MAR IB ORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani # Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA’ 99 ievtčevi gospodarski uspehi v Parizu Peieg političnega je potrebno tudi gospodarsko zavezništvo Poleg stremljenja do gospodarski autar kiji, opažamo v zadnjih letih v trgovskih odivošajih evropskih držav tudi še drugo, zelo zanimivo stremljenje: da se gospodarsko podpirajo medseho:ro v prvi vrsti ie one države, ki hodijo tudi politično skupna pota! Na čelu vsem, ki se drže tega načela, koraka fašistična Italija, ki je dala zlasti A v s t r i j i že prej in posebno s konvencijami, sklenjenimi letos meseca majnika v Rimu, nenavadno velike ugodnosti, kakor jih je povečala tudi drugi svoji z-aveznici Madžarski. Pri tem ;:e šla Italija posebno v primeru Avstrije tako daleč, da je imel svetovni tisk podlago in povod za trditev, da je Rim gospodarsko kupil politično prijateljstvo Dunaja in Budimpešte in je vprašanje, če bo gospodarsko in finančno oslabljena Ita časniških poročil smo namreč izvedeli, da je g. Jevtič odločno zahteval, naj Francija odslej tudi gospodarsko sodeluje z Jugoslavijo, ne samo politično. Argumenti in podatki, s katerimi je nastopil v Parizu, so bili tako prepričevalni, da niso mogli ostati brez zaželjenega učinka. Francoski državniki so uvideli, da se mora tako omalovaževanje večjega gospodarskega sodelovanja nehati in najti nova baza za trgovanje z Jugoslavijo. V ta namen se je zato sklenilo ustanoviti poseben odbor strokovnjakov, v katerem ne bodo zastopani samo Francozi, ampak tudi Jugoslovani. Namen tega odbora bo proučevati vse možnosti, kako bi se zviša' uvoz jugoslovanskega blaga v Francijo in kako bi se dale temu uvozu večje ansportne, carinske ter plačilne ugod- li.ia sploh mogla izpolniti te svoje trgo- j nosti. Podrobnosti načrtov, ki jih prejme ta odbor v študij, nam seveda še niso zna ne in morda niti še določene niso, toda velike važnosti je že samo dejstvo, da je Francija na to pristala in da se osnuje omenjeni odbor. Lahko pa omenimo, da čaka najbolj nujno na zvišanje kontingenta in druge olajšave naš jugoslovanski les, katerega ne rabi Francija samo za svojo državo, temveč tudi za svoje k o-l o n i j e, v prvi vrsti severnoafriške. Kakor sedaj na Francijo, bo pa treba pritisniti tudi na Češkoslovaško ter deloma celo na Romunijo in balkanske vinske obveznosti? Gospodarsko podpiranje ali vsaj favoriziranje političnih zaveznikov pa opažamo tudi drugod, in celo ne samo v Evropi. Samo v francoski skupini upoštevanja te nove tendence doslej žalibog nismo opazili, pač pa smo opazili mnogo prav nasprotnega. Tako je naša zaveznica Francija odmerila Avstriji, katero favorizira itak že Italija, ki jo tudi politična popolnoma eksploatira, mnogo večje kontingente za uvoz avstrijskega blaga v I rancijo hi ii dala tudi glede tranzita, carine in plačevanja dosti večje ugodnosti kakor n. pr. naši državi, dasi sledi ves ca s >;vesto in neomajno njeni politik!! Francija je pa avstrijske kontingente ce'o povečala v istem času, ko jc na?e zmanjšala! Na ta način so 'vstrljci lahko prodajali v mnogo večjem obsegu v Francijo svoj les, živino, jajca, perutrn-no. sirovo maslo itd. in mnogo dražje, kakor mi. Prav tako smo pa opazili tudi, da bratska in zavezniška Č e š k o s l o-v a š k a ni upoštevala potreb trgovanja med njo in Jugoslavijo tako, kakor bi jih lahko in kakor bi na podlagi političnega Zavezništva pričakovali. Nasprotno, opazili smo, da kupuje zelo veliko blaga, ki bi ga lahko dobila iz Jugoslavije, na Mad žarskem in v Avstriji, torej v tistih dveh državah, ki sta zlasti glede revizionizma v njej najbolj nasprotnem taboru. Vsa ta dejstva smo opažali z zelo mešanimi občutji in je zato prav, da je naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič sprožil o priliki svojega sedanjega oficiel-nega obiska v Parizu tudi to zadevo. Iz politične zaveznice. Češkoslovaška bi lahko znatno zvišala svoje nakupovanje naših agrarnih pridelkov, kot važen artikl bi pa prišel mimo tega v poštev tudi naš tobak, dočim bi v Romuniji lahko odprodajah zlasti nekatere industrijske izdelke. Naše gospodarske zbornice so v tem oziru že pripravile ves potrebni material, treba je le še intervencije naše diplomacije. Pred vsem pa bi se moralo intenzivirati in pospešiti delo gospodarskega odbora male antante, ki se že od svoje ustanovitve sem izgublja zgolj v teoretiziranju. Nikakor namreč ne gre, da bi se politično zavezništvo v teh težkih časih popolnoma ločilo od gospodarskega sodelovanja, kajti države, ki so po krivdi gospodarskega nerazumevanja s strani političnih zaveznikov gospodarsko in zaradi tega tudi finančno šibke, so tudi politično manj krepke, kakor bi bilo potrebno, da so. Naš zunanji minister, ki je sedaj prebil led v Franciji, bo gotovo našel pota tudi do nadaljnjih rešitev tega problema. -r. Nemlka aotoodarska in finančna kriza PODROBNOST! O TRANSFERNEM ?I ATEGA IN DEVIZNEGA KRITJA. BERLIN. 16. junija. Na seji Državne banke ie predsednik dr. Schacht °bjavil odlok, po katerem Je ustavljen .transfer za obresti in anuitete vseh *11 jih dolgov. Transferni moratorij bo trajal od 1. julija 1934 do 1. Julija •935, izplačiia transferja pa pred 31. decembrom ne bo. Lastniki obrestnih kuponov bodo prejemali 3?« obresti 'n se bodo kuponi amortizirali do leta 1945. po 3% od dolžnega zneska. Moratorij se razteza tudi na obrestno s,l'žbo Davvesovega in Youngovega ?0sojila. V sklepnih besedah poročila ‘Ir. Schacht naglasil, da ne bo zara-.1 tega devalvacije marke niti inflacije. ker Je bilo tega ukrepa zaradi slabega nemškega finančnega in gospodarskega položaja pričakovati. Nemško zlato in devizno kritje je padlo od začetka finančne krize od 2577 milijonov mark ua 120 milijonov in Je bl» MORATORIJU. — SILEN PADEC — NEPREGLEDNE POSLEDICE. lo Istočasno znižano kritje od 61 na 3.4"o. V dobi treh tednov hi bile izčrpane celo zadnje skromne rezerve in je prav zaradi tega bila Nemčija primorana odločiti se za moratorij. Naravno pa Je, da še ni jasno, kako namerava urediti svojo zunanjo trgovino. Verjetno je, da se bodo namesto sirovln uporabljali surogatl, nastane samo vprašanje, če bodo druge države, ki kupujejo v Nemčiji, s takim blagom zadovoljne? Nemčija je na pričetku hude gospodarske krize, ki tudi ne bo brez posledic za njen politični in diplomatski položaj, SESTANEK HITLER-PILSUDSKI. VARŠAVA, 16, junija. Izve se, da se je Gobbels mudil v Varšavi zato, da je pripravil vse potrebno za sestanek Hitlerja in Rilsudskega. Mršav rezultat Benetk Hitier je davi s svojini spremstvom zapustil Italijo Soglasna sodba, da ni bil dosežen noben bislveno važen sporazum BENETKE, 16. junija. Dvodnevni razgovori med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in nemškim državnim kancelarjeni Hitlerjem so končani. Davi je zapustil Hitler s svojim spremstvom v dveh trimotornih letalih Italijo in se vrnil v Nemčijo. Po dobljenih informacijah je rezultat razgovorov precej mršav, ker ni bil dosežen noben sporazum niti glede razorožitve uiti glede