Sr. 44.
Trst, v torek, 17. marca 1914.
IZHAJA VSAK DAN
ik Mdeljah I« praznikih ob 5 , it ponedeljkih afe 9. ijutraj. Peiinlfie IteT, se prodajajo po 3 nvi. {6 stot.) v mnopih bobakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-lilni, Dornbercru itd. Zastarele Ctev. po 5 nv(. (10 stot.) OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRI v Urokosti t kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm. oamrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 10 Rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■■daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
PUfljlvo In tolljivo v Trstu.
Tečaj XXXIX.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
n V edinotti jt moi /"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 34 Kt pol leta 13 It, 3 moipce ® K; ni» n»-
rofbo brei dopo«lane naročnine, >e uprava ne ozira lirtillu u liliUH« l»<»nj. ..RDIMOBTf «tu*: ..I. lat. Kron 130, II p.) lat« Kron i tO.
Vsi dopisi naj se po.4ilj.ijo na uredništvo listi. Nefr.nko-vana pisma *• no »prejemajo In rokopiti se no vra(a|o.
Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica S Franceico d'AuliI 20. Izdajate j in odgov rni urednik STKFAN UOPtNA. Lastnik konsorcij li"ta .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinort*. vpisana zadrupa z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
S. t'imocesco d' Ansisi itev. -Hi. Poltno-hranllnltnl ntun Ilev. 841-652. TELEFON It. 11-57-
Politično društvo „EDINOST"
vabi na
JAVNI SHOD
ki se bo vršil
v sredo, dne 18. t. m„
ob 7*30 zvečer v gled. dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
1.	VseučiliSčno vprašanje.
2.	Internacljonalizem slovenskih socijalnih demokratov.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
BRZOJAVNE VESTI.
Drtavni zbor odgoden.
DUNAJ 16. (Kor.) Driarai zbor je bil na podlagi cesarjevega pooblastila odgoden.
DUNAJ, 16. (Izv.) Danes proti 6. uri zvečer »o potegnili z zastavnih drogov pred parlamentom črno žolte zastave, zna« menje, da je državni zbor odgoden. Ob 4 pop. ie je vršila konferenca čeških in nemških zaupnikov, kateri je predsedoval prof. dr. Bachmann. V imenu Cehov ie izjavil posl. ViSkovsky, da Cehi ne morejo sprejeti nemškega stališča, a v imenu Nemcev je izjavil poslanec dr. Urban, da Nemci vztrajajo pri svojih zahtevah. Go vorili so še posl. dr. Kramaf, Ch.c, Sme-ral in prof. Bachmann, ki ie konstatiral, da so se pogajanja razbila. Ob 4^5 je sporočil posl. Stanek zborničnemu predsedniku dr. Sylvestru, da so se pogajanja razbila, in leta ie nemudoma obvestil ministrskega predsednika. Ob 5 30 je zbornično pred-sedstvo že imelo v rokah dopis ministrskega predsednika, da je državni zbor odgoden.
Po končani češko-nernški konferenci so češki zaupniki izdali poseben razglas, v katerem se kratko komentira razbitje pogajanj in izjavlja, da se je sklenilo izdati poseben poziv na češki narod, v katerem se razloži narodu postopanje poslancev in konstatira, da je edino le trdoglavost Nemcev preprečila uspešno rešitev parlamentarne krize.
Kakor se je izvedelo, so bili Čehi še danes popoldne pripravljeni znatno popustiti Zahtevali so vzpostavitev deželne ustave na Češkem, tore) razpis in izvršitev volitev ter konstituiranje deželnega zbora, in pred vsemi deželnega odbora in to z dodatkom, da se Češke stranke sporazumno z najvišjim deželnim maršalom zavežejo s častno besedo, da bo deželni odbor ura-doval popolnoma nepristransko ter tudi glede podeljevanja posameznih referatov v narodnih zadevah vedno upošteval zahteve Nemcev. Tudi glede imenovanja uradnikov bi se ravnal po narodnostnem ključu. Tako bi Čehi dali Nemcem via facti vse ono, kar Nemci zahtevajo via legis. Nemci pa so odbili to ponudbo in šo zahtevali, naj se razpišejo deželnozborske volitve, naj se skliče dež. zbor, ki pa naj takoj
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
tfoooan. Spisal Xavier de Montćpin.
—• Kričite, kolikor hočete, kričite, da ohripavite, če vam je niorda všeč tako. Slišal vas pa itak ne bo nihče; tu 11 i razun nas niti žive duše. Ce bi pa utegnil priti kdo, tem slabše zanj. Ne poznate me še. Dokler se ml ne nasprotuje, sem ponižen kakor jagnje; če se mi pa kdo zoperstav-Ija, potem pa ne poznam šale.
—	(Jospod, za božjo voljo, usmilite se naju, — je jecljala gospa Andouinova.
—	Na kolenih vas prosim, — je prosila Pavlina, — prizanesite nama. V imenu vaše matere vas prosim, pustite naju ubogi ženski zmirom!
—	Sedaj komaj vem, s kom imam opravka, — je zaklieal Sauvageon, zoperno se krohotajoč, — Spoznal sem vaju po glasu. V eni roki imam staro sovo, v drugi pa mlad«) golobičico. Vrag naj vzame sovo, jaz si pa vzamem golobico.
S temi besedami je vrgel guvernanto ob tla, Pavlino pa privil tesneje k sebi.
sklepa o novem deželnem in deželnem volilnem redu, in šele potem, ko bi bil ta sankcijoniran, naj bi se Že po novem redu izvolil deželni odbor po narodnih sekcijah. Te zahteve so bile za Čehe nesprejemljive.
V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo počival parlament do pozne jeseni. Nekateri so pa mnenja, da bo vlada skušala meseca junija sklicati parlament h kratkemu zasedan|u, da bi spravila pod streho vsaj proračunski provizorij za drugo
Eolovico leta. Ostale državne potrebe, ka-or zvišanje rekrutnega kontingenta izvrši vlada s pomočjo § 14. Prve dni meseca aprila bodo že odrejeni vojaški nabori. Finančni minister je že končal pogajanja z dunajskimi finančnimi krogi za posojilo 480 miljonov. Delegacljsko zasedanje ne bo trajalo dolgo in bo najbrž jeseni še eno delegacijsko zasedanje. Če v juniju ne bo sklican državni zbor, si zagotovi vlada proračunski provizorij s § 14 za pol leta, ali pa tudi za celo proračunsko leto, ki traja po novem od 1. junija do 30. junija.
Ker se odgoditev parlamenta ni mogla pravočasno naznaniti, je bilo danes v parlamentu še zelo živahno in bo najbrž jutri še tudi.
DUNA1 16. (Kor.) Kakor poroča „Reichsratskorresnondenz" je predsednik dr. Sylvester v zbornici navzoče poslance nemudoma obvestil o odgoditvi parlamenta. Tekom večera so bili vsi poslanci obveščeni o odgoditvi državnega zbora, Mlnlatrikl predsednik o odgoditvi parlament«.
DUNAJ 16. (Izv.) V jutrišnji uradni „Wiener Zeitung* bo priobčen članek, v katerem ministrski predsednik grof Stttrgkh utemeljuje svoje postopanje proti parlamentu in pravi, da mu je dalo v to povod dejstvo, da je strankarstvo in po manjkanje mirnega razpoloženja oškodovalo največje interese države in narodov. Ostro se zaganja v obstrukcijo in pravi, da stori vlaaa vse, kar je potrebno za državo. Opominja dalje tu- in inozemstvo, naj se ne razburja. Grof Sttlrgkh proglaša novo načelo, da je namreč parlament le sredstvo za dosego državnih namenov, kar se pravi bolj po domače: sredstvo vlade. Končno izjavlja, da je potreba poskrbeti, da narodnostni boji ne bodo več ovirali državnih zadev. Narodnostne zadeve, naj se rešujejo v deželnih zborih. Za nas Jugoslovaae je to naielo popolnoma nesprejemljivo
Vlada za italijansko fakulteto v Tustu.
DUNAJ 16. (Izv.) „SUdslavische Rundschau*4 priobčuje danes dopolnilno poročilo k včerajšnjemu poročilu „Edinosti" glede vladnih namer glede italijanske pravne fakultete. .Sudslav. Rundschau" izjavlja, da je tudi njej došla z avtoritativne strani vest, ki v polni meri potrjuje poročilo „Edinosti". Ministrski predsednik grof Sttlrgkh je bil do zadnjega Časa nasproten 'I rstu kot sedežu italijanske fakultete, ker so bili najmerodajnejši faktorji proti Trstu. V zadnjih časih pa ie odpor teh merodajnih faktorjev proti Trstu Kot sedežu laške fakultete pojenjal in zato se vlada sedaj zavzema za Trst kot sedfž italijanske fakultete. Zadeva je vsled od goditve državnega zbora sicer tudi odlo-
—	Ljubi bog! — je vzkliknila Pavlina, kateri se jej je zopet že skoraj začela motiti pamet, — ali mi res nihče ne more priti na pomoč? Oče, oče! Ali res ne pošlješ branitelja svojemu otroku?
Do tod je segala Sauvageonova uloga. Sedaj je moral nastopiti Lascars s svojo.
Prav v Pavlinim bližini se je oglasil v temi lepo doneč glas, ki je brezdvomno prihajal od finega, izobraženega moža:
—	Kdo kliče tu na pomoč? Kdo potrebuje branitelja?
