DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 19
Gorica - Trst, 29. avgusta 1947
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L, 65.—
PoSt. 6ek. rac. St. e-18127
Izhaja vsak petek
KOMUNISTI RUŠIJO UGLED SLOVENCEV
Vprašanje ratifikacije
Primorski Slovenci smo postavljeni iz dneva v dan pred nove duševne negotovosti glede ratifikacije mirovne pogodbe in izvedbe nesrečnega razkosanja naše dežele. Medtem ko nekateri mednarodni dogodki kažejo, da smo še daleč od uresničenja sklepov mirovne konference, med katere spada predvsem najnovejša vest, da se pripravljajo zavezniške čete na prezimovanje na Morganovi črti, češ da ni pričakovati, da bi Sovjetska zveza v bližnji prihod-njosti ratificirala mirovno pogodbo z Italijo, govore zopet drugi dogodki nasprotno, ako niso seveda samo taktične diplomatske poteze. Pri tem mislimo zlasti na zaporedno ratifikacijo mirovnih pogodb od strani satelitskih držav Sovjetske zveze, t. j. Jugoslavije, Bolgarje in Romunije, ki so jih izvršile skoraj istočasno kakor na ukaz.
Medtem ko so preje komunisti pri nas zatrjevali, da za-padne sile zavlačujejo izvršitev sklepov mirovne konference, je na kraju ostala Sovjetska zveza edina država, ki teh sklepov še ni dokončno odobrila. Znano je, da se je postavila na stališče, da ne bo prej ratificirala mirovnih pogodb, dokler tega ne store vse bivše zaveznice Nemčije. Postavila je tedaj pogoj, katerega izpolnitev je bila deloma odvisna od nje, saj ima popolnoma v oblasti Bolgarijo in Romunijo, preje Hitlerjevi in sedaj njeni satelitski državi, ki dotlej še nista ratificirali mirovnih pogodb. Sedaj je ta pogoj izpolnjen. Ali bo Sovjetska zveza držala besedo ? In če jo bo, ali bodo vse države položile ratifikacijske listine pri določenih vladah, kar je zadnji ptgoj za formalno veljavnost mirovnih pogodb ali pa bodo še vedno zadrževale izročitev podpisanih računov? Nato nastopi seveda še vprašanje lojalne izpolnitve obveznosti, ki jih nalagajo mirovne pogodbe premagancem in zmagovalcem. Perzija nas uči, kako malo se spoštuje jasna določila mednarodnih pogodb. Kljub določemu roku ni hotela 5o-vjetska zveza od tam umakniti svojih čet, čeprav sta to zvesto izpolnili Anglija in Združene države.
Poznavalci razmer zatrjujejo, da Sovjetska zveza nima interesa ratificirati mirovnih pogodb ali vsaj ne dosledno izpolniti njih določb, češ da še ni dovolj utrdila svoje moči v Srednji Evropi in na Balkanu, odkoder bi morala umakniti svoje čete in kjer se vzdržu-jej0 njej podrejene manjšinske komunistične vlade le z nasiljem in s pomočjo prisotnosti Sovjetov. Prav tako zatrjujejo, da ji brani storiti to splošni negotovi in napeti položaj in zlasti razvoj v Grčiji, ki visi kot stalna grožnja nad svetom, da se iz malega ognja razvije velik požar. Menimo, da uresničenje mirovnih pogodb ne za-visi tedaj samo od izpolnitve ratifikacijskih formalnosti, marveč tudi in morda celo bolj od stvarnega svetovnega položaja, ki daje malo izgledov za uspešno izvršitev kakršnega koli večjega ustvarjalnega dela. Spričo tega vidijo nekateri v formalnem napredovanju ratifikacije le taktične „ dokaze
Načrtna gonja proti veri in cerkvi - „ Komunistična verska svoboda “ - Umor dr. Slfliroslava Bulešiča in težka ranitev dr. Ivana Ukmarja
»Ne po besedah, po dejanjih jih boste spoznali«, pravi sv- pismo-Zal, da morajo premnogi doživeti mnogo žalostnih sin sramotnih dejanj, preden spregledajo, kdo so tisti, ki jih vodijo v pogubo. Tudi pri nas v zadnjih letih velja ta svetopisemska izrek za mnoge, 'ki so se dali premotiti lepim besedam in sledili zakrinkanim zločincem na njihovi za naš narod usodni potu Komunisti, ki so se pod krinko narodnoosvobodilnega boja polastili z nasiljem in varanjem oblasti, so vedno skrivali svoje prave namene pod zlaganimi obljubami in gesli- Med temi gesli je bilo tud' njihovo zatrjevanje, da niso nasprotni ne veri ne cerkvi, da so samo proti nekaterim