Avstrije. Tako na italijanski kakor na nemški strani se previdno priznava, da so od tega »zgodovinskega« sestanka pričakovali mnogo več. Protlfranco-ska fronta med Italijo in Nemčijo ni bila ustvarjena, tako da je Mussolini prisiljen iskati novih poti za izvoženje svoje zavožene zunanje politike. PARIZ; 16. junija. »Matin« komentira beneški sestanek v tem smislu, da se tam ni zogdšlo nič novega. Storjeni niso bUi nobeni sklepi. Hitler je ostal gletle Avstrije pri svojem ter je zahteval odstranitev Dollfussovega režima in ustanovitev vlade narodnega socialista Ha-bichta. Beneški sestanek je bil le nava den razgovor. LONDON, 16. junija. V tukajšnjih političnih krogih so zaradi rezultatov razgovorov med Hitlerjem in Mussorn:jem razočarani, ker so pričakovali, da bo dosežen sporazum vsaj glede razorožitve. Vendar hvalijo listi Mussolinija in pravijo, da je storil vse, da bi dosegel z Nemčijo sporazum v aktualnih vprn šaniih. PierackI frtev sermanofšIs':e polžke POSREČEN ATENTAT NA POLJSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. -ZAČASNI NAMESTNIK MINISTER DOLANOWSKL VARŠAVA, 16. junija. Včeraj ob 16. uri je neznanec pred neko vilo naperiferiji mesta ustrelil notranjega ministra Bronislava Pierackega, velikega prijatelja in sodelavca marša'a Pilsudskega. Atentator, ki je imel še dva spremljevalca, je ustrelil tudi policista, ki ga je hotel prijeti in nato brez sledu izginil. Ministra Pierackega, ki je bil še živ, so takoj prepeljali v bolnišnico in ga operirali, vendar brez uspeha. Minister je dve uri po atentatu umrl. Vse iskanje atentator iiov nagib. V poučenih krogih se pa vendar zatrjuje, da so Pieracv.ega ustrelili lahko samo marksisti ali Židje, in sicer zaradi tega, ker ie bil poleg maršala Pilsudskega glavni pobornik za sodelovanje Poljske z Nemčijo in je veljal Gobhelsov sedanji obisk v prvi vrsti njemu. Sbcljalisti in Židje so politiki sodelovanja s Hitlerjevo Nemčijo, kakor znano, napovedali naj-ostrejši boj. Vladnega kurza ta atentat seveda ne bo spremenil. Vodstvo notranjih poslov je začasno poverjeno jev je bilo doslej zaman, zato tudi ni! podpredsedniku vlade Dolanowske>n uradno ugotovljeno, kakšen je bil nji-' Nesreča romunskega kneza VARŠAVA, 16. junija. Romunski knez Cantacuzene, ki se je danes dvignil na tukajšnjem letališču s svojim letalom, se je smrtno nevarno ponesrečil. Letalo je Iz neznanih vzrokov v bližini letališča strmoglavilo na tla in se razbilo. Knezova spremljevalka je bila takoj mrtva, knez sam pa Je smrtnonevarno ranjen. Polaiaj v Avstriji DUNAJ, 16, junija. Dasi avstrijsko oblasti doslej niso izsledile niti enegi' pravega narodnosociallstičnega atentatorja, so resni atentati vendar ponehali in se je vsa akcija opozicije omejila le na malo demonstriranje. Zdi se, da je to zatišje v zvezi s pogajanji med Hitlerjem in Mussolinijem. Pač pa je dobila Dollfusova vlada nove ogorčene nasprotnike v monarhistih. Voditelj avstrijskih legitiinistov dr. Rieser je napovedal Dollfussu boj, ki se bo, če bo treba, posluževal tudi terorja. Tako ima režim vedno manj pristašev. HITLERJEVCI PROTI GOSPODI. BERLIN, 16. junija. Hitlerjeva mladina je sklicala veliko zborovanje pod devizo »Udušite reakcijo, kjerkoli jo zasledite!«. Na zborovanju je imel vodja narodno-socialistične mladine Štaba govor, v katerem je dejal, da nemška nacionalna mladina odločno odklanja pravice, ki si jih lastijo nekateri ludje na ta način, da imajo na vratih svojih stanovanj napis: »Vstop dovoljen samo goso>odi!«. Rrav tako odločno odklanja mnenje nekii. krogov, ki mislijo, da so poslani od Boga, ker nihče nima pravice, da bi na temelju svojega plemstva dvigal nos. če je kdo plemič, naj to dokaže s svojim plemenitim delom. Vsak Nemec mora dokazati svoje plemstvo in je le postranska stvar, če se piše s »von«. Te dni bo izdala Hitlerjeva mladina 10 zapovedi proti reakciii iti kritiki. KOMUNISTIČNE BOMBE V FRANCIJI. PARIZ, 16. junija. Včeraj so v Parizu zopet eksplodirale tri bombe. Predvčerajšnje eksplozije niso imele učinka, a je bil zato učinek včerajšnjih eksplozij naravnost katastrofalen. Ena bomba je eksplodirala v nekem kinu med predstavo in jc bil pri priči mrtev neki nameščenec, publike pa se je lotila strašna panika, v kateri je bilo hudo ranjenih več oseb. Druga bomba je eksplodirala v stanovanja neke rodbine, ni pa imela hujšega učinka. Prav tako ni zahtevala žrtev eksplozija tretje bombe. Z°PET. SVETOVNI PRVAK. J-JLKLIN, 16. junija. Zadnja partija med Bogoljubovom in Aljehinom se je končala remis. Aljehin je tako zopet svetovni prvak. osve- o,v-," žuje kot hladna prha. si Mi, M poviii Dnevne vesti Nova grobova. Po daljši in hudi bolezni je umrla včeraj v starosti 74 let ga. Marija Avgustinčičeva, vdOva po nadučitelju in mati učitelja g. Avgustinčiča v Št. liju v Slov. goricah. Pokojnica je bila splošno priljubljena in so jo zaradi njenega dobrega srca visoko cenili in spoštovali vsi njeni znanci in prijatelji, ki jih je imela velik krog. Pokopali jo bodo jutri popoldne ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču. V najlepši mladosti pa je umrla v petek zasebna uradnica gdč. Mirka Kreiti-čeva. Bila je hčerka edinka in jo bodo starši težko pogrešali. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 15. uri na mestnem pokopališču. Bodi obema pokojnicama ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri od 11. do 12. ure promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Ne pozabite, da je jutri pri Sv. Marjeti ob Pesnici »Domovinski dan«! Avtobus bo odpeljal s Trga svobode ob 13. uri! Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Albane-žejeva lekarna »Pri Sv. Antonu« v Frankopanov! ulici. Javna zahvala. Gospodu primariju dr. Dernovšku se za vzorno vestnost, visoko znanje, kar me je rešilo mučne bolezni najprisrčnejše zahvaljujem, priporočajoč ga najtopleje. Franja Šumenjak. Zdravniški pregled telovadnih obveznikov letnikov 1915—1920. Jutri v nedeljo bo ob 10. uri dopoldne v šolskih prostorih pobrežke šole na Zrkovski cesti 31 zdrav niški pregled letnikov 1915.—1920. iz vse komasirane pobrežke občine. Vsi ti telovadni obvezniki so dolžni se zdravniško preiskati. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Sinoči se je odigrala preložena partija iz 7. kola med prof. Stupanom in Ostankom. Prof. Stupan je kot beli otvo-ril damsko, nakar je Ostanek odgovoril s slovansko obrambo. Da se izogne težavam otvoritve, je črni prehitro udaril s kmetom v centrum, pri tem pa je spregledal nasprotnikovo past in izgubil figuro. Partija je bila že s toni odločena za Stupana. S to zmago se je prof. Stupan približal vodečim, da je se-daz položaj glede prvenstva še bolj nejasen. Osmo kolo se odigra jutri v ne-nedeljo, dne 17. t. m. dopoldne v kavarni »Central«. Razveljavljene volitve reg. pom. blagajne »Naprednost« v Mariboru. »Naprednost« reg. pom. blagajna v Mariboru, f attenbachova ul. 1 1. obvešča teni potom svoje članstvo, da je mestno načelstvo v Mariboru, kot nadz. oblast izdalo odlok II'a. štev. 6761 /949i934. z dne 4. junija 1934. s katerim razveljavlja izvolitev novega odbora po S 33. v zvezi z S 10. zakona o pom. blagajnah in je naročilo staremu kot pripravljalnemu odboru, da se v smislu § 19. društvenih pravil razpišejo nove volitve, ki se morajo vršiti takoj po pravomočnosti odločbe mestnega načelstva v Mariboru. Tečaj za obrtno knjigovodstvo, ki se je pričel 7. maja, se je zaključil v petek 15. t m s primernim nagovorom zastopnika zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda. Učni tečaj, ki ga je vodil g. prof. Struna, je trajal 36 učnih ur. Prijavilo se je za tečaj 25 udeležencev, in sicer 3 rokodelski mojstri, 20 pomočnikov in pomočnic, od te’i 1« udeležencev iz mesta Maribora, 11 udeležencev iz okolice. Izvzemši 2 ude leženca, ki sta izostala takoj v začetku zaradi pomanjkljive osnovne izobrazbe, je obisk predavanj bil prav povoljen. Zato je tudi tečaj v polnem obsegu vspel, kar je govornik tečajnikov ob zaključku izrecno naglašal, ko je izrekel v prisrčnih besedah zahvalo prirediteljem in vodji tečaja. Zagoneten samomor pridne služkinje. V Zagrebu je služila pri nekem ravnatelju 261etna Anastazija Susterjeva iz Limbuša pri Mariboru. Mladenka ie bila že več let v Zagrebu, služila je pri raznih boljših družinah ter bila poštena in marljiva. — Včeraj dopoldne okrog 10. ure pa so jo našli obešeno na podstrešju. Zapustila ni nobenega pisma, iz česar sklepajo, da jo ie pognala v prostovoljno smrt nesrečna liu bežen. Razglednice mariborske in vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Kavarna »Promenada«, v nedeljo 17. junija koncert. Ker ciganska godba ni prispela, bo veselica rož v soboto 23. junija v »Veliki kavarni«. V nedeljo, 17. junija vrtni koncert železničarske godbe, ples, dobra kapljica. Gostilna Weber, Pobrežje. Izletniki! Najlepši izlet je čez Sv. Martin na Vurberg. Dobro postrežbo nudi gostilna Kostajnšek. Vožnja v nepoznano. Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor priredi v nedeljo dne S. julija »Vožnjo v nepoznano;- za redne člane, za člane Kola automobilistov in Kola motociklistov. — Start ob 6. uri zjutraj na Trgu svobode v Mariboru, člani, ki pa bivajo južno od Maribora, se zbirajo v Celju ob pol 8. uri zjutraj pred hotelom Skoberne. Cilj nepoznan. Udeleženci dobijo šele pri startu razglašeno mesto cilja. Vsako vozilo naj se preskrbi z gorivom za okoli 250 km vožnje. Na cilju skupni obed in sestanek s člani bratskih sekcij Ljubljana in Zagreb. Prijave za udeležbo in obed, ki bo stal med 20—25 Din (brez pijače) za osebo na tajništvo sekcije Maribor do naj-kesneje 5. julija. Tujsko prometna prireditev v Mežiški dolini. Agilna podružnica Slovenskega pla ninskega društva v Mežici dokonča prihodnje dni delo, ki bo iz tujsko-prometnih in gospodarskih, pa tudi iz higienskih in športnih vidikov v veliko korist Mežiške doline: Zgraditev modernega kopališča, čigar idilična lega bo zadivila vsakega o biskovalca. Kopališčne naprave obstojajo iz dveh bazenov: enega za plavalce, ki bo služil tudi za plavalne tekme, in enega za deco. Otvoritev kopališča bo predvi doma 8. julija t. 1., če ne bo motilo slabo vreme, v katerem primeru se preloži o-tvoritev na poznejši termin. Da omogoči Mariborčanom udeležbo pri tej slavnosti priredi »Putnik«, 8. julija izlet po želez nici ali z avtobusi v Mežico, na kar cenje Zdravilišče n-mfl. ired z Busterjam Kea tonom »Za ljubezen ni zdravila« in 'Nedolžni ravnatelj« z našim starini znancem Szbkejem Szakallom. V pripravi "Zadnji dnevi Pompejev«, monumentalni zvočni film. Dne 15. julija vsi k Sv. Križu! Sinoči so se sestali v prostorih Zveze kulturnih društev predstavniki vseh mariborskih nacionalnih in narodno-obrambnih organizacij, da se sporazumno pogovore o velikem obmejnem taboru, ki bo 15. julija pri Sv. Križu nad Mariborom. Zvezo kulturnih društev je zastopal njen predsednik g. Janko Pirc, klub »Mejo« in Narodno obrano g. dr. Irgolič, Sokolsko župo Maribor njen tajnik g. Doj-činovič, mornarsko sekcijo Jadranske straže g. Jug, »Nanos« in Narodno strokovno zvezo g. Marino Kralj; navzoči pa so bili nadalje tudi zastopniki pevskega društva »Jadran«, Ciril-Metodove družbe, kakor tudi predstavnika civilnih in vojaških oblastev, okrajni glavar S-dr. Senekovič in podpolkovnik g. Ba-jo Stanišič. Po vsestranski in temeljiti razpravi o potrebi in nujnosti omsnjene-ga tabora na meji je bil v principu sprejet sklep, da se bodo obmejnega tabora udeležila korporativno vsa mariborska nacionalna in narodno-obrambna društva, da bo odhod iz Maribora v nedeljo, dne 15. julija zjutraj ter bo pot vodila preko Sv. Urbana, kjer bo stik vsega članstva. Od Sv. Urbana bo krenil sprevod vseh društev z godbo »Slogo« na čelu k Sv. Križu, kjer bo na meji ofi-cielni sprejem, nato sv. maša, po maši pozdravni nagovori, nastop Sokolstva in nato prosta zabava. Ker ie udeležba za vsa mariborska nacionalna društva nujno obvezna, opozarjamo že danes društva, naj ta dan ne prirejajo kakršnihkoli prireditev, vso nacionalno javnost pa že dai»3s vljudno vabimo, da se nacionalnega tabora pri Sv. Križu na naši severni meji udeleži polnoštevilno! Mariborski nacionalni železničarji odločno branijo svoje pravice. V veliki dvorani Narodnega doma je bil sinoči širši sestanek članstva mariborske podružnice UJNŽB. Sestanek je bil sklican na izrecno željo članstva podružnice, udeležili pa so se ga tudi zastopniki vseh U podružnic s proge, tako da je bila prostorna dvorana ponovno nabito polna. Sestanek je otvoril in vodil Prec?" sednik podružnice g. Avgust Lukačič, ki je viharno in navdušeno pozdravljen zavzel svoje mesto. V daljšem in stvarnem ter z dokazi podprtem govoru je orisal razmere v podružnici pred izrednim občnim zborom in od občnega zbora do danes. Stvarno je pojasnil članstvu, zakaj je bil sklican izredni občni zbor ter orisal postopanje ljubljanskega oblastnega odbora, ki je razveljavil sklep občnega zbora glede nove upra* ve in postavil podružnici komisarja. Politična oblast je pa razveljavila ta odlok oblastnega odbora in podružnični odbor deluje nemoteno dalje. Nato so se oglasili k besedi še gg- Slavko Volk. Adolf Obersnel, inž. Gruden in Jakob Rupert. Zveza Črne gore z Bosno in Srbiio. Novi most preko Tare pri Mojkovcu bo izročen te dni svojemu namenu. S tem mostom bo dobila Črna gora najvažnejšo in najboljšo zvezo z Bosno in Srbijo. Novi most, ki .ie zgrajen iz kamenja, je velikega gospodarskega pomena za vso našo državo. Gradbeni stroški znašajo okrog 2 milijona dmarjev. Vremensko poročilo mariborske mete* nrološke postaje. Davi ob 7. mri je kazal toplomer 15.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura .ie znašala 11.8 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 17 sto pinjah 74'3, reduciran na ničlo pa 741; relativna vlaga 57: vreme jc tiho in oblačno; vremenska napoved pravi, da se bo vreme polagoma zboljšalo. V Mariboru, dne 16. VI. 193-. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra Strar. 