Pavlina je mislila, da je sama božja previdnost zaradi nje posegla vmes. Zaklicala je:
—	O, pomagajte nama, ubogima ženskima! Nebo je uslišalo najine prošnje, najin rešitelj boste!
—	Proč odtod! — Je zavpil Lascars in popolnoma razločno je bilo slišati, da je nekdo potegnil meč iz nožnic. — Bodite kdorkoli, odstranite se, drugače boste imel opraviti z menoj!
—	Jaz da naj se odstranim? — je vpraševal Sauvageon. — Tako lahko se pač ne umikam nobenemu sovražniku!
Potegnil je izza pasa dolg nož in naskočil žnjim Lascarsa.
žena, toda ni izključeno, da vlada prihodnjo jesen ustreže italijanskim željam izvenpar-lamentarnim potom z nekakim provizorijem v Trstu.
Par>a?entarlzaclja hrvatske »Ude
BUDIMPEŠTA 16. (Ogrski biro.) Minister za Hrvatsko, grof Pejačević je izjavil napram poroč-valcu lista „Est": — Verzija, da se je sobotni ministrski svet bavil z vprašanjem popolnitve hrvatske vlade, ne odgovarja resnici. To vprašanje je sicer vedno aktualno, vendar pa se ministrski svet sedaj ne bavi ž njim. Nasprotno pa se je razpravljalo o razlastitvi morskega obrežja, ker opozicija izkorišča tozadevni zakonski načrt za politično agitacijo in zavaja v zmoto obrežno prebivalstvo. Opozicijski agitaciji, ki nima nobene stvarne podlage, se je treba odločno upreti.
BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Za enkrat se ne ve, ali je ban Skerlecz resnično bolan, ali pa le politično. Sumljivo je, da je ban, ki se je že prijavil za avdijenco na Dunaju, odloČil, aa se vrne v Zagreb. Ban je v avdijenci hotel predlagati cesarju nove sekcijske načelnike hrvatske vlade po predlogih koalicije, ki je v tem pogledu izročila banu dva predloga: 1. podban dr. Aleksander Badaj, sekciiski načelnik za pravosodje dr. Hinko Hin-ković, za gospodarski oddelek dr. Vladimir Mhžuranić; 2. podban dr. Nikolič-Podrinski, pravosodje dr. Badaj, gospodarstvo dr. Mažuramč, Kakor sc zatrjuje, je izključeno, da bi bila sprejeta prva lista, vsled česar bo ban predlagal drugo listo. Kedaj se zgodi to, še ni gotovo. Načelnik oddelka za uk in bogočastje ostane dosedanji načelnik Tropš,
Ban Skerlecz obolel?
BUDIMNEŠTA, 16. (Ogrski kor. urad.) Hrvatski ban baron Skerlecz, ki je dospel v soboto v Budimpešto in se že ob svojem odpotovanju iz Zagreba ni počutil najbolje, je obolel na influenco. V soboto se je po končanem ministrskem svetu moral vleči v postelji in bo moral par dni ostati v posteljo. Mrzlica ponehuje. V sredo ali soboto se najbrž ban vrne v Zagreb. Vest, da je nameraval ban odpotovati na Dunaj, kjer bi naj bil sprejet pri cesarju v avdijenci, je neresnična. Baron Skerlecz ni nameraval potovati na Dunaj.
Revizija ustave v Srbiji.
BELGRAD 16. „Balkan" javlja, da se v Srbiji pripralja revizija ustave zlasti glede prestolonasledništvenega prava. Re-signacijo princa Gjorgja dne 15. marca 1. 1909. je pač vzela naznanje skupščina, ne pa, kaltor je v smislu ustave, velika narodna skupščina. Poroka prestolonaslednika Aleksandra s hčerko ruskega carja je zagotovljena, toda ne izvrši se pa prej, dokler »e ne precizira nasledstveno pravo, kakor izrecno želi tudi car.
Kosovske slavnottl.
PRIŠTINA 16. (Izv.) Srbski in črno-gorski kralj v kratkem prispeta v Prištino, da bosta prisotna pri veliKih kosovskih slavnostih v proslavo odrešitve srbskega naroda izpod turškega jarma.
Albanska vlada.
DRAČ 16. (Kor) Kakor se čuje bo nova albanska vlada sestavljena tako-le: Turkhan paša predsedstvo in zunanje
Nato sc je začel med njima navidezno mesarski boj, ki je bil tem hrupnejši, ker sta su morala oba nasprotnika truditi, da sta se bojevala tako, da je bil boj vsaj navidezno resen in strašen! Seveda sta se domenila že naprej, da bosta pazila, da ne rani drug drugega. Yzlic temu pa je dobil Lascars prasko na roki, ki je sicer močno krvavela, ki pa nikakor ni bila nevarna.
Pavlina, ki je mislila da preti njenemu viteškemu osvoboditelju smrtna nevarnost od brezvestnega zavratnega morilca, je klicala na vse glasi na pomoč iu guvernanta prav tako.
Ti klici na pomoč so povzročili nekaj, česar Lascars in Sauvageon nista pričakovala.
Dogodek se je namreč vršil v primeroma nepreveliki razdalji od onega kmetske-ga posestva.
Naenkrat so se odprla vrata z dvorišča; v temi se je pokazala luč in pokazali so se tiije hlapci, za katerimi je prihajala kmetica. Dva sta nosila svetiljke in senene vile, tretji pa je bil oborožen s staro muketo.
— Glejte, da izginite, — je pošepetal Lascars Sauvageonu. — Stvar se je zaobrnila tako, kakor nisva pričakovala.
Sauvageon ni čakal, da bi mu bil Las-
stvari, Essad paša vojno In finance, Prenk Bib Doda notranje stvari, pošto in brzojav, Aziz paSa pravosodstvo in kulturo, dr. Turtulli nauk, Hasan beg Priština poljedelstvo in trgovino.
Nameravani atentat n« carja.
PARIZ 16. (Izv.) V Skoplju so aretirali nekega Rusa po imenu raslova, ki je na sumu, da je nameraval izvršiti atentat na ruskega carja. Ko so preiskali njegovo stanovanje v Skoplju, so našli tamkaj mnogo zelo kompromitirajočih listin. Srbske oblasti izroče Paslova ruskim oblastim.
Vohunski proces na Dunaja.
DUNAJ 16. (Kor.) Danes se je pričel pred tukajšnjim deželnim sodiščem proces proti 9 osebam ruske narodnosti, katere so obtožene, da so leta 1912. vohunile v Galiciji po nalogu ruskega generalnega štaba. Svoja poročila so baje po posredovanju nekega Pavla Petrusa v Lipskem pošiljali v Petrogracl.
Hud potrei na Japonskem.
TOKIO 16. (Kor.) Iz akitskega okraja se poroča, da je potres porušil 435 hiš, pri čemer je bilo,83 oseb ubitih ali pa težko ranjenih. Železniške zveze so na več krajih pretrgane.
Proti preganjanju Rusov v Galiciji. PETROGRAD 16. (Kor.) V Adeltalu se je vršilo veliko javno zborovanje, ki mu je predsedoval grof Bobrinski in ki so je bavilo s preganjanjem ruskega življa v Galiciji. Navzočih je bilo več parlamentarcev raznih strank, veliko članov slovanske družbo, vojaštva in dijaltva. Grof Bobrnski je imel daljši govor, v katerem je slikal proces v Marmaros Szigetu in poudarjal, kako mučen vtisk je napravila v ruskih krogih stroga razsodba ogr-skega sodišča.
Rnsko oboroževanje.
PARIZ 16. (Izv.) Kakor zatrjujejo tukajšnji listi, sc pomnoži mirovno stanje ruske armade za skoraj po! milijona in bo štelo v bodoče 1,700.000 mož, Ruska vlada predloži na i/recno željo carjevo državni dumi v najkrajšem času predlogo o novih vojnih potrebščinah, za katere zahteva preko 800 milijonov rubljev.
Policija Izpraznita cerkev.
BEROLIN 16. (Kor.) V cerkvi sv. Pavla v Alt-Moabitu (Berolin) je prišlo včeraj, ker je duhovščina odklonila zahtevo večjega števila poljskih rodbin, da bi se bilo prvo obhajilo njihovih otrok vršilo v pol|skem jeziku, do nemirov, ki so se končali s tem, da je policija izprazn'la cerkev.
Ministrova soproga z revolverjem napadla urednika.
PARIZ 16. (Kor.) Soproga finančnega ministra Caillauxa je prišla danes v uredništvo lista „Figaro" in in večkrat ustrelila z revolverjem na glavnega urednika Calmetta, ki je zadnji čas zelo napadal ministra Callanxa,
Saški kralj na Dunaju.
DUNAJ 16. (Kor.) Danes ob 715 zjutraj je prispel saški kralj Friderik Avgust na Dunaj. Na kolodvoru ic sprejel kralja njegov netjak, nadvojvoda Maks in ga spremil v augartensko palačo, kjer ga je sprejela nadvojvodinja Marija Josipina. Dne 19. t m. sc odpelje kralj na Trbiž, kjer ostane do 27. ali 28. t, m.
cars ponovil svoj opomin. Zbežal je, držeč svoj nož visoko nad glavo. Toda nož nikdar ni ostrašil krepkih kmetskih fantov, ki s<> bili v večini in so zato imeli še več poguma. Udrli so jo za Sauvageonom.
