž se prikaže s svojim spremstvom najprej pri „Valentinu" krog 7. ure zvečer. Ko bode ondi razdelil pridnim darove, porednim pa šibe, odide v Kandijo v prostore Jakše-tove gostilne, kjer bode istotako pokazal svojo radodarmmt. — Htariši, ki želijo, da se Miklavž spomni njihovih otrok, naj po-šlejo namenjene reči {z naslovom!) pravočasno k g. JakŠetn v Kandiji oziroma v kaplanijo v Šnjihelu. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Dolenjski Sokol) napravi kakor po navadi v petek dne 5. deceinbra t. 1. v prostorih Narodne Ůitalnice Miklavžev večer z prijaznem sodelovanjem „Dol. pevskega društva" in „Glasbene Matice. Več na vabilih, odnosno lepakih. (Domača umetnost). G. Jvan Svetec, brivec v Novem mestu, je naredil podobo iz las. Podoba predstavlja ziitiako pokrajino s tremi hišami in cerkvijo. Na prvi pogled se misli, da inm človek pred seboj slikano podobo. (Pokopavanje mrliče v), V Mestu in Kandiji se že dlje časa kaže nujna potreba osnovati di'užbo za pokopavanje mrličev. V tem oziru slišimo, da se snuje posebno društvo, katero bi prevzelo to nalogo ter določilo stalne cene in s tem ustreglo vseobčim potrebam. (Gospejno društvo kršČ. ljubezni Sv. Vin-cencija Pavi,) v podporo obilnim ubogim in bolnikom našega mesta se je ustanovilo in ima svoj prvi obČni zbor in ustanovni shod 1. decembra. Ker je potreba res velika in je namen društva nad vsa krsčansk in človekoljuben, zato novo društvo prav toph» priporočamo že znani naklonjenosti blagih dobrotnikov, Natančneja pojasnila daje g. vikar, (Iz Toplic) se nam piše: Dosedanji najemnik knez Auerspergove kopeli gosp, Adolf Tambornino se je odpovedal najemnistvu ter se poda v Opatijo, da tam prevzame neko drugo podjetje, — V kratkem času, kar je bil g. Tambornino tukaj, se je kopališče po njegovi skrbnosti in prijazni postrež-Ijivoati precej povzdignilo. Zato škoda, da odhaja drugam. (Kletarski tečaji.) Kakor vsako leto, bode priredil podpisani tekom letošnja zime tri kletarske tečaje prt državni vzorni kleti v liudolfovem. Vsak tečaj bode trajal tri dni in so v tem Času vaak vinogradnik lahko priuči teoretično iu praktično vsemu, kar mu je y umnem kletarstvu treba zoati. Z» oddaljene revne vinogradnike, ki se hočejo enega teh tečajev vdeležiti, dovolilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo podpore od 10 do 16 K. ~ Prvi tečaj se bode yrŠil koncem meseca decembra, drngi meseca januarja in tretji februarja meseca. Kdor se misli eneg» teh treh tečajev vdeležiti, naznani naj to do 16. decembra t, 1, c. kr. vinarskemu nadzorstvu v liudolfovem in pové naj, katerega meseca bi se najraje tečaja vdeležil. Ako pa kdo namerava v ta namen dobiti državno podporo, priloži naj »pričevalo občinskega urada, da je ubožcn. Bohuslav Skalickj> c. kr. vin. nadzornik za Kranjsko v Eudolfovem. (Ponarejeni bankovci,) V zadnjem času prišli so posebno v Budimpešti ponarejeni bankovci po 10 kron v promet, katere je bmiisija za poskuševanje ponarejenih bankovcev kot precej podobne pravim bankovcem spoznala. V splošnem imajo ponarejeni bankovci te vrste nastopne znake: pristni deaetkronski bankovci kažejo v glavnem risu vijoletne črte, ponarejeni pa predstavljajo preplavljeno in bolj rujavkasto podobo, Nadtiaek pri pristnih bankovcih je izražen v jasnih, črnovisnjevih potezah na belem papirju, pri ponarejenih pa nerazločno in radi tega ponarejalci to z vporabo