3 Izpred sodišča. Včeraj so se zagovarjali pred malim kazenskim senatom Anton Ljubša zaradi tatvine in brata Lojze in France Zorec zaradi težke telesne poškodbe. Prvi je stopil pred sodnike Anton Ljubša, kateremu očita obtožnica, da je ukradel 5 koles. Ukradena kolesa je razstavil, nato pa razne sestavne dele zopet sestavil in jih prodajal. Ljubša je dejanje priznal in ga je senat obsodil na leto dni zapora, pogojno na 4 leta. Obsojenec je tudi izgnan iz Maribora za dobo 3 let. Nato sta se pa zagovarjala pred sodniki brata Lojze in France Zorec. Obtožena sta bila težke telesne poškodbe. Brata Zorec sta gojila delj časa sovraštvo proti bratoma Francu in Matiji Severju zaradi ljubosumnosti. Dolgo sta iskala prilike, da bi se maščevala. Ko so se pa vračali letos v februarju omenjeni fantje v družbi svojih tovarišev od Sv. Miklavža pri Ormožu domov na Vitan, sta izrabila to priliko obtoženca, da sta se maščevala. Fantje so se živahno razgovarjali, brata Alojz in France Zorec sta se pa med tem odstranila. Ko sta se vrnila, sta bila oborožena z ročico in kolom. Pričela sta pretepati brata Matijo in Franceta Severja. Slednji se je nezavesten zgrudil zaradi težke poškodbe na glavi in je le srečnemu naključju pripisovati, da je ostal piri življenju. Obtoženca sta dejanje priznala in ju je senat obsodil: Alojza Zorec na 9 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, brata Franceta pa na 8 mesecev strogega zapora. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 255 prašičev. Prodanih je bilo 122. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 80' do 100 Din, 7 do 9 tednov 120—130 Din, 3 do 4 mesece 140—180 Din, 5 do 7 mesecev 220—260 Din, 8 do 10 mesecev 300 do 480 Din in leto stari 500—620 Din. Kilogram žive teže so prodajali od 5 do 6 Din, mrtve pa 8.50 do 10 Din. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v letošnji 47 številki naredbo o pokojninskem zavarovanju nameščencev pomorskih parniških podjetjij ter lekarnarjev in dispenzantov; nadalje pravilnik o postopku ob izdajanju dovoljenj za pregled in žigosanje meril in merilnih priprav: spremembe v odločbi o središčih za občasni pregled meril; odločbo o dopolnitvi razpisa glede priznanja železnih bobnov: opustitev in preureditev zapornic na cestnih prehodih; razp.s ukinitve carinskega oddelka v Oto ški dolini pri Rakeku; razpis dopolnitve občnih opomb carinske uvozne tarife; naredbo o obratovalnem času gostilniških podietij: določbo o spremembi naziva trga Konjice: objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in spremembe vstaležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju naše banovine. _______ Naši vinogradniki v obrambi za svoje interese Odgovor vinogradniškega strokovnjaka na na* pade zveze gostilničarskih združenj »Za obstanek gostilničarstva«, tako se glasi naslov članka, objavljenega pred kratkim v naših listih, ki z vso silo napada naše vinogradnike in jih zmerja s sušmarji ter jim očita, da so povzročitelji pogina naših gostilničarjev. Zelo dvomim, če je ta način boja za omiljenje tro-šarinskih predpisov umesten. Prav rad verjamem, da gostilničarjem zopet ni po-volji nova trošarinska naredba. ki je stopila v veljavo v letošnjem maju. Ali je morebiti ugajala prejšnja? Tudi ne. Pa so bili gotovo zadovoljni s prejšnjim stanjem? Še manj. Zato vprašani, kdaj so bili naši gostilničarji sploh zadovoljni in kdaj bodo zadovoljni? Nikoli. Zakaj pa ne? Zato, ker so pristranski in se vse premalo brigajo za osnovne pojme našega narodnega gospodarstva. Gostilničarji trdijo, da bo propadel njihov stan in z njimi tujski promet. In to se bo zgodilo samo zaradi tega, ker sme vinogradnik trošarine prosto prodati svoje vino od petih litrov naprej na deželi in od desetih litrov naprej v mestih, če ga kdo hoče kupiti. Pogrešni računi. Vsemu svetu je znano, da po nekaterih vinorodnih državah gostilničarji svojim gostom vina sploh ne zaračunavajo (Francija). Dajejo ga gostom ad libitum zastonj! In prav v teh državah je tujski pro met močneje razvit, kakor pa pri nas. Tam gostilničarji z dohodki od vina niti ne računajo. Vino torej ni vzrok, da gostilničarji propadajo, da bo propadel tujski promet, še manj pa pet oziroma de-setliterska prodaja. Vzrok propadanja gostilničarstva tiči najbrže kje drugje. Gostilničar ne toči samo vina. On toči tudi pivo, šabeso, slatino. sifon, pokalice, kavo, čaj, punč, pelinkovec itd., on kuha hrano, oddaje dvorane, sobe, hleve itd. Naš gostilničar pusti vse stanove, s katerimi je v poslovnih zvezah, pri miru, le nad ubogim vinogradnikom hoče izliti svoj žolč in kliče trgovino, obrt in industrijo, naj mu za božjo voljo pomagajo ugonobiti vinograd niško pošast. Vinogradniki’ dobro vemo, zakaj tako. Zato, ker je naš gostilničar vajen prevaliti vso režijo svojega obrata na vino. Kupil je vino po 3—6 Din liter in ga prodajal po 8—16 Din. Zaslužil je pri vinu več kakor je dobil vinogradnik zanj, ki ga je moral, odvisen od neba in zemlje, pridelati. Svetujem gostilničarjem, naj porazdele svoje režijske stroške enakomerno na vse pijače, jedila, dvorane, tujske sobe. pa napad na vinogradnike ne bo potreben. Vino bodo lahko točili ce- neje, konzum se bo dvignil in zaslužek bo večji. Lani je zraslo malo vina, niti dovolj za lastni konzum v naši banovini. Mislili smo, da bomo lansko vino kaj lahko spravil; v denar. Dvomili smo celo, so li z ozirom na male količine vina naši običajni vinski sejmi sploh potrebni. Navzlic temu so bili sejmi v Ivanjkovcih, Ljutomeru in Konjicah. Toda na te vinske sejme niso prišli naši gostilničarji in naši vinski trgovci, kakor smo to pričakovali. Na vse tri vinske sejme je prišlo le nekaj gostilničarjev iz bivše Kranjske, ki pa so kupili bore malo. Naši gostilničarji in vinski trgovci kupujejo vino v Dalmaciji, Ba natu in Srbiji. Naš denar odnesejo izven banovine. Naš vinogradnik pa je le s težavo in zelo poceni skrajno počasi prodajal svoje vino. In sedaj, ko so se nekateri gostilničarji in vinski trgovci založil: z vinom od drugod, naj bi ne smel naš vinogradnik prodati svojega pridelka niti po pet in deset litrov, če kdo vpraša zanj. Niso pa vsi gostilničarji in vinski trgovci taki, so še med njimi tudi častne izjeme. Gostilničarji! Vprašam vas, od česa naj živi vinogradnik in s čim naj plača delavce. galico, žveplo, apno. davke in druge dajatve? Pokupite in točite pred vsem domača vina in segajte po drugem vinu, ko bo zmanjkalo našega, pa ne bo vinotočev, ne bo pet in deset literske prodaje, denar bo krožil doma, imel bo delo naš obrtnik, zaslužil bo naš trgovec, to- CIKOPI1A PRAVI DOMAČI IZDELEK rej stanovi, ki jih kličete, naj vam pridejo pomagat ubijat slovenskega vinogradnika. Končno pridemo do sklepa, da si gospodarsko krizo povečujemo sami s tem. da umetno ustvarjamo kanale za odtok naše gotovine drugam, ki bi lahko krožila doma. To je tudi eden glavnih vzrokov, da konzum vina stalno pada in da propada gostilničarski stan. Peščica gostilničarjev ne more. ne sme in tudi ne bo terorizirala slovenskih vinogradnikov. J. Z. Sokolstvo Proslava Sokolskega društva v Studencih Sokol Matica poziva vse svoje