Sauvageonu je tako pretila resna nevarnost. Tekel je kakor zajec. Skoraj je že čutil osti senenih vil na svojem hrbtu, in le še par trenutkov, pa bi ga bili tudi že pograbili njegovi zasledovalci. Ozrl sc ie
v svojem teku nekoliko okrog sebe. Le par korakov v stran jc tekla Sena. Krenil je torej nenadoma proti reki in se z drznim skokom vrgel v valove, ki so se takoj zgrnili nad njegovo glavo.
Hlapci so strme obstali na obrežju. Nihče od njih ni znal plavati iu lopov, ki so ga imeli skoraj že v rokah, se jim je izmuznil.
— No, — je rekel Jean, oni hlapec, ki je bil oborožen z mušketo, — če se zopet prikaže na površini, mu poženem ves naboj muškete v glavo.
—- Je že tu, — sta zaklicala ona dva. — Lopov plava kakor podgana.
V jasnem svitu svetiljk se je popolnoma razločno videla Sauvageonova glava na površini vode. Kakih dvajset korakov od obrežja se je zopet prikazal.
Stran II.
EDINOST" At. 44.
Italijanska diujsitua na Revoltelli.
»Piccolo« je omolknil, zmanjkalo mu je laži in obrekovanj našega dijaštva, in zato molči. Je pač zastonj braniti stvar, o kateri jc sam prepričan, da zadeva Klavna krivda na njej njega samega, saj je prav »Piccolo« tisti list, ki je s svojim neprestanim hujskanjem resnično in posili laškega tržaškega prebivalstva proti nam Slovencem dognal stvar do skrajnosti, saj je prav on glavni krivec, da danes tržaška laška poulična fakinaža napada in pobija Slovence, ki se predrznejo na ulici izpregovoriti slovensko besedo. Vedna hujskanja »Pic-colova« so bila tudi pred vsemi kriva, da je prišlo do onih žalostnih, kulturnega naroda nevrednih, sramotnih dogodkov na tržaški Revoltelli, da laška mladina, ki naj bi se posvečala resnim študijam za svoje življenje, pred vsemi uganja naj-strastnejšo, najzagrizenejšo slovanožrsko politiko in pretvarja »Piccolovc« besede v dejanja, v poboje. Žalostno jc to, in le pre-resen znak skrajne propaiosti laške mladine. kateri nadomestujejo visoke etične ideale — krvavi poboji, debele gorjače in boksarji! Namesto da bi se ta mladina navduševala za vse, kar je lepo in blago, vidi višek dosegljive sreče in naslade v — krvavih in razbitih glavah svojih slovanskih tovarišev! Res žalostno, res sramotno.
Piccolo« sedaj molči in priobčujc le tu-patam pod naslovom »Le provocazioni slave a Ha scuola Revoltella« kako vest iz izven tržaškega sveta, v kateri sc čita o slovanskih protestnih zborovanjih, o ogorčenju slovanskih množic zaradi laških na-silstev na tržaški Revoltellli. Seveda so to potem nasilstva proti ubogim Italijanom, ki ne znajo niti vode skaliti, in mi Slovani smo pa sami divjaki, nasilneži, ki bi menda te uboge Italijane kar preko noči požrli s kostmi in kožo in dlako vred. Res, dosti laži in dosti obrekovanj jc treba, da bi se italijanska nasilstva pokazala v vsaj nekoliko milejši luči; toda ves »Piecolov« trud je zastonj: divjaštev, ki so jih zagrešili laski akademiki na našem dijaštvu, vsakdanjih zločinskih pouličnih napadov na naSte ljudi ne izbriše nobena »Piccoiova« laž in nobeno italijansko obrekovanje!
Sisgoreo v svobodi.
Stjepan S i s g o r e o, dijak prvega letnika Rcvoltelle, ki se jc mogel ubraniti svo-jefc a pobesnelega napadalca Sangulina edino le s strelom iz revolverja in je bil vsled tega aretiran in že izročen sodišču, Je bil včeraj popoldne ob eni spuščen v svobodo. Njegova branitelja odvetnika dr. Brnčič in dr. Pomašic sta bila tekom včerajšnjega dopoldneva pri državnem pravdništvu in preiskovalnem sodniku. Govorila sta tudi s Sisgoreom v zaporu. Vsled njunega posredovanja je preiskovalni sodnik zaslišal priče in je na podlagi njihovih izpovedeb odredil, da se spusti Sisgoreo v svobodo. Sisgoreo je prišel iz zapora v kavarno > Intl kan«, kjer sc shaja naše dijaštvo z Rcvoltelle in je bil tamkaj sprejet z najod-kritosrčnejšo radostjo. Tudi ostalo, v kavami se nahajajoče slovansko občinstvo je z veseljem pozdravilo mladeniča, ki ga je laško nasilje dovedlo tako daleč, da je moral poseči po orožju, da si obvaruje svoje življenje, ogroženo po podivjanih njegovih lastnih tovariših.
Govorili smo s Sisgoreom, ko jc prišel iz preiskovalnega zapora in pohvalil se je, da so i na policiji i na sodišču ravnali ž njun zelo obzirno in prav tako tudi v preiskovalnem zaporu. Posebno pa je povdar-
J u.'mP™0' da S() bi,i italijanski dijaki, ki so bili tudi v preiskovalnem zaporu, kedar
' so prišli skupaj, zelo prijazni ž njim, da ; mu ni rekel nihče niti žale besedice, a včeraj popoldne, ko so bili vsi izpuščeni iz pre-(iskovalnega zapora, so se poslovili od nje-! ga kakor dobri stari znanci in prijatelji in 1 mu celo podali roko. v
Iz vsega tega je pač jasno razvidno, da italijanska mladina sama na sebi ne bi bila tako slaba, ko bi je ne pokvarjali, zavajali in hujskali drugi činitelji k takim divjaškim dejanjem, kakor so bila ona na Revoltelli. In tako si potem vtika ta mladina na čelo pečat zločinstva kot žrtev hujskaštva drugih, ki sede lepo na varnem.
Za aretirance in v preiskovalnem zaporu se nahajajoče italijanske dijake je včeraj dopoldne posredoval na sodišču, oziroma višjem državnem pravdništvu državni poslanec dr. Gasscr. Za branitelje so se jim ponudili odvetniki dr. Gasser, dr. Ba-rich, dr. Hoberth, dr. Robba, dr. Won-drich, dr. Zanolla in dr. Zennaro; vse skupaj kot civilno stranko pa bo zastopal odvetnik Pangrazi,
Kako so pripravljali napad na naše dijake.
Vclezanimivo je, kako so italijanski dijaki na Revoltelli natančno vse pripravili za napad na naše dijake. Poročali smo že, kako so porazmestili po vsej okolici Rcvoltelle, Carduccijevi ulici in bližnjih ulicah manjše skupine pouličnih razgrajačev in pretepačev, katere je vodil po eden italijanski dijak, ki je seveda poznal naše dijake in opozarjal svojo podrejeno mu so-drgo nanje. To so bile prave vojaške pa-tulje, ki naj bi zasledovale — sovražnika. Imeli so pa tudi še podrobneje urejeno poizvedovalno službo. Eden onih italijanskih dijakov, ki so bili aretirani, namreč neki Stoike r, čigar ime le prejasno kaže, da njegovi očetje niso iz dežele limon in pomaranč, temveč od nekod tam gori z nemškega severja, je bil tudi navzoč pri oni italijanski uri v petek popoldne, h kateri zahajajo samo oni dijaki, ki niso obiskovali italijanskih srednjih šol. Stolkcr je igral med našimi 14 dijaki vohuna. Bil jc namreč samo nekaj minut pri italijanski uri, da Je natančno videl, koliko naših dijakov je navzočih. Potem pa je izginil iz učne sobe; seveda da je nesel poročilo ostali armadi napadalcev, s katero se je vrnil potem nad naše dijake in pri napadu sodeloval tako vneto, da je bil tudi med areti-ranci. Imeli so torej Italijani res naravnost imenitno zamišljen in organiziran napadni načrt, ki so ga tudi potem točno izvedli.
Revoltella zaprta.
Kakor smo poročali, je Revoltella na višji ukaz zaprta na nedoločen čas in jc ravnateljstvo dobilo nalog, da uvede strogo preiskavo. Kolikor nam je dosedaj znano, naši dijaki tozadevno šc niso dobili ni-kakega obvestila in jili ravnateljstvo šc ui povabilo k zaslišanju. Da pa se je ta preiskava odredila preko kuratorija zavoda, ki prvotno ni smatral za potrebno, da bi uvedel preiskavo zaradi prvega izbruha italijanskih nasilstev, je vendar dobro znamenje, ki kaže, da je tudi merodajnim krogom že preveč tega italijanskega divjaškega počenjanja in da hočejo uvesti na zavodu, ki dobiva znatno državno podporo, vendar enkrat mir in red.
Naše dijaštvo je prejelo z zborovanja podružnice Narodne Zajednice v Zametu sledeči brzojavni pozdrav:
"Zgražamo sc nad nasiljem nahučkane taljanske mladeži na štetu naših djaka. Prolivena krv naših neka hude predznakom bolje budućnosti!«
. • *
Naš list pa jc prejel sledečo brzojavko:
PODLISTEK
Glasbeni večer
tržaške podružnice »Glasbene Matice«.