prebarva-nega papirja nadomestijo. Barva serij in številk ponarejenih bankovcev je slična glavni podobi, vendar pa z rndečo tinto ali barvo prebarvana, vsled česar napravi temni in nebistri vtisek, kar pa je pri pristnih bankovcih v rudeči barvi tanko in čisto. (Dobavni razpis.) C. kr. trgovsko ininisteratvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je kap-landska vlada razglasila ponudbeni razpis za dobavo G8.600 pragov (švelarjev), katere potrebuje v letu 1903, Zapečatene ponudbe z napisom „Tenderu for Sleepers" vložiti je do 23. decembra t. 1. opoludne pri „Controller and Atiditor-Gíneral, Capo Town", Ponudbeni uzorci in pogoji se dobé pri „Railway Stores" v Kapstatu, v „Port Elizabeth in Kast London". — Pripomni se, da se je zadnja enaka dobava oddala neki tvrdki v Durbanu po naslednjih cenah: 2 sh 4^/3 d za prag 5 Čevljev 6 col X 7 col X 4 cole dobavljeno v vagonih na obrežje Port Elizabeth, in da znaša pristojbina za. prekladanje iz la-dije v vagone 1 sh 6 d za tono 40 angleških kubičnih čevljev. (Dobavni razpis.) Trgovinsko ministerstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se bodo dne 31. decembra t, I. ob 11. uri dopoludne na borzi v Bru-seljn sprejemale poniidbe za dobavo 12.000 smrekovih drogov za brzojav. Varščina znaša 16.430 frankov. (Razglas.) Dolenjsko kletarsko društvo je pričelo z vinsko kupčijo in bo kupovalo vina pod sledečimi pogoji: 1.) Vino mora biti pristno, popolnoma zdravo, pravilno napravljeno in okusno. 2. Vina se kupujejo v prvi vrsti od članov društva, pa tudi od neudov, ako pristopijo k društvu, kadar vino prodajo in vzamejo vsaj en opravilni delež (po 20 K). 3.) Kdor želi prodati svoje yÍno kletarskemu društvu, naj prinese ali pošlje vinsko poskušnjo najp*)zneje v četrtek, dne 11. decembra 1, 1902 do 2. ure popoldne t pisarno c. kr, vinarskega nadzorstva v Novem mestu. Za pokušnjo je vzeti steklenico, ki drži vsaj 1 liter vina. Kdor pošlje vino po pošti, naj ob enem naznani, koliko vina ima na prodaj, kje leži vinograd, iz katerega vino izvira, koliko ima istega vina na prodaj iu po kateri ceni ga postavi v Novo mesto. — Za načelstvo dolenjskega klatarskega društva v Novem mestu, dné 25. nov, 1902. Bohuslav Skalický, t. č, načelnik. (Vabilo) na občni zbor obrtne zadruge za sodni okraj novomeški v Novem mestu, kateri se bode vršil dne 14. decembra t. 1. ob 1 uri popoldne v zadružnih prostorih (gostilna „pri slonu") v Novem mestu. Ako prvi zbor ne bi bil sklepčen, bode drugi občni zbor ob 2. uri istega dne in se bode sklepalo pri vsakem številu navzočdi udov. — Dnevni red: J. Nagovor načelnika; 2. poročilo načelstva in predložitev letnega računa; 3. poročilo zborničnega svetnika gospoda Iva Kregarja iz Ljubljane o pomenu obrtnih zadrug in o stanuo-vitvi zveze kranjskih obrtnih zadrug ; 4. glasovanje glede pristopa k deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug; 6, posamezni nasveti in slučajnosti; 6 volitev a) zadružnega načelnika, b) zadružnega podimčelnika, c) 14 odbornikov,) d) 6 namestnikov. — Obrtna zadruga za sodni okraj novomeški v Novem meatu dne 14, novembra 1902. NAČELSTVO. (Petero božičnih pesmi) za solospeye, itieâaii zbw in orgije. Zložil Igu. Hladnik, Op, 44. Tisek Ka.tol. tiskarne v Ljuhljani. Cena partituri 1 K 20 vin. Na že znane pesmi naredil je g. skladiitelj jako iepe in lahke napeve. Posebno bo ugajala et. 5. To je pravi otroško-prisreni božićni duh. — Orgauisti bodo gosp. skladatelju gotovo hvaleini za. to novo lepo delo. Za Marijine lí ru žbe pa je izdal Hladnik „16 Marijnih pesmi" iz op. 15, med katerimi so najbolj udomačene njegove pesmi. 