članstvo, telovadeče. netelovadeče, naraščaj in deco, naj se v čimvečjem številu udeleži slavja studenškega bratskega društva, ki bo jutri v nedeljo 17. t. m. Zbirališče za vse bo ob 14. uri pred Narodnim domom, od koder krenemo z drugimi društvi in z godbo v sprevodu v Studence, kjer bo na meji oficielen sprejem. Udeležba v krojih obvezna, kdor nima kroja, naj pride z znakom. Pridite vsi in polnoštevilno! Sarajevski zlet. Sokol Maribor Matica poziva netelovadeče članstvo, ki se namerava udeležiti sarajevskega zleta, naj se javi najkasneje do vključno 21. t. m. pri društvenem tajniku, pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti. Legitimacija za četr-tinsko vožnjo in znak. ki nudi razne u-godnosti, staneta 26 Din. Telovadeče član stvo, ki namerava na zlet, pa se naj javi društvenemu načelniku bratu Hvalencu in načelnici sestri Makučevi. Zdravo! Sokol Marenberg-Vuhred vprizori na prostem v nedeljo dne 24. jurtija 1934 ob 3. uri popoldne, na letnem telovadišču v Vuhredu znano veseloigro »Pri belem konjičku«. Po igri je sokolsko rajanje. Ker je vprizoritev združena s težkimi materielnimi žrtvami za naše obmejno društvo, ki je najvidnejši čuvar naše severne meje, prosimo vsa bratska društva in Sokolu naklonjeno občinstvo, posebno ono iz Dravske doline, da se vprizoritve sigurno udeleži. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma v Marenbergu. Vlakovne zv.ze proti Mariboru, kakor tudi proti Prcvn Ijem so zelo ugodne. Pridite! Krasen si Maribor,*. Motto: »Naj sije solnce, nai sveti luna, pa naj bo kriza al' pa ne!« Ah. je les ta naš Maribor krasen! Kdor ga pozna tako-le bolj natanko, vse one njegove tipične odlike in sladke slabosti, si bo vedno znova zaželel po letih odsotnosti nazaj. Nazaj v mesto zelenja in cvetja, vedrega neba, dobrodušnih ljudi in sladkega vinca. Maribor je mesto domačnosti, neprisiljenosti, veselih ljudi, 'ki jim še tetka kriza ni mogla skvariti poželjenja po vsem, kar je »luštno« in zabavno. Mariborčani se hitro prilagodijo. Nič ne vzdihujejo, če danes ni več tako. kot je bilo včeraj. Za nje je še vodno lepo in veselo in nič ne de, če vse v brccej skrčeni obliki. Samo, da je! Saj je vse kot nekoč. Ali se je morda kaj izprcmemlo? Na pomlad še vedno cveto kostanji kot nekoč, še vedno iz-voščki uganjajo svoje norčije in še norca se delajo iz krize! In ob toplih pomladnih večerih stopajo kot v onih lepih, dobrih časih objeti pari P° stezah, postajajo v sencah in se poljubujejo. — Prav nič se ni izprcnicnllo življenje Maribor* čanov ob sobotah in nedeljah, to je dnevih. ko so meščani najbolj aktivni. In tu ie kronika najpestrejša, zato je prav, da si jo nekoliko ogledamo. Vso sobotno in nedeljsko nehanje meščanov se deli v dva dela: ob sobotah zvečer je na delu mlajša generacija, ob nedeljah popoldan pa stopi v akcijo starejša. Seveda imata obe generaciji tudi kaj različne »delokroge«. Mlajši imajo ob sobotah na programu točke kakor: ples, pitje, petje (ki se včasih izrodi v kričanje), ljubezenske avanture in za zaključek včasih pretep. Ves spored skupno se imenuje včasih tudi krokarija. Omembe vredno bi bilo, da se spored takih krokarij zaključi često tudi pri hotelu »Grafu«, v nekaterih primerih pa na sodišču v razpjavni sobi št. 15. Neredki pa so primeri, ko stopi v akcijo še rešilni avto. — Zanimivo je. kako se krokarija razvija z vsemi posledicami. Evo nekaj resničnih primerov! V neki predmestni gostilni je sedelo omizje fantov. Šlo je točno po sporedu: ob razposajeni godbi se je plesalo, pilo, pelo, koketiralo. Vse dotlej, dokler m prišlo do kritičnega trenutka. Krepak mesarski pomočnik, član omenjenega o-rnizja, je hotel med plesom prevzeti brhko deklino kuštravemu študentu, članu sosednjega, študentovskega omizja. Ker .študentu to ni bilo po godu, se za poklon mesarskega pomočnika ni zmenil. Vroče je postalo mesarju, dvakrat vroče, ker ga je razgrelo vino. In je prisolil študentu zaušnico. Senzacija je bila tu, velika senzacija, da je utihnila godba. Sredi sobe so izmenoma padale zaušnice, vmes smeh in cviljenje žensk. Pretep se je nadaljeval pred gostilno, seveda v povečanem obsegu, ker se je medtem v prelep zapletlo več obojestranskih simpatizerjev bojujočih sc fantov. — Kje se je zadeva končala in razčistila, mi ni zna- no. Potrdim lahko samo, da sem videl dotičnega mesarskega pomočnika nasled nji dan z obvezano glavo. Včasih se taki prepiri in pretepi mariborskih vročekrvnežev končajo tudi s spravo. To je vsekakor hvalevredno, pa tudi zanimivo. Na primer je nekdo zabrusil drugemu v obraz sicer častivredno, a za meščana žaljivo besedo, seveda v mariborskem žargonu: »Ti si pauer!« In je nastala ostra debata, podkrepljena z zaušnicami, kdo da je »pauer«. In veste, kdo je bil? Nazadnje so se pomirili in zedinili, da so vsi »pauri«. In s tem je bila rešena domovina. In je še več zanimivosti. Neko društvo v okolici je priredilo dobrodelno veselico in povabilo tudi meščanske fante, ki so se vabilu odzvali. Plačali so vstopnino, pili, peli, plesali in koketirali z domačimi dekloti. Zaradi zadnjega pa se je nehala gostoljubnost domačinov in mariborski fantje so za zaključek bili prisiljeni »trenirati« tek, ker so za njimi žvižgale planke. To vsekakor ni bilo v interesu tujskega prometa tistega kraja. Vse bolj nedolžne iti brez težkih posledic so nedeljske avanture starejših. Na-zvali bi jih lahko tudi podnevne avanture, ker se začnejo zgodaj popoldan in končajo že ob zgodnjih večernih urah. — Prej, v boljših časih, so jo mahnili Mariborčani na periferijo kar z izvo-ščkom. Zaradi krize pa je danes bolj v modi »štafetencug« (tipično mariborski izraz!). Vse kar se dogaja na teh »ekskurzijah«, je dokaj skromno. Družina se lepo odpravi v okoliško gostilno, oziroma »pušenšank« (tip. marib.!), lepo slovansko rečeno: vinotoč pod vejo. Tam »e pije in je s seboj prinesene želodčne dobrote, ob zvokih »šramelna« se zavrte tudi stari, pomešani med mladino. Ko nastopi mrak, se starejši pojoč (bolje: kruleč!) vračajo v mesto. Primeri se tudi. da na poti kdo izgubi ravnotežje. K sreči je takoj pri roki »boljši del« zakona, ki ga postavi na trdno. Po gornjem bi človek misli!, da ie ta generacija res tako miroljubna. Faj bi tudi bila — pa je nesreča, da so tu vmes ženske v letih, ko jim ie jezik najboli prišpičen. In se često razvije bitka v »špikanju«. In so zopet neredki primeri, ko je imelo to »špikanje* posledice m sodišču. — Je n. pr. neka ženska v prepiru rekla drugi, da je »šmuglarea«, ona druga ji ni ostala dolžna iti je prvo na-značila za malovredno ženšče (izraz ie bil izredno krepak in se ne da ponoviti!). Iz nadaljnjega medsebojnega zagotavljanja je bilo razvidno, da bo končno sodbo o upravičenosti trditev — izrekla sodnija. lo je samo delček vseh onih sladkobi, ki so na tedenskem redu naših meščanov. in to kljub vsemu, lem in sličnim navadam bo ostal Maribor zvest, ker spadajo k njegovemu razvedrilu. Je pa še toliko drugih stvari, ki dičijo naše meščane. Vse naenkrat bi bilo preveč, zato rajše še kaj prihodnjič! —- -o.