Prošli teden je razposlal odbor naše Glasbene Matice članom in prijateljem društva vabilo na »glasbeni večer« ob skromni vstopnini, z bogatim različnim sporedom, vrednim vsakega koncerta. — Brali smo na njem imena glasbenikov a la navdti, Mozart, Cajko\vski, Gricg, našega domačega Adamiča itd., obetale so se nam soiotočke na gosiili in klavirju, pevske so-lotočke posameznih solistov zase in v en-semblu, veliki zbor naraščaja, orkester na lok in celo kvartet na lok: ih za vse te nastope so bili pripravljeni zgolj gojenci in učitelji naše »Glasb. Matice«.
Ze ko se je g. Teply pojavil na odru in vzel v roke svojo sugestivno taktirko, mu je občinstvo, ki se je udeležilo glasbenega večera zelo mnogoštevilno, z gorkim pozdravom izkazalo svoje zaupanje, ki ni iblo neosnovano. Kajti toliko prvo točko, »Venec ju goslovanskih pesmi« (devet), katere je g. kapelnik sam priredil za orkester na lok, kolikor tudi drugo točko, nelahko »Otroško simfonojo« Haydnovo, je mladi orkester proizvajal ubrano, natančno in disciplinirano.
Posebno, kar se tiče discipliniranosti v obče, se mora omeniti, da jc prav ta last-
nosst, tako važna za vsako organizirano in sistematično delo, posebno odlikovala proizvajanje vseh sporednih točk. kar prihaja pred vsem učni metodi zavoda v čast. V tem oziru jc bilo posebno pri »Otroški simfoniji« prav gitiljivo gledati, kako pazljivo in natančno so mladi proizvajatelji ravnali z otroškimi inštrumenti, kakor s trompeto, piščalkami, posnemajočimi razne tičje klice, z ropotuljami, triangelnom itd., tako, da so sc tudi ti, četudi brezbarvni instrumenti, uglašali popolnoma z orkestrom samim.
Odkritosrčno odobravanje prijetno iz-nenadenega občinstva je sledilo obema točkama in tudi vsem drugim, ki so bile na sporedu; kajti izvajanje vseh točk je odlikovala dobra šola, vztrajna vaja, natančnost in, kakor že prej rečeno, predvsem disciplinarnost.
Zelo dober vtis sta napravila oba solo-igralca na gosli, Ivančič in Gorjup, prvi s Lajkovskega »Francosko staro pesmijo« in Cuijevo »Musctte«, ki sta pričali: o marljivi in vztrajni vaji, in drugi z Janševim »Koncertinom D-dur ,< ki se je s svojo gotovostjo in samozavestjo in svojo nadarjenostjo posebno prikupil občinstvu. — Topla pohvala občinstva jima bo gotovo v bodrilo v njiju nadebudnem stremljenju.
Haydnovi kvarteti tia lok so pravi tipi stare klasične glasbe. Treba priznati, daje bila |a točka (op. 19) srečno izbrana. Kakor upamo, jc bil s tem postavljen temelj
RfiKA. 16. — Braćo, hvala vam na lipe-pom, junačkom primjeru za obranu naše-ga jezika, naše najveće svetinje. Vi ste se ponijeli junački onako, kako se moramo ponijeti svi mi, jer nijeste žalili krvi za o-branu jugoslovanske nasije. Pokazali ste se pravom braćom onih sa Kumanova. — Slatko je umrijeti za vse ono, što jc naše.
— Sušačka srednješkolska omladina.« *
Odhod hrvatskih dijakov Iz Trsta.
V sredo odidejo naši revoltellskl dijaki Hrvatje v svojo domovino Dalmacijo. Da se naše občinstvo primorno poslovi od teh nam vsem tako ljubih sinov hrvatskega naroda, katerih kri Je tekla vsled laškega divjaštva na naših tržaških tleh, priredi naše dijaštvo danes, v torek, dne 17. t. m., ob 9 zvečer v bivši Sokolovi dvorani v Narodnem domu
poslovilni veter
h kateremu je vabljen vsakdo, kl simpatizira z našimi narodnimi mučeniki in žrtvami laškega nasilstva!
Manifestacijo dunajskega Jugoslovanskega dljaitva.
Dunaj, 14. marca 1914.
Zadnji štirje dnevi so potekli dunajskemu jugoslovanskemu dijaštvu v znamenju protesta proti italijanskemu nasilstvu na tržaški »Revoltelli«, italijanskemu vseučilišču v Trstu in boju za naše vseučili-ške in šolske zahteve. — O shodu jugoslovanskega dijaštva v sredo, dne 11. t. m., je dnevno časopisje žc poročalo. — Drugi dan, v četrtek, se jc zbrala na univerzi v avli množica kakilt 400 naših akademikov, da paralelizira eventuelne nastope od strani Italijanov in da ob enem manifestira za svoje zahteve na akademičnih tleh. Napram deputaciji, ki je odšla k rektorju, da mu pojasni namen našega nastopa, se je izjavil rektor jako blagohotno. Izrazil je celo simpatije postopanju našega dijaštva proti tržaškim dogodkom in zahtevi za reprociteto zagrebškega vseučilišča. Ker se ta dan Lahi niso od nikoder prikazali, je odšlo dijaštvo v dolgem sprevodu, spremljano od policijskega kordona, po Ringu pred parlament. Tam je dijaštvo odposlalo deputacijo šestih k obema jugoslovanskima kluboma, da jima izrazi svoje zahteve v smislu resolucij prejšnjega dne. Zastopniki obeli klubov so dijaštvu obljubili zastaviti vse sile, da dosežejo zadoščenje za tržaške izgrede in rešitve jugoslovanskega vprašanja. Sprevod se je vrnil pred univerzo in tam pro-meniral pred pročeljem, dokler sc ni vrnila deputacija. — V petek so Italijani, ki so dobili izdatno denarno vsoto v dispozicijo in mnogoštevilni sokurz bojevnikov iz Gradca, Inomosta, žc na vse zgodaj zasedli en massc avlo. Ko se jc raznesla vest, da so Italijani v avli, sc jc pričelo zbirati jugoslovansko dijaštvo v posameznih gručah pred univerzo. Med tem je iztiral rektor Italijani z univerze in ti so zavzeli rampo ter pričeli izzivati maloštevilne Jugoslovane. Ko je razburjenje v jugoslovanski množici, ki se je ta čas ojačila, prikipelo do viška in je že navalila, vihteč palice, na rampo, se jc pomaknil med obe stranki močan policijski kordon, kateremu je prišla na pomoč policija na konjih in ta je porinila Jugoslovane od univerze na Univer-sitatstrasse. Odtod so odšli burno prote-stujoč pred skupni lokal več jugoslovanskih društev, kjer so v improviziranem shodu na ulici hrupno zavzeli stališče proti nasilju. Vrnili so se v smeri proti univerzi, kamor pa jim jc policija zabranila dostop. Na njih daljnem pohodu jili je policija
za gojenje komorne glasbe. Igrali so gg. Teply, Susteršič, Prinčič in Friškovic. — Naštudiran je bil kvartet temeljito, posebno prvi in drugi stavek sta bila prav ek-saktno izvedena. Naše občinstvo, kateremu je ta vrsta komorne glasbe bolj nova prikazen, je pazljivo in pobožno sledilo preciznemu izvajanju.
G. Vlad. Rybaf je igral Griegovcga »Metuljčka« in Singingovo »Pomladansko Sutnljanjc«, komada, ki zahtevata žc zbrušene tehnike in glasbenega umevanja. S svojim prednašanjem je pokazal lep glasbeni talent in metodično šolo.
Kakor instrumentalni, tako je tudi vokalni del sporeda presenetil udeležnike večera. — Pod šolskim ravnateljem g. Soncem sta bila uvedena v glasbeno šolo pouk za solopetje, katero vodi g. Sonc sam, in pa sistematični pouk za toliko potrebni zborov naraščaj, v katerem se delita g. Sonc iti g. NVaschte, ki je obenem gojenec prvega v pouku za solopetje. Solopetje o-biskuje sedaj dvanajst gojencev in gojenk, od katerih sta nastopila na glasbenem večeru dva s samostojnimi točkami in pa skupno z drugimi solistinjami v kvintetu.
Tenor-solist gosp. Kalin je v Conconovi solfeži s podloženim tekstom »Moje solze" pokazal, kako zna svoj simpatični lirični tenor obvladati v raznih nijansah in fine-sah in ga uporabiti za čustveno in vendar markantno predavanje. G. Waschtc je s svojim polnim in zvonkim baritonom pro-
ustavila ter obkolila pred rotovžem. Mimo so prikorakali malo pozneje v smeri proti parlamentu Lahi, čuvani od podvojenega kordona. Jugoslovanom je vskineta kri. Predrli so policijski kordon ter v uiv-jern toku drveli preko parka, da vpadejo Italijanom v bok in maščujejo njih izzivanja. Na voglu rotovžkega parka pri parlamentu jih je pa vrgla policijska konjenica nazaj proti univerzi, kjer so se razšli brez vsakih nadaljnih hrupnih demonstracij.
Razburjenje jugoslovanskega dijaštva jc naraščalo tekom dne. Improvizirani jugoslovanski vseučiliški komite je dal za soboto parolo, da na vsak način zasedemo na vse zgodaj rampo, da preprečimo Če treba s silo vsako približanje Italijanov na univerzo.