20 iztisov stane 5 kron, posamezni iztis 1 krono. — Ker so te pesmi zložene popolnoma v cerkvenem narodnem slogu, upamo, dft bodo družbe rade posegle po tej zbirki, ktero 8 tem prav toplo priporočamo. (Ročna izdaja deželnih zakonov in nkazov za vojvodino Kranjsko.) 3. zvezek, drugi natis, izdal deželni tajnik J. Pf ei fer, natisnil in založil A. Klein & Comp. Ta lično tiskani in pregledno urejeni zvezek obsega t obeh deželnih jezikih red o požarni policiji in o gasilnih stražah, zakone o odpravi farnih nbožuih naprav, o javnem oskrbovanji ubožcev po občinah in o uravnavi domovinskih razmer. Knjiga stane 1 krono. Iste izdaje je ravnokar izšel tudi 10, zvezek v drugem natisu, ki v obeh deželnih jezikih obsega stavbni red za Kranjsko razun občinskega ozemlja deželnega stolnega mesta Ljubljane, in znkcm o stavbah v okrožji podeljenih jamskih polj. Ta zvezek, v kateremu je dodan natančno in skrbno sestavljeni register, stane 1 K GO h. (Današnji list) obsega deset stuani, ' Razne stvari. * (Vse v redu.) Ogrski grajSČak peljal se je po železnici domov. Na kolodvoru ga je Čakal njegov kočijaž Ferenc z vozom. Med potom se je razvil med njima sledeči pogofor: „Vse v redu doma?" — „Vse v redu, milostljivi gospod taron !" — Ferenc čez nekaj časa: „Karo je poginili" — ■Grajačak: „Karo? Moj ljubi psiček? Zakaj je poginil?" — Feienc: „Ker je preveč pečenega konjskega mesa pojedel." — GrajSČak; „Kako je prišel k pečenemu konjskemu cieau y" Ferenc: „Ker je osem konj zgorelo." — G-rajsčak; „Osem konj zgorelo? Kako se je to zgodilo?" — Ferenc; „Grad je pogorel." — Grajščak: „Istem I Moj grad pogorel? Kako ae je pripetila ta nesreča?" — Ferenc: „Ker se je prevrgla a*eča, ko so djali taščo na pare." — Baron: „Za Boga! Ali je tašča umrla? — Ferenc: „Mrtvoud jo je zadel, ker je iiiihistijiva gospa soproga s huzarskim ritmojstrom pobegnila," In vendar je bilo po mnenju Ferenca vse v redn doma. (Jud prekosil juda.) K nekenm kosilu sta bila med drugimi povabljena tudi dva juda. Oba sta bila sračje naravi, vse svetlo se jima je dopadlo. Tndi pri tem kosilu «o bile na mizi arehrne ilice, vilice in noži. Jeden izmed judov si je mislil, zakaj bi si jedne žlice ne shranil za spomin, fn smuk — zginila je srebrna žlica za njegovo Skornico, Drugi jnd je to opazil ter si v svoji nevoSljivosti mislil: Ti ne smeš odnesti žlice, a jaz brez nje ne grem. Ko so vsi gostje vstali od mize, oglasi se čifut brez žlice; ,Gospoda, pokazati vam hočem še nekoliko svojo čarovniško spretnost'. ,Glejte, to ilico — vzel je z mize srebrno žlico — ki jo držim v rokah, vtaknem tu vpričo vseh v iep s roje suknje.' Vtaknil je ilico v malho in godrnjaje nekolikokiat zavrtel roke po zraku, ter rekel : ,Glejte, vstaknil sem žlico v žep suknje, in kje mislite da je sedaj'. In vsi 80 odgovorili: ,V fepu vase sukuje'. ,Ah', pravi jud, ,motite se, žlica je tu v škornici mojega prijatelja'. In ae/e za škornico drugemu judu ter mU potegne íírebrno žlico iz nje. In prvi jud je odšel irez žlice, dnigi pa je odnesel ukradeno žlico. Tako je osleparil jud juda. Naznanila mestnega iiiagistriita. Haiglas. Mestno župwiÉitvo v líudolíovem iiaísuauja, da je prepovedano hišnim (inBeatnÎKom k»ki)r tudi str Mik ara, kateri imajo vodovod v liiSe iiaiieljnu, puši^ati jto ne potreb nem odprte pipft v hiSnl), kakor tndi pri javnih vodtijabiU podklftdati zavoriiice s kamenom ali lesom, da bb voda po nepo-trebiieni iiiceja, ker jo vodii «daj pitna ter za vsako raho Ěista, Ako boile javnft stra2ft pipo odprlo dobila, se hode dutični kaiiuval. Ker Be je kljub prepovedi opazilo, da se še ved«) smeti, kakor tudi drug's neauag'a in voda raeûa jired lii.