-t. Spominjajte f® CMD Iz Koroške Slovenije Sc nekaj o zadnjem ljudskem štetju - Politična in socialna atmosfera na Koroškem - Gospo* darska mizerija * Delovanje »Heimatbunda* in g. Meierja-Kaibitscha • Za kaj se uporablja de* nar slovenskih davkoplačevalcev ? Razburjenje med našim ljudstvom na Koroškem zaradi postopanja številnih ko- rmsarjev se ni še poleglo. Na dan priba iajo vedno nove podrobnosti. Leta 1910., pod staro Avstrijo, so šteli še po »občevalnem jeziku«. Leta 1923., torej pod malo novo Avstrijo, so izmislili rubriko, glede narodne pripadnosti, famozno »jezikovno pripadnost* in jo uradno tolmačili, da je treba pri ljudskem štetju zapisati tisti jezik, katerega najbolje govoriš in v katerem misliš. Letos pa so rubriko »jezikovna pripadnost« na števnih polah raztolmačili tako, da je treba pod to rubriko zapisati tisti jezik, »deren Kultur-kreis der Befragtc sich zugehorig filhlt« — torej po čuvstvu. (Vidi uradno pojasnilo na štev rih polah, točka 13.) Koroška deželna vlada pa je šla še dalje. S posebno okrožnico. katero je podpisal deželni vladni svetnik g. L cer, je gori omenjeno uradno pojasnilo dunajske vlade razširila svo-•svoljno, menda pod pritiskom »Heimat-burrda«, takole: »... Jezikovno pripadnost določaj izključno le čuvstvo vprašanega, ne pa katerikoli drugi objektivni znaki, kakor rodovina, materinski jezik, večje ali manjše znanje kakšnega jezika, navadni občevalni jezik, stopnja naobrazbe in podobno.« Toda celovškemu »Heimatbundu«, oziroma g. Meier-Kaibitschu, ki ima pod svojo kuratelo vso koroško deželno vlado, tudf to ni bilo dovolj. Izdal je s\ ojo posebno okrožnico števnim komisarjem, ki so bili skoro vsi od njega podpirani rcin-škutarskj učitelji. Ta okrožnica se i* glasila: »Na jezikovno mešanem ozemlju je treba šteti tako, da reduciramo slovensko manjšino na število njenih volilcev, kolikor jih je bilo ob zadnjih volitvah, namreč na število 9000-10.000 duš.« Ne samo, da so določbe za ljudsko štetje v letih 1910-1923-1934 kričeče nelogične in sebi nasprotujoče, da je okrožnica koroške deželne vlade največji idi-JOtizem 20. stoletja, ne. tudi g. Meier-Kaibitsch je z vednostjo deželne vlade moral poseči vmes, da dotolče sloven- btevilni komisarji, vse sami učitelji utrakvističnih šol. so opravili ta posel temeljito. Iz vseh Slovenskih občin se glase poročila enako: Ali si za preko, ali si za ?r!ho'/JV$,-Za Avstrij0’ a,i 7-a umazane mn»' T- -ef Do,Irussa a,i Pr<>ti njemu - It si Slovenec? Das fsf keine Na- ion - fvoji otroci ne znajo nemški? - e oodo ze naučili, torej so Nemci! — Ti si dekla pri nemškem gospodarju? Torej s'Nemka! — Ni važno, kateri jezik govoriš. Vazno je. kako čutiš! Ker si Korošce vendar ne moreš čutiti za Srbe, torei si Nemec...« Tako je šlo po vsem Koroškem in le najinteligentnejšim in gmotno najneodvisnejšim splošno znanim Slovencem se je jedva posrečilo, da so se rešili v slovenstvo. Zakaj predrzni števni komisarji so žugali z Žandermerijo, z ovadbo o veleizdaji. Zdaj verjamemo: Korotan je čuden svet — smreka ima lipov cvet! „ A najbolj zavedni slovenski občini Bil-pod Celovcem, kjer je res ,36 poštenih pravih Nemcev, naseljencev iz rajha, S°v kar 268 ^mcev. , U 'e 'tel po »čuvstvu« reki trgovski pomočnik in vprašal Slovenko: le,ČUtite- mati? Sem ali preko?« Ponosna Slovenka, ki je vedela da tr- ^'’iSk'P°moč.nik - števni komisar, tiho- kL II Sr!5,avii€- mu ie Mhrusila: Kam pa se eutt tvoj želodec? Sem ali preko v Jugoslavijo?« Mudi mož jo je zapisal za — Nemko' Pribijemo: Števni komisarji ob Hud. skem Štetju dne 22. marca 1934, so po-stavili Srbom na Koroškem drugi spome-Mik. Prvi spomenik je famozni kamen na oglu ulice v Vrbi, ki ga zalivajo prijazni cucki mimogrede in ki ga že zaradi do-brega okusa avstrijska vlada do danes še ni komisarli r nekvalificiranimi psov-»ftlMier und nichl » eiter, kamen dic ser- bischen Reiter!« Drugi spomenik pa so postavili vitežkemu srbstvu koroški števni komisarji in z nekvalificiranimi psovkami in nesramnimi aluzijami. Ta spo-menik srbstvu pa so postavili naravnost v srce slovenskih ljudi na Koroškem! Zakaj v tistih dneh besnenja Kajbičevih plačancev se je zbudilo na tisoče slovenskih duš k odločni narodni zavesti. Gospoda dunajska, mogočni autoritarni Dollfuss in purpurni kardinal Innitzer, slavni knez Starhemberg in bistrogledi Fey, raztolmačite nam in Lvropi, kaj razumete pod rubriko »jezikovna pripadnost«, ko zahteve v imenu objektivne statistike neko čuvstvo? Kaj je to čuvstvo in kaj je to »Kulturkreis?« Kaj bi bilo, če bi imeli v Avstriji po naključju 1000 zamorcev, ki bi se »čutili« dobro v nemškem »kulturkrajzu« med hrenovkami in ob pivu in med lepimi dunajskimi dekleti? Ali bi tudi tistih 1000 zamorcev zapisali za Nemce? Ali pa. da gremo do absurda, gospodje oblastniki na Koroškem. vi bi gotovo zapisali kot Nemce, če bi pri-marširalo iz južnega Nila v Celovec deset krokodilov in bi sc dobro »počutili« ob svojem bratu, celovškem kamnitem zmaju? Da, Korotan je čuden svet — smreka ima lipov cvet... Toda, gospodje oblastniki na Koroškem, vedite, da imamo Slovenci na Koroškem v svetlem solncu Hitlerjeve rasne teorije absolutno večino? 100.000 je zavednih Slovencev. 50.000 nezavednih, toda še siovenski govorečih Slovencev, najmanj 75.000 pa je Slovencev po-krvi. imenu in plemenu, ki govore le še nemški. Slovenstvo na Koroškem šteje po Hitlerjevi rasni teoriji najmanj 225.000 duš. »Kulturkreis« pa .ie prevara, za katero naj vas kaznuje Bog! Znani g. Wutte. ki je ustvari! na Koroškem narodnost »viudišerjev« baje premišljuje, kako bi jo pobrisal med Kelte ... Počakajmo torej, kako bo po polomiji z »vindišerji« učenjaško in znanstveno utemeljil svojo teorijo o »Keltih« na Koroškem. * Autoritarncmu režimu g. Dollfussa je treba priznati, da se pošteno trudi ohraniti samostalnost Avstrije in na podlagi nove ustave politično in gospodarsko preroditi avstrijski narod. Vendar v zgodovini človeštva ni primere, da bi se trajno držal režim, ki vlada proti volji večine naroda. Ali sc bo g. Dollfussu posrečilo odvrniti milijone avstrijskih Nemcev od Hitlerja? Ali ni platforma g. Dollfussa preozka v boju proti hitlerjevcem, ki so vsi kova Andreja Hoferja? Morda je tragika Dollfussovega režima v tem. da sili v konkurenco s Hitlerjem glede proslule-ga nemškega »nacionalizma«. Gotovo pa je iragično da seje autoritarni režim vrgel v naročje Italiji, katera gospodarsko ne more nuditi Avstriji bogvekaj, politična pomoč Italije in vrednost njenega zavezništva pa je Avstrijcem predobro znana iz svetovne vojne. Sovraštvo avstrijskega naroda proti Italiji je tako mogočno, da ga celo oficielni krogi jedva jedva prikrivajo. Ponovno intronižacijo Habsburgov pa odklanjajo vsi trezni elementi v Avstriji in so simpatizerji Habsburga edino le stari upokojeni častniki in uradniki, ki seveda ne morejo pozabiti sijaja »cesarske hiše«. Na Koroškem, tem Fridinein jabolku med germanstvom in slovanstvom, je politična in socialna atmosfera vsak dan bolj žalostna. Dežela je polna Hitlerjevih agitatorjev, ki jih tudi železna pest