Člani športnega kluba »Mahan« in »Slava« so bili že ob zjutraj na mestu. Italijanski pohod je bil aviziran ob Mi7. Ob tej uri je stala na rampi že močna četa naših, , ki je tekom dopoldneva narasla na množico do 500 ljudij. A Italijani so se pojavili le od daleč v manjših gručah. Tekom vsega dopoldneva niso niti poskusili priti bližje. Zc proti koncu je napravil nekdo dober dovtip. Razdelil je med množico makarone iti namah so bili okrašeni vsi klobuki s tem simbolom naših južnih sosedov, kar je izzvalo med gledalci mnogo smeha. Ob 'lili so zapustili naši dijaki univerzo proti garanciji od strani rektorja, da prepreči vsak evcntuclen poskus Italijanov, da bi zasedli rampo. Spremljani od neizogibnega kordona so šli v sprevodu spet pred društveni lokal v Beethovcngasse, kjer so sklenili prepustiti nadalnje korake vseuči-liškcmu jugoslovanskemu komiteju. Med prepevanjem nacijonalnih himen so se nato razšli.
Ob tej priliki moramo pripomniti dvoje stvari.
< Jugoslovani imamo na Dunaju neizrečeno težko stališče. Vsaka svoboda gibanja na univerzi nam jc preprečena vsled ozi-rov na nemško dijaštvo, ki je sicer to pot strogo čuvalo nevtraliteto, a je vendar vedno povdarjalo, da hoče striktno čuvati nemški značaj univerze. Na ulici pa itna-mo za vsakim korakom policijo, j Razveseljivo dejstvo pa je, da je te dnt pokazalo jugoslovansko dijaštvo, kako prožeto Jc od idejenacijolnegaje-;d i n s t v a. Ni mu to samo prazna fraza, temveč pokazalo je, da je pripravljeno tudi dejansko celotno nastopati, tudi če gre za interes poedinega plemena, j Nadaljnjemu postopanju bo določal smer jugoslovanski vseučiliški komite. Po-. zivljamo vse tovariše, naj se odzovejo njegovemu eventualnemu klicu še mnogo šte-vilneje, nego doslej, da dostojno izrazimo simpatije žaljenim tržaškim tovarišem.
Domaće*
Čehi In vprafianje italijanske uni
verze. Nekateri češki poslanci so si torej osvojili stališče, da Italijanom ni smeti odrekati pravne fakultete, ker je to kulturna zahteva, in da mora ta zavod biti v Trstu, ker je to kulturno središča Italijanov. Da se malo pogovorimo s to gospodo. Med nami v Trstu in Cehi v Brnu je analogija ,v toliko, da smo mi tu, oni pa tam v
OSTftEDNl BANKA SPORiTELEM p^is«^™^
vla d«l Poittroiio 6,--vik Vaova u
V toge na knjižice 031 m 11 0| poodjOTtđ-In na te ko 21 račun O	4 OieirJfc
Stalne vloge lu vloge po tekočem račune a po dogovoru najugodnejše. u.
IADIJEiiKAVCIJE MENJALNICA.
Uradu« ur. od •. 19.'/, u	poft
izvajal štiri bosenske narodne pesmi precizno in uglajeno Iti jim znal vliti s svojim proznim glasom pristni narodni duh. Občinstvo Ju je bogato obdarilo z aplavzom, ki je bil Še večji, ko so imenovana in ga. Oorenjčcva in gci. Mar. in Mat. Sonc proizvajali čisto, natančno in vendar z lahkotnim predavanjem lepi Mozartov kvintet iz opere »Čarobna piščal«. Med pevskimi točkami večera je bila ta sicer najtežja, a je prav radi tega dosegla tudi največji uspeh. Ubrano, čisto in zaokroženo se je vjemalo vseh pet glasov v harmonično celoto, najboljši dokaz dobre in enotne pevske šole, ki stremi za tem, da po natan-uiemsistemu koncentrira in izkoristi z najmanjšim le možnim naporom ves glasovni materijal pevca, ki tako pridobi na moči, zvoku, uglajenosti in vztrajnosti. V tem pogledu gre posebno sistemu vrlega ga. ^ o n c a posebna hvala.
Slednjič je nastopil pod vodstvom ga. Waschteta še zborov naraščaj, ki je zapel uvoglasno Sansonovo »Oj ve ptičke selil-ke« in Adamičev »Večer«. Kar je bilo prej rečeno o discipliniranosti v nastopu, velja v posebni meri o izvajanju tega naraščaja, preko sto deklic in dečkov v dobi 10 do 14 let. Po končanih predpisanih tečajih dobimo s tem naraščajem mnogovreden in izvežban pevski materijal za naše pevske zbore. Zato je prištevati ta pouk naraščaja k posebno hvalevrednemu in plodonos-nemu delovanju naše Matice.	■„
V Trstu, dne 17. marca 1914
nlanjšini, in pa, da ni tu ne tara univerze. Razlika pa je ta, da v Brnu zahteva češka mani šina univerzo, v Trstu pa laška veČina. In Cehi podpirajo to laško zahtevo v inienu kulture in zamerjajo slovenski manjšini, ker se temu upira, ako ne dobi primerne kompenzacije, bodi že v ustanovitvi sličnega zavoda ali pa učnih zavodov drugih vrst. Sedaj pa vprašamo gospodo Čehe, kaj bi oni rekli, če bi seda| vlada dala Nemcem v Brnu nemško sveučilišče, na* mesto Cehom češko?! Ali bi v taki ustanovi še videli le izpolnitev upravičene kulturne zahteve, kateri se ni smeti upirati? Ali bi oni glasovali za nemško vacučll-tfe v Brnu ? Uprli bi se prav gotovo in v vsej češki javnosti bi zavrelo od upra vičenega ogorčenja, ker bi videla v tem po pravici tudi politično pridobitev Nemcev nasproti Cehom! In vprašamo Čehe: kaj bi rekli, če bi Slovenci glasovali mm nemško vseučilišče r Brnu m 1 ugovorom, daje to Mgolj kulturna sabteva i ? Rekli bi — in zopet po vsej pravici —, da so jih Slovenci Izdali, da so zagrešili izdajstvo na slovanski narodnosti! — Čehi naj si zapomnijo: ob danih okolnostih in dogodkih bi bila ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu brez sporazum-Ijenja z Jugoslovani v prvi vrsti politična smaga ItaUjanatva nad Jugoslovan atvom 1 Mari hočejo Čehi res v imenu kulture pomagati njim, ki hočejo Jugoslovane narodno in kulturno ubiti?! M<ri menijo Čehi, da bi bil za Slovane izgubljeni Trst — da niti ne govorimo o etičnih vezeh sorodnosti krvi, ki spaja Čehe in Slovence — v večjo korist za politično pozicijo in trgovino in industrijo naroda Češkega?! Tisti Čehi, ki menijo, da se Italijani toliko pehajo za univerzo, ker vidijo v njej le kulturni postulat, so pač veliki idealisti. In v tem idealizmu naj bi nas Čehi pomagali praktično ubijati 1 Tu bi se v imenu idealizma, ki je v kričečem nasprotju z realnostjo, storila najliutejša krivica. In 5e enkrat vprašamo Čehe, ali res mislijo, da oslabljenje Slovanstva na jugu države ne bi nič vplivalo na politično pozicijo Slovanstva na severu?!
Samanedolžnost jih Je! Prejeli smo: Kdor čita laške liste in jim verjame, je res vreden vsega pomilovanja. Dne ^3. t. m, malo pred 3 popoldne sem opazoval akademike z Revoltelle, kako so se zbirali in v gručah sklepali o napadu na Slovane. Kar poskakovali so radosti, ko jim je kak njihov modrijan predložil kak novi načrt o nameravanem napadu. Grozno so se šopirili proti Ščavom! Hrvate in Srbe so še posebej premlevali, češ, da ti tujci nimajo v Trstu ničesar iskati in da jih je treba energično pognati v ščavarijo! Gotovo pa je bila med zarotniki vsai polovica slovanskih odpadnikov in ne malo Dalma-tincev. Istranov, Goričanov i. t. d. — Naj le Lahi čenčajo, da so njih ljubljenci sama nedolžna jagnjeta in da so naši sinovi sami razbojniki, toda panMten Človek juti gotovo ne bo verjel. Bedasti pa so dijaki in njih inspiratorji, ako mislijo, da bodo z goriačami ugnali ali celo pregnali naš narod z njegovih lastnih tal!
Nov apostol. Sprejeli smo: Gospod F. Kleinmayr nastopa samozavestno in se
opravičuje. Ali more tajiti, da ne nazivlja naših voditeljev s frakarji, a fraka-rijo vse, kar jim je blizu ? Kar je dobrega, pripisuje socijalistom, kar je slabega — frakarjem. In govori vsakomur o slovenski kamori! V tem smislu je nastopil tudi na učiteljskem zborovanju kot nov apostol in izrekel svoje že znano mnenje o naših pevskih društvih in o naših prireditvah in
„EDINOST" št. 44.
Stran III.
Obe proizvajani pesmi niste posebno lahki, a lepi, in sta bili zelo točno prednaša-ni in vrlo lepo nijansirani. Toliko mladih glasov, a vendar so vsi izzveneli kakor en sam enoten, poln in blagodoneč glas. Prisotnemu občinstvu je izvajanje obeh pesmi jako ugajalo in je tudi rado dalo duška svoji zadovoljnosti.