še, se torej a lein Se enkrat vsi gospodarji na ta iiedcstatek opozarjajo in le \ioie zanaprej tiajstroije proti takim pufitopalu, Uestno županstvo v Rndolfovem bode oddalo za leto ItíOS mestne vožnje iti bode v to avrlio diié 'J, t, m. oil lU. do 11. ure dopoMne v mestni pinarui javua dražba pod sledeSiiai pogoji: 1.) Oddaja voženj velja za čas od 1. januarja do 31, decembra 1903, — Zi vožojo potrebni čaa se en dan poprej ii:ipové, vendar se morajo ^loco-vožaje" tekom 12. iir izvršiti, sicer je županstvo opraviěeno, vožnje na stroàke podvsetuika v drugem kraju za napovedani Èas, preskrbeti, — 3.) Kupi Sute morajo ravno tako veliki biti, J^akor taisti za erarii^tie ceste. — 4.) Uledi zalagania peska za zidanje iu druge šotoriiie za mestne ulice iu ukrajtte ceste, se v okraju navailua šatorinska truga 3G cm visoka, 1 cm »iroka in l'i2 om dolga kot normalna trnga, za cestno sato in pesek pa truga 27 mernikov držeia, zahteva, iu niura pùdvzetiiik vaak priinanjkljaj povrniti. Podvzetnik mora pred priietkum zalaganja dati Sotorinsko tru^o nradao izmeriti. — Ů.) Za zalaganje peska je isti iz dosedanjega poganskega kamnolom« do-loćen, mestno županstvo vendar dovoljuje podvzetiiiku, ako ima taisti primeren kamnolom na svojem poiestvu, da sme tndi iz istega zalagati. — C.) Mestno županstvo zahteva od dražbenikov 10°/(, vadiji, oziroma kavcijo v enakem znesku, — 7.) Po sklepu in potrdilu vsejta zalaganja se dobi plačilo pri mestni blagajai. — 8.) Zaveze podvzetuika imajo na zahtevatýa mestnega županstva tudi za njegove pravne naslednike obvezno moĚ. — 9.) Ta zapisnik, za katerega ima podvzetnik koleke sam plaiSati, nadoine-stuje pravilno pogodbo, in je tudi porok za prevzete dolžnosti z njegovo kavcijo in z njegovim premoženjem- — 10.) Pri tem se izrecno opomni, da ima ta ïuiaiiiSevalna dražba samo za navadne potreb.ncine mesta veljavo, iu ni eventiielno zidauje kake druge stavbe v tem zapopadeuo, — H.) Kraji za odlaganje se od slučaja do slučaja določijo. — 12.) Za to dražbo se tudi o pravem času došle pismene ponudbe {oferti> sprejemajo. — 13.) Mestno županstvo ima od mestnega odbura pravico, dosežene zmatijSevalue ponudbe potrditi, ne da bi bilo na «adnjo ponudbo vezano, — 14,) Pripomni se, da v tej dražbi vožnje za sneg odpeljavati niso zapopadeiie, ker si županstvo pridrži pravico, za te vožnje tudi druge voznike preskrbeti. Tndi 80 biide isti dau oddala odgonska priprega in odgonska lirana za I. 1903, za kar bode javna dražba od 11, do 13, ura depoldne v mestni piaarni. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. J. Mužina, posestnik, 1 K; Martin Poliftk. župnik, 5 K; Fran Zoreč, župnik, 4 K; Jos, Pavlin, krojač, 1 K; Jos. Dular, posestnik v Valti vasi, f) K -, Mih, Mramor, posestnik, 10 K; velebí, g. baron Wambold s Hmelniha, voE zelja ; gospa Witsohl it tírebrnič, voz krompirja, repe in fižola ; Andrej Češenj, župnik, vrečo pšenice in tri vreče pranine. Umrli so: 17, novembra: Marija IfoSevar, bSi posestnika iu usnjarja, hiš. Št. 77, ii mesecev, jetika. Javna zalivala. Svinia onima, koji sn murnu pok. suprugu dvor. savjetuiku Nikoli pl. liaiiovincu za njegove težke bolesti pružili ma kojim uaSinom pomoč i olak-iiali mu zadnje dane, narobra, velika železna pec je na prodaj. — VeČ t upravntštvu „Dol, Novic". (295—1) « na željo tudi nekoliko polja, Itžeča blizu župnijske cerkve v Stopičah, se da takoj v najem- Hiša je pripravna za rokodelce ali za penzijoniste ; v njej se zdaj nahaja tudi inala prodajalna, katera se tudi lahko odda. — Več poié lastnik Ivan Rodič, naducitelj v Stopičab. (262—3) t, v- v Žabji vasi fit. 29., v prav dobrem stann, z vrtom in kozolcem (doplerjem) je takoj iz proste roke y.a prodati. — Več i>ove lastnica (l(;3-3) Marija Recelj v Rudolfovem. Hiša je po okusu najbolj podobno Dolenjskemu vinu boljše vrste, ter se prodaja na debelo pi) nizkih cenah v vinski zalogi Antonije Lakner v Kandijl št. 58, to je nasproti žage gospoda Josip Kosiček-a. (298-1) št. 122 Florijanski trg v Rudolfovem, obstoječa iz 3 sob s kuhinjo, ii kleti, novega hleva za 5 glav, 3 svinjakov in nekoliko vrta. K liisi spada 2 orala 642 seinjev z mešanim lesom ndado zaraščene hoste, 3 velike njive za Si5 mernikov posetve; na teh stoji nov pod s šiipo in 2 kozolca z nekaj travnikom. Proda se tudi hiša sama, ako kdo želi. — Pojasnila daje (279-2) Magdalena Bliimel. V prodajalni J. Krajec nasi, v Hudolfovem dobivajo se rHziične Miklavževe, božične in novoletne razglednice. Nadalje vsakovrstna i^rtla mm bdili tu mme^ kakor: lepi molitvenlki, knjižice s povestmi in zgradbami, dvanajst zvezkov Krištof Šmida; krasni zborniki zh razglednice in futogrsflje, pisalne podloge, lepi tintniki za pisalne mize ter drugi namizni okraski ; miiderne kasBte pismenega papirja itd. V veliki izberi bo razliini božični prti, barveni in svilnati papir, podobice za jaslice in tudi jako mične že narejene jaslice. Za pi ekupovalce posebno znižana cena. — Pri nag se vedno dobivajo svetinj ice, trakovi ter vodila za Marijine družbe, podobice, rožnivenci itd. Pri tej priliki usojanm se opozoriti na svojo popolno in najbolje urejeno zalogo različnega papirja, piaarnitíkega, pisemskega, kouceptnega, dokumentnega, risarskega ter vsakovrstnega ovojnega papirja. Umetna gnojila (^71-3) JiCpa nieblovana soba in lepi obokani lokal pripraven za klet hIÍ skladiHČe ie takoj za oddati v (273-3) Skaberne-tovi liiši. vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino. Kje, se izvé v tipravnistu] „Dol. Nov." (252^ i i ANTON WEISS, krojaški mojster v Novem mestu, Ljubljanska cesta Št. 39 priporoča za jesensko in zimsko sezono svoj nad 20 let na najboljšem řlasu obstoječi olort v napravo civilne obleke, vojaških in uradniških uniform, kakor tudi oblek za precastito duhovščino, gozdarje in ^ livreje vsake vrste, po predpisih in pod jamstvom. Pravo tuje in inozemsko blago je vsak óas na izbero. ^ Postrežba točna in vestna! mmmm 14% rudninski superfosfat 100 kg po 8-35 K, 40% kalijevo sol lOi) kg po 14.