nevrednim cerkvenim osebam in pojavom-Mnogi so jim verjeli in sledili, četudi bi vsaj nekateri med njimi morali poznat: njihovo stališče, ki ga je najbolj točno pojasnil znani komunistični izrek: »Vera je opij za ljudstvo«. Saj pa tudi vsa zgodovina komunistične stranke priča o njihovem izrazitem protiverskem stališču. Vendar pa vse to n: motilo nekaterih, ki so vedno našli izgovor in tolažbo za svojo vest s tem ai: onim lažnjivim izgovorom Organizirano gonjo proti najvišjim cerkvenim predstavnikom na Primorskem so doslej skrivali pod plašč narodnega boja slovenskega naroda - proti »reakcionarnim fašističnim cerkvenim predstavnikom« in mnogi so jim to verjeli, saj so tako našli v svoji »narodni zavesti« tolažbo za očitke svoje v<‘ti.
Zadnji dogodki v področju »B« pa so tudi te izgovore o boju proti
»fašističnim in reakcionarnim« predstavnikom cerkve postavili na laž. Napadi na narodno zavedio slovensko duhovščino ob izvrševanju cerkvenih funkcij postavljajo tudi gonjo proti nadškofu mons-Margottiju v popolnoma novo luč in ji jemljejo vsako narodno podlago. Ce komunisti napadajo nekatere cerkvene predstojnike samo zaradi fašizma, zakaj tedaj napadajo tudii slovensko narodno duhovščino v Primorju in ostali Sloveniji? Organiziran napad na papeškega delegata mons. dr. Ivana Ukmarja, zavednega slovenskega duhovnika, ter na druge hr-vatske krajevne dušne pastirje pri sv. birmi je dokaz, da so vsi izgovori pri prejšnjih napadih na visoke cerkvene dostojanstvenike samo zakrivanje načrtnega rušenja ugleda cerkve in zatiranja vere v Jugoslaviji.
Da to n: samo osamel pojav ali dejanje neodgovornih činiteljev, nam kažejo tudi napadi in nadlegovanja ljubljanskega škofa Vovka pri birmanju na Dolenjskem, kjer so komunistične oblasti in krajevni komunisti prav tako skušali motiti in ovirati dušnega pastirja pri izvrševanju njegove dolžnosti. Napadi na romarje pri raznih božjih potih, n. pr. na Brezjah na Gorenjskem, spadajo tudi v to vrsto protiverske in proticerkvene gonje-
Ta težki zločin v Istri proti veri in cerkvi pa je na mah podrl tudi vse smešne trditve nekih protestantskih pastorjev, ki so pred kratkim potovali po Jugoslaviji, češ da vlada tam vzorna verska svoboda.
Odvratni dogodek
Po vesteh, ki so prispele v Trst o odvratnih in za današnje oblastnike in njihove tukajšnje pristaše sramotnih dogodkih v področju »B«, pri katerih je bil umorjen podravnatelj in profesor pa-zinskega semenišča dr. Miroslav Bulešrič, težko pa ranjen papežev delegat dr. Ivan Ukmar iz Trsta, so se ti odigrali takole:
Tinjan
V	Tinjanu so komunistični organizatorji, ki so prišli večinoma od zunaj, pripravljali prvi incident, toda ljudstvo iz Istre je bilo odločeno, da za vsako ceno prepreči komunistom, da bi onemogočil' sprejem papeževega delegata in podelitev birme. V takšnem napitem ozračju se je bližal avto papeškega delegata Tinjanu. Naproti
mu je prišel predsednik okrajnega ljudskega odbora, katerega je spremljevalec papeškega delegata vprašal, kakšno je razpoloženje v kraju. Ta je odgovoril, da ne more jamčiti za miren potek cerkvenega obreda. Tedaj je papeški delegat ukazal avto 'obrniti lin peljati v drug kraj, da v Tinjanu ne bi prišlo do krvoprelitja, birmanci pa bodo imeli priliko priti k birmi v bližnje kraje- Tako v Tinjanu ni bilo birme.	i
Buzet
V	Buzetu je prišlo že do težkih dogodkov. K.0 so bili birmanci zbrani že polnoštevilno v cerkvi in se je maša že pričela, je tolpa najetih komunističnih pretepačev iz bližnjih in daljnih krajev vdrla v cerkve in pometala vse otroke na
dobre volje ", s katerimi se želi Sovjetska zveza pojaviti na bližnji glavni skupščini Združenih narodov, na kateri bodo razpravljali tudi o vprašanju sprejema Italije med Združene narode in bo verjetno Ast o zahtevala Sovjetska zveza za Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Zato je bila seveda potrebna predhodna ratifikacija mirovnih pogodb od strani teh držav.