generala Hfllgcrta in vsa spretnost Schei-chelbauerja in njegovega mogočnega zaveznika Meierja-Kaibitscha zadaviti ne more. Kljukasti križ je simbol poštenega koroškega nemštva in g. dr. Paller ima v svojem listu »Freic Stimmen« veliko opraviti, zakaj, »ah. dvoje src bije v prsih mojih,« To pa vendar nc moti g. Pal* ierja. da nc bi imenoval našega sivola^e-sa osemdesetletnega vladnega svetnika g. Krnila Lilcka iz Celin »norca- , /ato, krn-r si je g, I.itek kot zgodovinar drznil raz- mišljati o slovenskem vprašanju na Koroškem. Gospodarski položaj na Koroškem je katastrofalen. Tujski promet je na ničli in lepa dežela gorskih jezer in vrelcev zija od dolgočasja za tujci, ki 'se boje bomb in špiceljev, še bolj pa znane koroško-nemške nestrpnosti in šovinizma. Deželne finance bijejo obupen boj pred neizogibnim polomom, zakaj Iiitlerjevci enostavno bojkotirajo davčne urade in vse, kar je državnega. Zandarji hodijo po trafikah in izprašujejo, kateri splošno »pri znani in znani« tobakar ne kupuje več cigaret in tobaka. Deželno uradništvo prejema plače v treh mesečnih obrokih, draginja narašča in vsepovsod trka beda na vrata in okna K temu se pridružuje še splošna psihoza, da je sedanji položaj le prehodna faza. ki jo je treba pregrizti in preboleti, jutri bo že bolje, ko pride do oblasti kljukasti križ. Nepristranski opazovalec vidi samo dve možnosti, samo dva izhoda iz sedanje avstrijske krize: Ali Anschluss z vsemi svojimi posledicami, ali pa samostojna demokratska Avstrija, politično nevtralna in urejena po vzorcu Švice. Slavni »Heimatbund« g. Meierja - Kai-bitscha se nikakor ne more vživeti v novo politiko velikega nemškega naroda in novega režima v Avstriji, ki mu je baje črtal kredit 4.000 Šil. na mesec za njegov rcne-gatski list. pisan tudi v slovenskem jeziku, za njegovo »Koroško domovino«, ki je morala prenehati. Zanimivo je, da se pošteni Nemci na Koroškem, ne samo pristaši Hitlerjevi, temveč tudi pristaši novega režima v Avstriji, vedno bolj zavedajo, da je delovanje »Heimatbunda« in g. Meierja-Kaibitscha gnusno početje, in že se slišijo glasovi, sicer zelo redki, da je poskus germanizacije koroškega slovenstva propadel. Visokokulturnim pošte tlim Nemcem pa se naravnost upira to početje g. Meierja-Kaibitscha. Ti Nemci rezonirajo tako-le: »Kaj nam je treba sovraštva z Jugoslavijo? Avstrija je nad 9C'% nemška država, kaj nam utegnejo škodovati Slovenci na Koroškem? Zakaj jih preganjamo, zakaj jim ne bi dali pravic, ki jim gredo tudi po saintgermain-ski mirovni pogodbi? Zakaj bi si veliki nemški narod zaradi Slovencev na Koroškem — to je komaj število prebivalstva kakšnega provincialnega mesta v Nemčiji — nakopal na glavo politično in družabno sovraštvo današnje Jugoslavije, ki ni ravno najbolj neznatni »Absatz-gebiet < za nemško industrijo? Dajmo Slovencem na Koroškem popolne narodnostne pravice, dajmo jim predvsem čisto slovensko ljudsko šolo in zbrišimo s svojega obraza sramoto in škandal tako zva-nih utrakvističnih šol. Kaj hoče nam nekaj tisočev renegatov v primeru prijateljstva z Jugoslavijo?«' ' Ni čuda, da ob takih glasovih zvezda g. Meierja-Kaibitischa tone in ho morda zatonila za vedno. Kajti sam g. Meier-Kaibitsch se približuje narodnim socialistom, toda ti ga nič kaj ne marajo in mu ne zaupajo, dokler se vozi v avtomobilu princa Meiningena, ki je kot narodni socialist pobegnil v Nemčijo in niti je koroška deželna vlada zaplenila avtomobil. G. Meier-Kaibitsch pa tudi prejema poleg svoje penzijc upokojenega častnika še 800 Šil. na mesec plače od deželne vlade. Za kaj? Sekretar »Heimatbunda« Goldbrun-ner prejema 500 Šil. na mesec nagrade, tudi od deželne vlade, za kaj? Lastnik firme »Karutner Bodenvermittlung«, neki g. WaTter Raupert, prejema od deželne vlade 500 Šil. Za kaj — vsi trije, za kaj? V dnevih stiske in.gospodarske krize tako visoki honorarji, za kaj? Firma g. Rauperta je namreč slamnati mož germanizatorjev g. Meierja-Kai-biischa, ki se vozi po slovenskem Koroškem in študira gospodarsko stanje- slovenskega ljudstva ter preži na naše slabe gospodarje. Čim kateri naših posestnikov omahuje in omahne, že je na mestu g. Meier-Kaibitsch s svojim tajnikom Gold-brunnerjem, a slamnati mož g. Walter Raupert kupuje kot posredovalec slovenska posestva za nemške koloniste. Denar prejemajo iz Nemčije preko »Siid-karntner Kreditvereina«, in to brez ozira na vse devizne predpise med Avstrijo in Nemčijo. Od vsake transakcije, torej od vsakega Slovencem ugrabljenega zemljišča. prejemajo ti trije gospodje še posebej vsak 1% honorarja in tudi germani-zatorsko društvo »Heimatbund« po 1%. Tako sc govori po Celovcu. Vprašamo g. Dollfussa, ki mu kot poštenjaku to delovanje g. Meierja-Kaibitscha gotovo ni znano, vprašamo tudi g. deželnega glavarja Hiilgerta, ki uživa kot oficir glas častnega človeka in moža čistih rok, ali vesta ta dva gospoda za to nekam čudno, poslovanje g. Meierja-Ka:-bitscha? Slovenci na Koroškem plačujejo pošteno in vestno državne in deželne davke. Ali ni to v nebo vpijoča krivica, če je res, da se g. Meier-Kaibitsch masti z deželnim denarjem, zato da iste Slovence, ki ga redijo, izpodriva s pomočjo rajhovskih mark z njihove rodne grude? Kaj čudno je tudi to, da prejema gosp. Meier-Kaibitsch od deželne vlade na mesec plačo, ko na drugi strani razpošilja vehementne letake po vsem Koroškem, s katerimi poziva Nemce in nemškutarje na boj proti vladi g. Dollfussa. katera še trpi, da je na Koroškem nekaj slovenskih duhovnikov, ki čutijo in delajo za slovenstvo in poziva nemški narod, da se strne v fronto proti g. Dollfussu iti proti slovenski manjšini, katero so uradno prešteli ob zadnjem ljudskem štetju tako, kakor smo gori opisali, prav po navodilih tega Meierja-Kaibitscha. Ako pa bi gospodje Meier-Kaibitsch, Goldbrunncr in Raupert tajili ali poskušali utajiti navedena dejstva, ako bo posebno g. Meier-Kaibitsch hotel utajiti pred avstrijsko vlado in pred narodnimi socialisti oba svoja obraza, oba predrzna in umazana, tedaj mu v prihodnjem članku postrežemo s takšnim materialom, da mu bo vzelo sapo. Radi pa verujemo že danes, da: bo državni kancelar g. Dollfuss zaukazal s-deželnemu glavarju Hiilgertu, da preišče to umazano perilo g. Meierja-Kaibitscha do zadnjega — in da zapre deželno kaso, v katero se steka tudi denar slovenskih davkoplačevalcev na Koroškem, tej žalostni kortipaniji od društva »Hcimat bunda«. Konjice Zopet uboj. Ferdinand Burkelc, Čevljarski pomočnik iz Zgornjih Laž, že večkrat predkaznovan, je bil U. t. m. obsojen pri okrajnem sodišču v Konjicah zaradi telesne poškodbe Matije Bogatina iz Zg. Laž na mesec dni zapora. Popoldne istega dne je prišel v prepir zaradi dopoldanske obsodbe z Matijo Bogatinom in v tem prepiru je zamahnil s kolom F. Burkelc parkrat po Bogatinu, ki je kmalu nato izdahnil na svojem vrtu zaradi nasilnega dejanja. Pri obdukciji 12. t. m. so zdravniki ugotovili, da je Burkelc Bogatinu prebil s kolom lobanjo in je nastopilo otrpnjc-nje možganov, kar je povzročilo smrt. Burkiec je odpeljan v zapore tuk. sodišča