V glasbeni literaturi, posebno v naši, imamo zelo malo takih dvoglasnih ženskih ali otroških zborov. Zato smo gu. Adamiču tem hvaležnejši za njegovo dobro uspelo skladbo, katero vzlic umetniški glasbeni formi odlikuje neka naravna ncprisilje-liost. Priporočati bi bilo tudi drugim našim skladateljem, da bi posvetili svoje ustvarjajoče sile tudi tej vrsti skladeb neprisiljenih dvoglasnih otroških zborov v umetniški formi.
Sobotni glasbeni večer je bil zrcalo resnega in smotrenega delovanja naše podr. Glasbene Matice. V teh točnih, natančnih in discipliniranih izvajanjih, ki so sad de-tajliranega in sistematičnega pouka in truda učiteljev glasbene šole, smo videli lep napredek uspešnega Matičnega delovanja. Prijeten spomin nam zapušča dobro uspeli glasbeni večer od minule sobote, in moramo le čestitati vodstvu glasbene šole, kakor tudi vrlim požrtvovalnim učiteljem, posebno gg. Soncu, Teplemu in NVaschte-tu, ki so na takratnem glasbenem večeru bili posebno udeleženi.	Laj.
nič ni koristilo, da mu je sivolasi predsednik pripovedoval, kako so ravno ta društva orala trda ledino. — Če je v vas, g. Kleinraayr, res dobre volje, zakaj ne začenjate z delom, blizu sebe — v Skednju ? Tu je dovolj gnilega. Italijanski razredi so napolnjeni s slovensko rajo. Kjer bolje, nego tu, bi se prilegali n. pr. roditeljski večeri, s katerimi so mladi gospodje obsipali prejšnji odbor, čel, da jih zanemarja ?!! Kdor hoče narodu koristiti, mu ni treba, da še čaka ukazov od drugod, ampak kar sam naj prične z delovanjem! To bi bila prilika, da bi poučili ljudstvo, kaj je prava narodna zavednost in kaj bubarija. S takim delom bi manjšali Število renegatov in v škedenjski ricreatorio, | za katerega agitirajo italijanski učitelji, bi1 gotovo ne zašel noben slovenski otrok.1 Pa kai, ko je že na ljudski Soli tako, da se bogu usmili, ko se celo nekateri izmedj slovenskega učiteljstva pogovarjajo itali-i janski tudi tedaj, ko so sami med seboj!! Drastično karakteristiko podaja slučaj, ki smo ga doživeli lani. Neka slovenska učiteljica je predlagala, kakor smo izvedeli, na konferenci, naj bi se razen zapisnika,1 vršil ves razgovor v slovenskem jeziku, kakor je to povsod na drugih okoliških šolah. In za ta predlog — ni nihče glasoval in molčali so, ko je vodja dotično učiteljico korenito nahrulil. Nikakor ne ob-
A	-—-L.
Mnenje g. dra, dra, Gaetana bar. Horroch
operaterja na Duntju
Goap. J. 8ERRA\ALLQ
Trst.
Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom ie več let Vafc ŽELEZNATO KINA- VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferrugtnoso Serravallo) proti oslabljenju vsled slabe hrane In proti vsakemu zadrževanju krvne tvorltve ter da zavzema VaS Izdelek trajno mesto v mojih ordinacijah.
DUNAJ, 29. oktobra 1907, Dr. GAETAN bar. HOROCH.
dolžujemo s tem ravno g. Kleinmayrja, le, svetovati bi mu hoteli, naj začne Čistiti—; okoli sebe in potem šele naj kritizira starejše lastne kdlege in omalovažuje naša društva s pridevkom .dvomljive vrednosti" !	j
V pojasnilo. Tukajšnji list .Jugoslavija" je prinesel v sobotni številki dopis bivših uslužbencev kavarne „Balkan", v kateri me obdolžujejo: da sem jih žalil, da sem jih stante pede ven vrgel in da so bili oni zadnji Slovenci, uslužbeni v tej kavarni. Resnica pa je to, da sem natakarja pl. Valjaka v petek zjutraj opozoril, da ni to prav, če se ne odzivlje, ako kak gost — kar se je zgodilo prej-, šnjega dne — trikrat kliče in trka na steklo „plačat", marveč se razgovarja I dalje z drugim gostom. In nota bene: i sem ga jaz sam šel opozorit na onega i gosta, ki je klical. A natakar Še ni šel,; tako, da je gost pustil denar na mizi in i odiel. Natakar pa je menil: če jaz govo-1 rim s kakim gostom, mora oni drugi ča- j kati! Jaz sem mu odgovoril, da je to zame sramota, da tu sedim in moram to slišati. Ne samo vi, tudi Jovo, (drug pla-| čilni natakar) je tak. Ni torej res, da bi j bil jaz rekel, da se sramujem natakarja,' ki je drugače pošten, ampak rekel sem te, da se sramnem dogodka. Jaz sem odšel iz kavarne; natakar pl. Valjak je j prišel takoj na to v konflikt s kuharico radi neke škudelice, ki je bila nekoliko: oški bijena, ne pa omazana, kakor je on trdil. Na to je prišel k meni v restavra-! cijsko kuhinjo, pozivajoč me, naj grem ' takoj v kavarno. Ker sem pa videl, da je i
Napredek vede
N»jenergi£nejHO in gotovo ro zdravi »ifili.s s svetovnim srodstvom
■ Jorubin Gasile ■
Stotino zdravniških potrdil potrjuje, da ho uretralna z Ji>nj«,
.rCASILE«
UV.ER« 01 CHlAia aia
napoli
jirostatitis, nretritis in mohurni katarji korenito zdravijo
konfeti Casile.
liurne katarje, kamen, Škatlja konfotiiev Casilo
Konfeti OASIIjK urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zolo nevarnih cevk (ftilirgt), popolnoma odpravljajo in ublužujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zotenja (prosUtiUa, uretriti«, ciatitn, me-nesposobnost za zadržavanje urina,sluzaste tokove itd. — K 4—.
IOIiUBIN GASILK, n^jboljSe protisifilitifino in poiivljajofie krifislilno aroilitvo, ki so uporablja z uspehom proti .sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, Uhiaa, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semona, polucijam, s- ermatoroji, storiliteti, nevrasteniji, energičen razkrojevalec urinovo kiselino itd. — Steklenici Jorubina Casile K il'50.
Vbri/.ganec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitn, uretriti« endometritis, vnetje iu izpad maternico itd Stcklenica vbrizgane« Casilo K !V50. Kdor teli večjih pojasnil, tiskovi i itd., nuj naalovi dopli na lekarno LLOVD za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poito zastonj in z vho rezervo. Priznani medicinalni iždelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lekarna L'ovd, V. dell'oroloffio I. Pristni- zdn*\;iu Casilo nosijo lastnoročni podpis N. Culll
za Hocol in Kjalio
vabi na
pa
silno razburjen, sem mu velel, naj le gre,] da že pridem za njim in poravnam stvar.;
Poslano*)
Podpisana tvrdka časti se javiti slavn občinstvu, da je tvrdki ENRICO ZANETT1 v Trstu, ul. Cavana 6
poverila splošno zastopstvo, kakor tudi edino in izključno prodajo svojih dobroznanih, gramofonov, plošč itd. s znamko
L' Angelo — Zonofono — II cAne.
P. N. občinstvo naj se obrne torej direktno na gori omenjeno tvrdko.
Oat.rrdchliche Gramofon ges. v. H. __Dunaj I.	j
naslovom odgovujt
redni občni zbor
kateri bo
v nedeljo, dne 22. marca 1914
ob 4 popoldne v prostorih „Konsuinnega društva'' itev. 728 v Kocolu.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Eventualni predlogi.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
TR3 r, ul ,Acquedotto 36
nasproti gledališča Pojiteama Hossetti
VtaK tisi. DiiCeiii 1 ubito lt.t. n. oi 3, nI pociUii.
Emilisa
Dva sestri rojeni z idrultno glavo. — NaJtoftJI pojav sveta —■
— Asra —
Živa punlka • Najmanj!« llovtlko bitje Zadnji ostanek plemena ASTIC,
I. razred 50 vin, II. razred 30 vin.
vojaki in otroci: I. razred 20 vin., n. razred 10 vir
*) 'U članke uredništvo I« toliko.
pod
kolikor mu takon veleva
tem
JUjerman
SčDlč Najboljše in najlepše želišfino in cvetlično Beme.
--------- Ker je sedaj najprimernejši čas, naj se obrne ,ftt G|tvna proda.
vsaka gospodinja in VBak ljubitelj vrta na pod- Mmd( v |»Im: v iich Buo* pisaco tvrdko, ki pošlje za K 3-— 30 zavitkov »v FuriMljl J^JokMiv P/pte-semena. Vsaki zavitek nosi sliko zelenjave in lnDi,",l0lJ1, mu 3. TU. 1219. cvetlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletju kapus, wirsing, belo zelje, pravi ohrovt, špinačo, dunajske kolerabe, korenje, peteršilj, zeleno, peso, salato, redkev, fižol, grah, kraetuvce, buče, melone in 7 zavitkov 1 cvetličnega semena. Za K 5*— dvakrat toliko. -
Čutimo se dolžne naznaniti slav. občinstvu, da uporablja za ozdravljenje spolnih sifilitičnih bolezni renomirana zdravila „CA-; SILE", ki so po mnenju najizbornejŠih zdravnikov edino moderno in radikalno sredstvo.!