— K ima v zalogi trgovec Fran Perko. Sprejmem takoj (270—3) kovaškega i»onio(inika in enega kolarja, PlaSa po zmožnosti. Peter Gorupič. Kandija pri Novem mestu. francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale Transatlantique" Edina direktna in n^krajša črta poštnih brzoparnlkov, ki prevažajo zanesljivo, bres prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tn< in inozemskih /:eleznic, za navadna in okiožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Ud» Ěmmm&&> - v Ljubljani, Dunajska cesta št 6 - blizo znane gostilne „pri Figabii'tu", (300-2) Advokat [2136-3) dr. Viljem Schweitzer otvoril je svojo pisarno v Ljubljani Novosti EÎirnberskega blaga (igrače), elegantna novoaegtia darila za sv. Miklavža in božič za male in velike, 't' najnovejši okraski za božično drevesce, jaslice in podobe k istim, veliko izbiro ^ St^ Miklavževih, božičnih in umetnih razglednic; vse beletristične in poučne časopise, modne žurnale, muzikalije in knjige prodaja po izvirnih cenah v občo zadovoljnoat Friderik Tandlcr, (291—1) trgovina kajig, nmetnoïti, i g mí in galautorijiksgd blaga V Rudolfovem. let star. se takoj aprejiiie, kateri inin veselje do pekovske đe J 5—10 Kje, pcive uitravniàtvo „Dol, Novic". (277-2) Slavnemu obćinatvu naznanjam, da imam veliko izbiro novo di^šlega izbranega blaga za (285-2) mtMawàa iartla In BJoilia® in sicer razne vrate sladéic, kakor čokoladne izdelke, piškotke, riiziiovratne bombone, tudi z likerjem nalite, raznovrstne galanterijske izdelke, izdelke iz papirja, šolske potrebščine, razno ovočje, kakt^r: pomeranče, limone, fige, rožičke, čaj, rum in sto in ato drugih produktov. K obihieniu kupovanju se najudaneje priporočam Alfonz Oblak, trgovec v Novem mestu. Dva Se prav dobra stroja za rezanico rezati, in drugi za peso ali repo rezati, sta na prodaj v deželni kmetijski šoli na Grmu. (ï57-4> bolj priletnega, išće vodstvo kmetijske Šole na Grmu. — Mesečna plača 16 kron. Nastop v šestilitednib. (268-3) EZ^H^ZH Sv. Miklavž! Lepa primerna darila za pridne otroke, dobijo se v prodajalni 1286-2) J. Krajec nasi, v Rudolfovem. N««nan]am, da iuiwm v tiloRl Teduû friino In triieino blsfto Tuk« Yrate ze. iaatlta (oipoila duhaimlkt. Tiiđi slav. p. n. obSlnitvn n»-iniiiijiim, dn itDam v lalogl rnaka Trate modern» Stofo ter tudi nspt«-moćljli' tirolalit loden m havllok«. Tudi iniam narejene havilok« vaaki velikodtl la gosiJtidaín deiki I>u nizki cea i. Uijiikuai luiîaD« Vf t krojaški mojster. 5ioro4« i« prei. duhovííiai v iidelovanje v..(ikovrxtMe oMcbo, posebno Jt^* t&larjc, površnike itd. ^ïj po najokuBnejSein in najnovejâoni kroju. — lidolujem vsako, v to stroko Bjiadajote dalo natauOuo po meri. PrijKjroiam mb preí, duhovĚíiui, đa nie blagovoli po&iHtÍti b cenjo-1 niini niiročili, zHgotavljajoè, díi bodem vedoo skrbal, da iirocim TSftko narotilo v uajveÈjo zadovoljnoBt proćaslitih naroínikov. SUt. p. n. obíinBtTu priporoíam btojo dobro nrujeno krojaško delavnico, T kftteri delajo najboljie delaveko moii; ïfttorej so jamfti la slegantno, iepo iu inadorno iivrêitov uaroťi], kakor tuđi zato, da tw Tiidui T moji dûlaTDÎtïi nwrejoua obleka lepo prilega, s s m M.m A mii^ Sl 2 domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu in preč, duhovščini najvljudneje 8 priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku. ^ Matko Malovič, inizar { izdeluje stavljeno in poliištveno mizarstvo v imjndvejiieui slugu. V zalogi iiiiii gotove inrliSke krste ^ po nizkih cenah I AVGUST KOSSEL „Pri starem mostu". izdelnje van pod kleparsko stroko spadajoča dela, pokrivanje zvonikov in streh, napravo žlebov, razne posode in orodja za kletarstvo, tiieliofe