in je pri zaslišanju dejanje priznal. Predmetni dogodek je zopet žalostna slika z našega podeželja. Bogatin zapušča ženo in številno rodbino na svojem majhnem posestvu v Zg. Lažah. Mladinski praznik zvezan s tekmo koscev. sc jc vršil z vso svečanostjo in v clikem navdušenju kmetske mladine preteklo- nedeljo 10;. t. ni..v. Slovenskih Konjicah. Številni, dobro aranžirani kmet- ski vozovi, so v sprevodu skozi trg vzbujali prisrčne ovacije nacionalnega Pre“h valstva. Točno ob pol 15. uri jv Pr*_ v Konjice g. ban dr. Drago Marušič, ki .ie izpregovoril tudi ob priliki tekme na travniku ob Dravinji. Govorili so sc narodni poslanec Karl Gajšek', banovinski svetnik Rado Jereb in Ivan Kronovšek iz Ljubljane. Zbralo sc je na ta dan v Konjicah preko 1000 kmetskega življa, ki je manifestiralo za kralja, narod in jugoslovansko politiko. Sokolsko društvo Slovenske Konjice ima javni telovadni nastop v nedeljo 24. junija t. I. na letnem telovadišču za .Narodnim domom ob priliki 15-letniee društvenega obstoja. Nastopijo vsi telovadni oddelki, a pričakovati je številno udeležbo iz ostalih krajev našega okraja. Sodeluje domača godba »Dravinja«. Naše učiteljstvo dobiva sedaj že tretji mesec neredno svoje plače. Tako je dobilo v aprilu šele 28. v mesecu, v maju lb. v mesecu in sedaj v juniju še do danes nima plače. Naj. s.e vendar odpravijo taki nedostatki, ki vzbujajo le nevoljo iti povzročajo prizadetim nevšečnosti! v MarlSor n. 'dne 16. VI. 1934. Marij skalan: 'far!<' »Vef er ntVc Juhe 83 Roman iz prazgodovine človeštva. »Potem bo izpolnjena v združitvi z božanstvom, kadar se osvobodi zemeljske peze.« »Morda, a zame je to. kar je in kar poznam, važnejše kakor tisto, česar ne vidim in ne poznam. In potem, veš mar, kaj pomeni taka zaobljuba? Samo dvoje, da služi tvoje telo do smrti nasladi božanstva potom njegovih svečenikov, ali pa zgori na žrtveniku velikega Raja.« »Vem.« >ln za kaj se hočeš odločiti, za prvo ali za drugo? Če se odločiš za prvo, se odločiš za isto. kakor če se vdaš velikemu.« »Odločila sem se za drugo.« »Za žrtvenik?« »Da.« »O. veliki Ra! Princesa princes, biser iz dna morja, zarja iznad gora, ti hočeš uničiti svoje mlado telo? Ti hočeš biti darovana še preden si dozorela, še preden si do dna odprla svet svoje mladosti, še preden si spoznala slast življenja?« »Da.« »Iz teme govori samo tvoja deviška trma, ki je jalova.« »Dejala sem! Pusti me; ne muči me s svojim modrovanjem!« »Kakor ukazuješ!« je odvrnila Ilaja. »Grem, a premisli, preden se zagrizeš v ta svoj sklep. Stara sem in izkušena, zato so trezne in pretehtane moje besede. Milost, gospodarica!« ^ Komornica se je poklonila in odšla. Evalasta se je ozrla za njo in se zamislila. »Morda govori resnico...« si je dejala. »Morda bi bilo res najpametneje slediti njenemu nasvetu? Toda ne, ne! Ne morem, ne smem... Najvišji mi je prepovedal ...« Dvignila se je in stopila k oknu. Zunaj je umiral dan. Modrikasti mrak je zagrinjal drevesa v parku. Evalasta se je naslonila na obod in se zastrmela ven." Spomnila se je svoje daljnje domovine, svojih detinskih let, ko je tako rada strmela v mrak in v prižiganje prvih zvezd na neskončnem nebu. ki so se ji zdele kakor očesca dobrih duhov, mežikajoča poredno njeni zasanjanosti. In kakor da bi uganil njeno razpoloženje,' je zapel nekdo sredi parka otožno pesem hrepenenja: Kakor bajka moj rodni je kraj, kakor zasanjam raj. *. Slajši v njem je dehtenje livad, lepše blestenje nebeških je zvezd, lepši smehljaj je ljubečih deklet... Vanj bi povrnil se rad... »Vanj bi povrnil se rad...« je ponovila Evalasta. »Da, tudi jaz bi se rada povrnila! Tam daleč so večerne gore, pod njimi je na planoti mesto mojega očeta, naokrog so zelene livade, prekrižane s potoki in rekami... Tam daleč, daleč... slajše je tam dehtenje livad, lepše dehtenje nebeških je zvezd, lepši smehljaj je ljubečih deklet... Zaman! Nikoli več je ne bom videla, domovine moje...« Solze jedke bolečine so ji privrele iz oči in vse njeno še tako drobno telo je pretreslo krčevito ihtenje. Potem jo je obšla želja, da bi stopila na okno. skočila na teraso in se vrgla v globočino, a njena mladost ni imela poguma, da bi sledila tej misli. Sunkoma se je odtrgala od okna, se vrgla na blazine in zarila vanje svojo razbeljeno glavo. Stran 3. »Milost, gospodarica!« se je • oglasila Ilaja. »Pripravljena je v-e&erja. Naj ti 'prižgem bakljo?«. »Pusti me na miritje kriknila mladenka. »Ne maram ne večerje ne luči!« »Oslabelo bo tvoje šibko telo, ranjena golobica moja...« »Pnsti me na miru! Izgini!« je zariula princesa. >Kakor ukazuješ, gospodarica!« je dejala komornica užaljeno in se odstranila. Evalasta je ihtela dalje. Njeno trpljenje se je spremenilo v zamolklo, bolečino, ki jo je utrujala, izčrpavala njene telesne in duševne moči. Počasi se je od utrujenosti umirila in napol zaspala. Za trenutek jo je objelo popolno pozabljenje, nato pa jo je v polsnu zaskelela nova bolečina, da je zastokala in se obrnila. Toda jasno se ni zavedala ničesar. Potapljala se je v nepredirno .meglo, dokler je ni zagrnila popolna noč spanja. Tako je ležala več ur, ko se ji je nenadoma sredi sanj zazdelo, da jo nekdo kliče. Zdrznila se jc in prisluhnila z zavestjo. »Princesa...« Da, to niso bile sanje. Razločno je slišala izgovorjeno besedo. Izgovoril jo je nekdo tik poleg njenega ležišča. »Princesa, vstani in pojdi za-menoj'!« (Se bo nadaljevalo.) Soort Jutri igra ASK Primorje v Mariboru! Nasprotnik bo SK Železničar. „ Prijateljska tekma na igrišču SK Železničarja •filtri nastopi na igrišču SK Železničarja A'SK Primorje iz Ljubljane, edini slovenski zastopnik v državni igri. V Maribor pride na prijateljsko tekmo z SK Železničarjem. ASK Primorje bo nastopil z vsemi svojimi najboljšimi igralci, s kom pletnim liginim moštvom. Da bo tekma odigrana v stilu velikih športnih dogodkov, je gotovo. Primorje je v letošnji sezoni doseglo prav lepe uspehe, ki bi se ž njimi ponašali tudi boli renomirani klubi v naši državi. Železničar stoji pred častno nalogo. Do er 'zid tekme s Primorjem je velikega pomena za ves mariborski šport. Ne dvomimo o tem, da bo jutri SK Železničar zaigral tako, kot se spodobi prvaku Maribora. Občinstvo bo imelo priliko, da prisostvuje zares zanimivi tekmi, tekmi politi navdušenja, elana, znanja in tistih številnih položajev tik pred končnimi realizacijami, ki so publiki tako dragi. Jutri bo spet prilika, da pokažemo, kaj Mariborčani znamo in zmoremo... Tekma se bo pričela ob 16. in se bo odigrala ob vsakem vremenu. V predtekmi nastopijo ob 14.30 rezerve 1SSK Maribora in SK Železničarja. Piuj ^to kilometrov na kolesih. ^ru^a ^trakcija jutrišnjega dne bo kolesarska dirka za olimpijsko prvenstvo J* /™,' Maribor—-Dravograd—Maribor (100 km,, ^tart bo ob 6. zjutraj na Vodnikovem trgu, kjer bo tudi cilj. Prvi kole-• sarii-dirkaci, bodo prispeli okrog 9. ure na cilj. Tekmovanja se bodo udeležil: vsi znani dirkači iz vse naše države. Starta-lo bo okrog 40 kolesarjev. Po končani dir *i bo pri »Orlu« razdelitev nagrad in družabni sestanek. Perunaši s©