••• •••
Berlitz Sch o«. Odlikovani zavod za podučtsvanje jezikov. Francnsko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učillščni profesorji. Vsako sredo ob G uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljškl.
Ravnatelj dr. Charles Vieillemar Trst ulica Sanita 10 I.
Z\ informacije iu lekcije od 8 zjutraj do 9 ure zvečer.

—— ZDRAVNIK
Dr. D.
■pMUah* ■» Mirani« bolmi b m kolml aa (tikallk (gilo ta mm)
ordUiaJ* m tvojem rtanoanju v Trata, Cono It 12
«4 li VI io t Vi ta od 4«/» do IVI popolla«. VELEFOI 177/17.
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v T3STU
reglstrovana zadruga 1 omejonlm Jamstvom.
s m NOVA ULICA §T. 13, II. NADSTROPJE a 1
vloge na hnjiiioe po «V«V5
Da]« posolila na monj 00 in vrednote na mettfna ali todesika odplačila. Etkomatuje irgattke menjice. Prodaja srečke m mesečie obroke
Zaloga izgotovajenih oblek
lika izbira oblek u ooapod« In delit«. iuken|, oovrinikotf vieh kakovo«
Velika Izbiri o bitk ta gospodi
HpictjillilU ? mnji.
NA OBROKE
iukon|, povrlnikov vteh kakovosti.
Uben volnenega blagi.
In tudi proti takojšnjemu plačilu Gene najzmarnejfte.
ADOLF KOSIOK1S
l I TH6T, ULICA SAN GI0VANM 16, i. NADSTROPJU | J
Trgovci! Pekli
Droie M Iz odlikovane slovenske tovorne drot so dosegle dosedal vsepovsod nalDolttl sloves, narodnjak, naročajte pri domači tvrdki kl vod postreže po konkurentnih cenah. N IU itui J. J. SOBAH, TRI "
Tla Tnart 10 Tilifu N. 2310
Siru.* IV.
NO.t T
\ T . .ti »It iT j- UU j;'JU
Odšel je. Ko pa sem prišel čez pol ure v kavarno, ni ga bilo več tam. Opoldne pa je prišla biagajničarka j/ca. Poldi Sluga kvrutarju v hotel n ga obvestila, da ne pride v e Č. In res ni več prišla v kavarno in je potem sploh niseiu videl več. Druga blagaj. ničarka, gca. Josipina Ogrinc, jc. k;ikor sem cul, iiotel.i popoldne nastopiti službo, a jo je prva biagajničarka pregovorila, da ni storila tega. Plačilni natakar Ivo Primožič pa je bil ta čas bolan in ga onega dne ni bilo v kavarni. Posebno moram naglasiti, da od vseh štirih imenovanih ni od onega dne nobeden z menoj
letni Romeo Klant, ki prenočuje v ljudskem prenočišču v ul. Pondares. Med iuro s«a sc nekaj sporekla, in konec je bil, da je Gmeincr udaril svojega tovariša z velikim ključem s tako silo po glavi, da je leta moral iskat pomoči na rešilno postajo. Gmeincr je bil aretiran.
V prosti luki je bila aretirana ,^2-letna Ivana Liiiz, stanujoča v ul. del Potite št. 5, ker je v hangerju št. 1 A, kjer so bile za-tvornice le priprte, izpraznila vrečo kave.
Samourcor. V kopališču Manzoni si je danes zvečer ob poli io, ležeč v banji, 55letni mešetar Josip Segrć, rodom iz Palmanove, prerezal žile n;i obeh rokah
osebno govoril. Pač pa so prišli Prepeljati so' ga hoteli v bolnišnico, a je vsi štirje v soboto predpoldne k v r a- medpotoma izdihnil. Truplo so prepeljali tarju hotela zahtevat knjižice in certifi« v mrtvašnico k Sv. Justu. Vzrok samo-kate. Vratar je odgovoril, da mora knji- umora ni znan.
žice prej poslati na policijo v svrho od- polnfcuSen Bimoumor 2oletni mornar javljenja, a certifikati da se morajo šele Anton ZaHć Sfanujoč na Josipovem trgu pisati. Na to ao odšli, ah Valjak se je po- št . :e izpii v samomorilnem namenu vrnil z ulice, veleč: ako ne dobim knji- nekaj octove kiseline. Prepeljali so ga v žice do ene ure, pokličem g. lJleno k bolnišnico, »odniji, ker ja* se moram odpeljati! — Pozneje mi je vratar to povedal in jaz sem rekel: Kaj moremo storiti, če nočejo ostati ? Moramo jim dati knjižice ! In res so popoldne dobili knjižice, certifikate in denar. Nato sem še istega dne zvečer sprejel v službo dva natakarja Slovenca in dve kasirki Slovenki! In tu naglašam
R00LEH0X
Ins. LODOViK FIJCHER
Ulici Morerl 72 TRST - B0JA5
TELEFON 29-14
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
. ROULEATJX ^
•A* I m« t i»u*l t« potrebščine i* leeeae In že-
nornitinc.	Pel« »oiidio. ^
tezTio ROri
l^flmn ifoMfa zft l'isnrniskcP:a postrež-I9wc|||tl UDbUa nilci, iz poštene rodbine, 14 — 10 let starega s primerno lopo pisavo Zglasijv naj Ke v spremstvu otet<% ali inate c pri »PRVI ĆKŠKI" ulica Ocppft 15. II. n.	245
Išče
ma žensku sostanovalka za sobo; 12 K mesef no, Holvoriero 23, II.. Majer.2;')5
U«A spalnih sob proda mizar Anton Mihaltfi v wtJu ulici <leU' Istria 10, I. nadstropje. Lastnoročno solidno in garantirano delo. Cene jako nizke.
243
Slovensko gledališče
V nedeljo popoldne se je ponovila v našem gledališču burka .Martin Smola", ki je pobudila mnogo smeha in zabave.
... , . , .	-	Zvečer pa je bila benefična predstava
značilno dejstvo, da je vec Slovencev na naših nep0klicnih igralcev. Občinstvo je lem podjotju že več let zaposlenih. Iz tega upoštevalo njihov trud za procvit in na- d-™*!,-dejstva more javnost posneti, kako jaz - predek našega g|edalifiča in je posetilo OIOvBIlSKa UrUZIlia blovence ven mečem! Storil sem le to* predstavo v prav lepem številu. Le žal, S" Lorenzo stv. 10, vrata III., 12. liko kolikor sem bil dolžan v interesu da so si beneficijanti izbrali igro, ki vsled podjetja. Da pa ni dovolj sposobnih slo- svojih neštevilnih tehničnih pomanklji
VPnsLrih natnlmrinv vcil/dar na rn*nn avn	• i	____:________it!:.—
Plesna šola vsak torek in
od 8 do 10 zvečer se i rši v dvorani društva-' pri Sv. Jakobu. _
konsumn, 212
odda sobo gospodu. Ulica Tor 212
Odda
jaz opetovano, jencev za restavracijo.
K. B1 e h a, hotelir -Balkana44 v Trstu.
venskih natakarjev vsikdar na razpolago, vosti nudi jgra|cem sk0raj nepremostljive je temu vzrok v dejstvu, da se Slovenci težavCf Da ;eJurčičev „Domen" gotovo ee posvečajo radi temu poklicu, kar sem prav eedna snov za ljudsko igro, ne bomo izkusil iaz opetovano, ko sem iskal go- toda Pesnikova dramatizacija je tako
šepava, s takimi nelogičnimi poskoki — osebe prihajajo na oder tedaj, ko bi jih
____človek najmanj pričakoval — da bi bilo
■ v vi	i t »i 'treba naravnost ekscelentnih poklicnih
TrtaSka mala kron^a. j igralcev, da bi rešili stvar vsaj za en večer. Potemtakem je pač umljivo, da nas predstava kot taka ni zadovoljila. Najboljša izvedena je bila vsekakor uloga Urna, v kateri je našel g. Boleslavski nekaj prav toplo se prilegajočih momentov.' V ostalem bi bil prav dober tudi gosp. Gradiš v ulogi očeta Jurca, toda — kmet ni bil. Gotovo mnogo bolje je v tem po-
qq meblovana soba h 15. n arcemvul. Cotnmorclalc St. 11, III. padntropje.
Sv. Jakobčani! tSičJz SE:
como. Stv. 17 - BRATA SOSIČ.	172
Nnva hriunipu Vift st 4 Pr!*
nuva unvnitd porc&i «l«vneinu oMinuUu. Udani Muljević JurP, bivll pumotnik V. Gjurina.
2006
Kovaške 8 p^(,'g5flt°,*!a*reuie!ji"
M rwr» 72.
Ing. Ludovik Flecher, Rojen, ulica 249
Trst, 16. marca.