Vrhovni Sovjet se sestane na redno zasedanje oktobra — možno je seveda tudi izredno sklicanje — kar bo gotovo prispevalo k razčiščen]u položaja v dobrem ali slabem smislu, kolikor ne bodo k temu prispevali že preje drugi dogodki. Ne izključuje se možnost presenečenja, da bo Sovjetska zveza mirovne pogodbe ratificirala, malokdo pa pričakuje, da bi to spremenilo dejanski položaj v Sredni Evropi in na Balkanu, ker bi Sovjeti in njih satelitske vlade gotovo našle možnost,
da obidejo obveznosti, ki izhajajo iz mirovnih pogodb.
Kakor ima na eni strani Sovjetska zveza nedvomno interes, da podaljša sedanje stanje v Evropi in pridobi na času, na drugi strani ne gre to podaljševanje v račun krajevnim interesom komunistov v Trstu in sploh na Primorskem. Tu hočejo držati ljudi v stanju stalne negotovosti, pripravljajo mlaje, slavoloke in „priključitvene festivale* na Lijaku, kakor da bi se svetovna diplomacija morala ravnati po Lijaku in ne narobe.
Ob ratifikaciji mirovne pogodbe od strani ,nove“ Jugoslavije, ki je zaključno formalno dejanje „ osvobodilne borbe “, se spominjamo samo gesel: Življenje damo, Trsta ne damo! Rajši smrt, kakor Trst! Volilna zmaga Tita je edino poroštvo, da postane Trst jugoslovanski!
Poziv kulturnemu človeštvu in Združenim narodom!
Kot svobodna tolmačinja užaljenih človečanskih, demokratičnih, kulturnih in verskih čustev slovenskega naroda izraža Slovenska demokratska zveza v Gorici globok prezir in obsodbo odvratnega zločina umora in izpada proti veri in cerkvi, ki so ga 24. avgusta 1.1. zagrešili komunistični strastneži nad zavednimi slovenskimi in hrvatskimi duhovniki in verniki v Lanišču v Istri ob podeljevanju zakramenta sv. birme.
Slovenska demokratska zveza vidi v tem dejanju, ki lahko najde primer kvečjemu še v dejanjih divjih poganskih plemen proti misijonarjem, izraz duha, totalitarne nestrpnosti, moralnih načel in teženj komunizma. Umor duhovnika dr. Bulešiča ter težka ranitev mons. dr. Ukmarja, katerima celo komunistično časopisje ne more odrekati narodne in človeške neoporečnosti, se ni izvršil v revolucionarnem obdobju in enodušno od strani neodgovorne množice, nego dve leti po zaključku vojne in na ozemlju, za katerega pravni red je odgovoren sedanji komunistični režim v Jugoslaviji. Ta presunljivi dogodek je plod načelne in načrtne gonje odgovornih činiteljev trenutnega jugoslovanskega režima proti veri in cerkvi.
Slovenska demokratska zveza naslavlja na vse kulturno in svobodoljubno človeštvo ter njega najvišjo ustanovo Združene narode roteč poziv, da se pridruži obsodbi tega divjaštva in v duhu Listine Združenih narodov, katera obvezuje tudi današnjo Jugoslavijo, omogoči in zavaruje slovenskemu narodu uživanje naravnih človeških pravic in osnovnih državljanskih svoboščin, katere sedanji totalitarni komunistični režim na tako odvraten način tepta! Barbarski dogodek v majhni istrski vasi sredi Evrope, ki je le eden izmed neštetih, je načelno vprašanje, ki zahteva obsodbo in odpor vseh svobodnih ljudi.