za žveiiljaiije ild. vso po niikrli cenali! J. CiEGOREC. p-^i '"ostu priporoča svojo zalogo vsakovrstnih dežnikov. Preobleke in popravila se točuo in ceno izvrše. Rudolfovo Oustîiv Murn, nvečar Gldïnitrg priporoča veliko zalogo voščenih sveč in najfinejšega medu za pitanje ćebel. Kupnje rumeni vosek iu voýéine po najvišji ceni! An«lr. Doktoric, zlatar priporoi» rfiBuovrstue zlatnine in srelierulue vseh predmetov, kakor tudi žepnih ur in zalogo Gramophonov. Sprejcmije popritviln ter ista cena in aolidnu iivráujo. Kupnja Btaru zlato in srebro po najvišjih cenali, Dimit. Štefaiiovic, čevljar priporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega usnja. — Naročila se izvršujejo hitro, solidno in ceno! LEOPOLD KOPAC, priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših klobukov, kakor tudi svojo gostilno, kjer toĚi domaSa iïljorna vina in sveža piv»; dobe se tndj gorka in tnrzta Jedila po ni/kth cenah. BRATA V KANDIJI S t i S = ^latoa BEofealî^ kamnosek v Bršljinu izdeluje razna kamnnseàka drlu: za střivbe in driigu, U-deljujejo se v pi'av obilnemu številu nagi'obni spominki po A zelo iiizkiti cenah! s pripoi oča zalogo najnovejših klobukov, koksiirskih Íii di ugili čepic Sprejeinlje pod to stroku spadajoča poprav.U, snaženje in kemično barvanje slamnikov po nizkih cenah. Josip Potokar, ključavničar in mehanik iiaz laiya si. občinstva, da se je na novo tn iiaaelil. Izdeluje vsa k njegovi Btruki umestna dela, popravljanje strojev iu Itinikljev ter druga umetna dela po najnižjiti cenah. IVAN KASTELIC, pek pripuroêa veduo sveži knili, dobra, ukusna, gorka in mrzla jedila, žganje ndjboljših domaiib vrst: brinovee, sllvovko, vinsko žganje in druge sladke opojne pijače. Dobra in cena postrežba. priporořata prei. dnliovečini iu si. obĚiustvu vsakovrstne svoje lotičeno lidDikc. — V zalogi imata raznobarvene lončeno peči, Šlodilniko s kftblioftuii. VfiC je jjo presknšiiji ogujii protivno in trpežno izvr.ieno. Peči v šnle, pisarne iu večje dvorane izdelujeta z „itiultiplikatorji", pri katerili se za 60"/o kurjave jiriliraui. NIZKE CENE! FBAUC CIBER, • podobar, stanuje sed^ v Kandiji poleg novega mostu • v hiši g. Srebotnjaka. Izdeluje razna podobarska dela, ii, pr. » altarjtív, přižn e, spnvednic, in križevih potov v vseh slogih, W barvano ali nai'avno. Niřke cene! tt i t S : Josip Kos, knjigovez izvrinje knjigovezna dela, ter priporoča svojo trgovino z raz- 9 uovrstnim papirjem, pisalnim iu risalnim orodjem, raznih 9 razglednic in knjig po najnižji ceni. 9 : Oton Sinitka, slikar in pleskar se priporoča za vsa k njegovi stroki spadajoča dela, katera izvršuje po najnovejšem slogu, solidno in po najnižjih cenah. Za dobro delo se jamči. Stanuje v Skabernetovi hiši št. 226. Novo mesto. Frau Muru, svečar, Kaiulija priporoča svojo veliko zalogo voščenili sveč, in niedn ter lectarskih izdelkov. Kupuje v vseh množinah voščenine po najboljših cenah, Anton Hočevar, tovarnar in strojar izdeljuje najboljše vrste usnja iu podplat(JV, katerih ima J vedno v zalogi. Dalje priporoča domače umetno izdelanega W usnja raznih barv in vse čevljarske potrebščine. Nizke cene. 9 OdjfovoTui ureduik Fr. Sal. WaUI. Izdajatelj iu salošuik Urban Horvat. Lovro Piiš na Olaviiem tri>u. Se priporoča slav. občinstvu v naroČitev za izgotovitev raznih obuva), katere izdeluje najsolidneje iz dobrega materijala točno in po nizkih cenah. Fi-aii Koiidrič, izvošček (po domače Čampa) ima pripravljeno nprego za prevažanje oseb ob v.sakem času, na vse Sti'aiii, Prijazna postrežba, cene jako nizke. S'^miîlli^ «evljar ae priporoča si. občinstui iu jtreč. duhovščini k obilni uaiočbi za vsako\rstna obuvala, katera se jiri meni izdeluje _ ličnu in trpežuii, po zmernih cenah. - Stanuje v kat. 0 domu rok, pomočnikov. 