Ubo) v Starem mestu. Poročali snio žc včeraj o poboju v Starem mestu, kjer je ladijski kurjač, Arabec Osman Ahmed, zabodel nekega Martina Jurešiča, mornarja, rodom iz Dalmacije in sicer tako hudo, da je bil JureŠić v par minutah mrtev. Po-
vedali smo tudi, da sc je pretep začel tfedu pristojala g. LJubiču uloga grajščaka vsled neke ženske, ki jc živela z Osmauorn I Sove» « jo je izvedel vseskozi dosledno. Za Ahmedoin na vero, a je poleg tega še prav glavno ulogo duševno in telesno krepkega rada pogledala po drugih moških in jc tudi j kmetskega fanta Domna pa je bil gosp. še lira v pred onim strahovitim dogodkom Kovačič vse premehak. Take izbruhe ču-nekako izzivajoče vpričo Ostnaria Ahme-[stev bi Pa<? pričakovali od histerične no-da ljubim kovala z Jurešičem. Ime te žen- vodobne mestne gospodične, ne pa od ske smo včeraj napačno povedali. Imenuje kmetskega fanta in to še celo izza časov se Marija Kovačič, ne pa Kocijančič. Tc- grajskega gospostva. Ženske uloge so
kom današnje noči je bila aretirana tudi ta Marija Kovačičeva iu pa neki Ličen, pri katerem so našli, da ima suknjič na več krajih prerezan z nožem. Obenem pa jc bil aretiran tudi neki Anton Sredonja, s priimkom »Toni tartaia«, ker je osumljen, da jc sokriv uboja Martina Jurešiča. Osman Ahmed je bil danes po preiskovalnem sodniku potom tolmača zaslišan. Izpovedal je v arabskem jeziku iu je odločno zatrjeval,
bile, v rokah gospic Lepuševe, Kavčičeve in Železnikove, ki so prav dobro izvršile svoje naloge. Izročili so jim vsaki lep šopek, gci. Železnikovi pa poleg tega še servis za kavo, dar svetoivanskih gospa. G. Gradišu je bil izročen lovorjev venec. Režija, ki je bila v rokah g. Boleslav-skega, je bila sicer dobra, V sceničnem oziru pa nam ni ugajala pozornica v prvem dejanju. Takih graščinskih sob ne
Potrtim srcem naznanjam podpisani tudi v imenu odsotnih sorodnikov, da je danes ob 3'/t po dolgi in niučni bolezni umrl
; FRANJO SLUGA.
< Pogreb dragega pokojnika bo jutri v sredo ob 3 in pol popoldne iz mestne bolnišnice k Sv. Antonu novemu in od tam na mirodvor. Preblag mu spomini TRST, dne 16. marba 1914.
Zvonko Požar.
Novo Pogrfbno Prdjetjp. Oorao 47.
da mu je rabil nož le zato, da si obvaruje I poznajo niti dandanes naši najboljši svoje lastno življenje, kajti oni drugi so ga I kmetje, kaj pa šele v tistih časih. Prav pobili na tla in bi ga bili gotovo ubili, da se!	tudi kmetski fantje niti tedaj niso
ni branil z nožem.	I rtiti jili sedaj ne vozijo hlodov v praz-
ni«...*!, 1,1-1 n. i- i nični obleki, dekleta pa tudi ne sede doma Nemška krizarka »Rrcslau«, ki sc jc na- ,a§ : '	K
hajala več mesecev v popravilu v ladje- i	' . . ,., . ,	,
delnici pri Sv. Marku, je danes dopoldne Občinstvo je bilo v ostalem s pred-zapustila ladjedelnico in se zasidrala pred,?13™ kot benefično predstavo nepoklicnih
j igralcev zadovoljno in je igralcem po vseh
dejanjih prav živahno odobravalo. —r. *
* *
V Četrtek ob 3*30 popoldne zanimiva veseloigra
.GOSPOD SENATOR"
kot kronska predstava.
Zvečer ob 8'15 premijera izborne veseloigre
NAVIHANCI ali »Kako je omoiil svoje tri hčere".
Vstopnice se dobivajo pri gledališk
flpno prve vrste
v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo
Nabrežina po jako nizki ceni. Apnenica J. WiLD, NabreŽIna-Šempolaj
tržaškim pristanom.
Res priporočljivega uslužbenca si jc na-1
ročila iz Italije tvrdka Pisani, ki ima svoje j skladišče v prosti luki. Seveda domačin! ni za kako zaupno mesto, za kaj takega je treba renjikola in 26letni Jakob Pontclloj rodom iz Spilimberga pri Vidmu, je bil ti-! sti poštenjak, ki je odtehtal one domačine, j kar se tiče poštenosti in zvestobe, hi res bi bilo vse dobro in Pontcllo bi se bil še nadalje svetil v gloriji svoje poštenosti iu zvestobe, ko ne bi bila tvrdka v zadnjem času začela pogrešati raznega blaga v
Proda se:
velik bukov gozd za posekati, ključavnice po K 1, dve na pol pokriti kočiji in eden brek pri
pri Franu CVEKU v Kamniku.
umi
svojem skladišču. Zlasti je začela izginjati blagajni v kava in pa poper. Vreče v skladišču so namreč začele nekam čudno itirŠuvati. in ko so jih začeli tehtati, so našli, da manjka po več kilogramov blaga v njih. Tvrdka je o-vadila stvar policiji, ki je Pontella aretirala. Dognalo se je, da je Pontcllo nekaj u-kradenega blaga poslal svoji rodbini. Našli so pri njeni tudi hranilno knjižico pošt- „ ne hranilnice, na kateri je bilo naloženih |SC6 8B 400 K in o katerih je trdil Pontcllo, da niso njegove. Poutella je izročila policija sodišču.
Tat na ladji. Ponoči okrog tričetrt na dve se je vtihotapil na parnik »Perla« 2S-letni kurjač Josip Smith, ki je uslužben na angleški ladji »Franconia«, in jc ukradel iz kabine nadmornarja Kozima Albanueja, ki je spal v kabini, srebrno uro. Tatu pa so le zasledili in iu so tudi našli pri njem na »Franconiji« ukradeno uro. Smith je bil a-retiran.
Pretep. V kavarni »Univcrso« na Vojaš-ničnem trgu sta danes ponoči igrala na karte pekovska pomočnika 18letni Anton Gmeincr iz Liberca na Češkem, stanujoč v zagati Krištofa Kolumba št. 14. in pa 17-
,Nar. domu'
HALI OGLASI
ho računn|o po 4 Htot. besedo M ustno tiskana besede Ne r«' čannjo enkrat ve£. Nujmi.njtt pristojbin* z.nafl« 4U atotink.
Nova slovenska čevljarnica
r ANTONA JAVERNIKAI
v T>stu, ulica Fameto 33 I
Sprejemajo se naroČila po meri za vsako-	I
vrstno oblike, tako amorik , un^le^ke in druge.	I
Sprejemajo ho tudi vsakovrstno poprave po	I
zmernih cenah.---DELO SOLIDNO.	S
Čevljarskega ilclavca za vsako delo. Ulica lloccaccio Stv. 4.	254
Brivskega Eo,"<o6ni'kB' mlai'e^ft> y«scega
drej liojic, brivec,
soba pripravna /.a enega ali dva prijatelja. Ulica Miramur štev. 23,
iifio
A. SEBEK, frizer, Trst
ulica San Antonlo It v. 2 polonadstropje
nhod ulioa San &iocl6 itey. 33
pripotoča cenjenim gospem svoj NOVI SALON za česanje, pranje glave itd. itd.
italijanskega jezika sprejme An-, v ulici Acijuedotto 20. 253
R
Odda
vrata IU.
Odda
se
»e soba Id aubica r hrano 40, poluiiHdatropjp, vrata S
ul. 13 jochelto 171
Gostilniški dekret
dekret se oilda takoj za Ilarkovlje. Cdilajo so tudi stanovanja. Ulica Belveilure št, 75 vratar.	251
vrata, okna, umivalniki, vse v »O dobrem stanu. — Ul. Andrea 10.	249
zračna soba se odda dvema mladeničema v ulici Molin grunde 34, V. nad, 2M)
Prodajo
Paladio fltov.
Lepa
HELVETIA
Velika zaloga gramofonov Trat, — ulica Barriera vecchla 19.
Vedno v zalogi velika Izber slovenskih In hrvatskih plošč od kron 2 50 nnpref. Vedno nove ploiče najboljše vrste.
Oramofonl na obroke.
ZobotehnKni ambulatorli
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.

RESTAVRACIJA
AURORA
Trsi, Ilica Carfacd Str.«.
V sredo, 18. marca 1914
Josipov vefer
srbskega SabaCkega orkestra
in umetnika na gosli in cimbale pod vodstvom Vlado Hadosavljevida.
Isti yečer se bo produalral glasoviti profesor magije
Giosua—Sen?—Mod.
Začotek ob 8 zvečer. — Konec kedaj ?
t VSTOPNINA PROSTA, t
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomirane ra Ooe^sovega pita M toH pivo Keuchel-BrAu ie Kuli« bacha,
Slovenci! :s Slovani!
Priporoča se Vam slovenski krojač
Fran Rupnik
Trst, ulica Genpa 10,1. nadstropje
kateri izdeluje obleko It Snega in Mvadnegi sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo« lago. Izdelane obleke na ogled, Solidno delo,
:: izdeluje uniforme oseh ortf.::
Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk.
Tovafnagksovip]iv
Via Tor San Piiro 2 Belvedere, Tel. 17-841
Je edina, ki Bore konkurirati v oeneh i drugimi tvrd-kami, ker ae eahe|a live« dragege iredliAi tneeta na obiirnih In lepih preetorlh.
anjarna
Ivana /erhano-e, Trat, nI Stadion 29
se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Prodaja «e žganje vBeh vrst. Postrežba točna. — Cene merne.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov ™ vsake bolečine
ilr. i. Cermik V. Tuscher
scboadraToik konce«, zobni tebmW
TRST -
illo« del a Caaerma It. ie, ti. nadnt.