V Gorici, dne 26. avgusta 1947.
Izvršilni odbor Slovenske demokratske zveze
Slovenska demokratska zveza v Gorici ie poslala sv-stolici v Rim sledečo brzojavko:
Državno tajništvo — Vatikan.
SDZ v Gorici obsoja v imenu demokratičnih Slovencev teroristična dejanja s katerimi se hoče uničiti verska svoboda v področju B Julijske krajine. Zlasti protestira proti napadu, čigar žrtve sta msgr. Ukmar in dr. Bulešič. Bodite uverjeni, da so samo komunistični elementi sposobni takih zločinov.
cesto- Papeškega delegata dr-Ukmarja in druge duhovnike pri oltarju so obmetali s paradižniki in gnilimi jajci. Tako tudi v Buzetu ni bilo birme- Otroci so jokali pred cerkvijo in prosili, naj bi jih pustili v cerkev, kar pa so jim komunistični skrunilci cerkve in o-breda onemogočali z grožnjami in pretepanjem.
Lanišče
V	tem ozračju je prišlo v Lanišču do najhujših izgredov: starši in otroci so po dogodkih v Buzetu prišli zelo zgodaj in stopili v cerkev, ker so se ljudje bali, da se ne bi ponovilo isto kot prejšnje dni. Zato so starši birmancev, matere in očetje, stali na straži pri vseh cerkvenih vratih. Predvideni liapad ie res prišel. Skupino komunističnih napadalcev je vodil osebno poveljnik narodne zaščite. Ko so hoteli vdreti v cerkev, so jim možje 'in žene z naijvečjim naporom in nevarnostjo branili vhod. To je bil boj okoli cerkve, kakršnega' naš narod ne pozna več od tistih časov, ko so v deželo vdirale trume turških napadalcev. Balo je mnogo ranjenih, toda kljub dvakratnemu napadu tolpe, vdor ni uspel- Medtem je papeški delegat podelil zakrament sv- birme vsem prisotnim otrokom. Ko so vtideli, da se jim poskus, onemogočiti cerkveni o-bred, ni posrečil, soi se umaknili-Ta čas so uporabil v cerkvi zbrani duhovniki, dr. Ivan Ukmar, papeški delegat, dr. Miroslav Bulešič, podravnatelj semenišča v Pazinu in domači župnik dr. Ček, da so se umaknili v župnijsko pisarno. Vse je tako kazalo na to, da se je vsaj tukaj Efrrma uspešno končala. Toda najhujše je moralo šele priti. Nenadoma se je poja-
vila že dvakrat odbita tolpa komunistov ter z vzklikom »Na juriš« vdrla jv župnišče- Najpej so se vrgli na domačega župnika dr C ek a, ki pa se je umaknil in ga je njegova mati skrila pod stopniščem, za kar je sama postala žrtev komunističnih napadalcev. Nato so komunisti vdrli v pisarno, kjer so dobesedno spodrezali vrat podravnatelju semenišča v Pazinu, dr. Miroslavu Bulešiču, ki je obležal mrtev v mlaki krvi. To dejstvo je pozneje potrdil tudi komunistični javni tožilec, ki je izjavil, da ima pokojni štird osemcentimeter-ske rane na vratu. Toda tudi to še ni bilo dovolj, drhal je vdrla v gornjo sobo, kamor je odšel dr. Ukmar- Tu je navalila nanj in ga s stoli in koli pobila na tla. Tolkli so ga še dalje, tako da so na njem polomili celo stole. Obležal je v krvi, ki mu je tekla iz ušes, nosa, ust in številnih ran. Medtem je drhal po župnišču razbijala in streljala. Šele ob 4. uri popoldne je neki miličnik (ali ne spominja ta naziv nekdanjih fašističnih kazenskih ekspedicij?) telefoniral v Pazin po avtomobil. Šoferju, ki je voziil papeževega delegata iz kralja v kraj, so namreč raizbili avtomobil. Ranjenega dr. Ukmarja so prepeljali v Pazin, odkoder so poklicali bolniški avtomobil Italijanskega Rdečega križa v Trstu, kateremu pa niso dovolili prepeljati ranjenca v Trst, ampak na Reko, češ da morajo žrtev napada najprej zaslišati, kako »je napadal ljudstvo«.