0 Tiik J. Krajec nasi. Î S I « J Stanje viog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron. Niijboljšil ill lïîijsig'uniojSa lig in-ilik;i Zii štodciijc! # Preje: Gradišče št. 1, m w & ^ sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, 1. nadstropje Denarni promet v leiu 1901 : Čez 23 milijonov kron. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po------------ = 1 O brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih = 4- K 50 h na leto. stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. Denarni promet v I. 1901: 23.559.611 K 20 h. HEAKILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov deiuir, ne da bi se obreatovaiije kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-liraiiilniéne položnice na razpotago. V Ljubljani, dné 1. julija 1902. (278-2) Dr. Ivan ŠusteršiČ, Josip Stška, knezoiíkoíijski kanceliir, pred sedni k. Odbomikil porttiredaediiik. Josip Jarc, Anton Belec, veleposeetiiik v lleilvodali. piisestrnk, [loiljetuik iii trgo^ee v >St. Vidu ii&d Ljubljaao. Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, veleposestnik v Ljubljaui. žniniik pri D, M, v Polju, uačelnik okr. holti. blag. v Ljubljani. Dr. Andrej Karlin, Btalni kanunik t Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blatiajnik „Ljud-ims." Karol Pollak, tovarnar iu posestnik v Ljubljani. Greg. Slibar, župuik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogOBlovja v Ljubljani. I [150-lîi Kažnjivo je vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega iiiijnega-mlečnega-miia, tovarne Bergmanti in drug. Draždane-Tečen ob Elbi. Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, Čisto lice, cvetoío in mlado zunanjost, in žametno meliko kožo ter blestečo lepo polt. Najbolje sredstvo proti pêgam. Komad po 80 h. pri lekarnarju S. pl. Sladovič in tvgovcn Alfonzu Oblak v Novem mestu. rJiit-ij-: viiii^-^' ^ m ^ za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi SKSj ©ï^ Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. <Ëxmx® Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčili in duigih nervoznih boleznil), zaliteva naj zvezek o (eh boleznih. Dobi se zastonj in pni^tniDe pnjsto pod naslovom Schwanen-Apotbeke, Frankfurt a. M. .241—6) V Kandiji na „Kamnu" se takoj odda — pritiicuo stanovanje — obstojeétí iz 1 lelike in 2 manjših sob, lepe kuhinje in 2 shramb. Po dogovoru tudi k<^s vrta. — VeĆ se izré pri lastniku dviirnem svetniku Fr, Šuklje-tu. {280-21 •mmmmmmmmwm^m^mmmmm ® Častitim udom dtužbe sv. Mohorja vljudno O naznanjamo, da vežemo S ^Mmm ^ tudi pri nas v jako lične platnice z usnjatim hrbtom, ^ kntere izdelujemo v lastni knjigoveznici. Vezava s A platnicami vred velja 3 krone 60 vin, — (Na željo na-^ roćujemo tudi izvirne platnice iz Ljubljane in (Jelovca), Kavno tako vežemo molitvenik S v Ifpe platnene in usnjate platnice z nideío in zlato obrezo. Ker je naša vezava jako trpežna ter cena nizka J priporočujenio se v prav obilna naročila. 0 2) J. Krajec nasi. ^ knjigoveznica v Hudolfovem,