Bedno opravičevanje
Takšno je dejansko- stanje o nečloveškem, odvratnem in sra-afriška plemena nad misijonarji-(Nadaljevanje na strani 2)
Od srede  do srede.
21. avgusta s Ameriško zunanje- ministrstvo je izjavilo, da bo do prvega oktobra nabavilo za Avstrijo različnega blaga v vrednosti 43 milijonov dolarjev, kljub nasprotovanju Sovjetske zveze. — V Varnostnem svetu so odbili prošnje Italije, Avstrije* Madžarske, Bolgarije in Romunije za sprejem med Združene narode; Sovjetska zveza je preti sprejemu Italije in Avstrije uporabila pravico „veta“. — Glavna skupščina Združenih narodov bo na prihodnjem zasedanju razpravljala zahtevo Argentine in republike San Domingo o reviziji italijanske mirovne pogodbe. — Sovjetska zveza je protestirala zaradi tristranskih razgovorov v Londonu o nemški industrijski proizvodnji. — Ameriške vojaške zasedbene oblasti v Avstriji se odklonile dovoljenja jugoslovanski repatrisscijski komisiji za vstop na ameriško področje. — Oddelki grškega orožništva so ob priliki čistilnih akcij na področjih Kerdillonain Nigrita odkrili velik podzemeljski predor, ki je služit za bivališče glavnemu stanu tako imenovane ^demokratske vojske*.
22. avgusta; Na zasedanju Varnostnega sveta je nizozemski delegat izjavil, da Varnostni svet ni pristojen ukvarjati se z indonezijskim vprašanjem. — V Londonu so se začeli razgovori treh velesil » nemški industriji. — Avstralija zahteva, naj na prihodnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov preučijo vprašanje sprejema novih članov, ki je prišlo na mrtvo točko ter novo pritožbo glede pravice „ve-ta“ velesil. — Sovjeti so zavrnili anglo-ameriško zahtevo, naj bi zavezniški nadzorstveni svet za Bolgarijo izvedel revizijo razprave in obsodbe proti Petkovu,
— Varnostni svet je brez glasovanja sklenil omejiti razgovore o anglo-eglptskem vprašanju. — Ameriško zunanje ministrstvo je zavrnilo obtožbe jugoslovanskega veleposlanika Save Kosanovica proti Združenim državam, Češ da so zavrle obnovo Jugoslavije; Kosauovič je na splošno ponovil svoječasne obtožbe maršala Tita, na katere je ameriško zunanje ministrstvo odgovorilo v svoji izjavi z dne 13. avgusta.
23. avgusta i Grški ministrski predsednik je sporočil kralju Pavlu odstop grške vlade. — Ameriški in angleški diplomatski zastopnik v Sofiji sta protestirala proti odločitvi predsednika nadzorstvene komisije, da ne bo zahteval revizije sodne razprave proti Petkovu. — Britanski vojni minister Bellenger je izjavil, da bo v prihodnjih mesecih odpuščenih in zaposlenih v civilni industriji znatno število vojakov.
— Romunska poslanska zbornica je soglasno ratificirala mirovno pogodbo. — Na zasedanju vzpo-reditvenega odbora konference-za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu so obnovili razgovore glede evropske carinske zveze, za katero se močno poteguje Francija. — V Egiptu so de*-monstrirali proti Varnostnemu svetu. — Voditelji britanskih kovinarskih sindikatov zahtevajo podržavljenje kovinske industrije v Veliki Britaniji. — Ameriško zunanje ministrstvo je obnovilo zahtevo po mednarodni akciji za ohranitev miru na Balkanu.
24j^vgustaji Na medameriškž konferenci za skupno obrambo je Argentina umaknila svoj predlog za oboroženo zavezništvo proti Sovjetski zvezi. — Združene države so sklenile izdati »Belo knjigo" o položaju na severnih mejah Grčije. — Tsaldaris Je sprejel nalogo za sestavo nove grike vlade in začel posvetovanj« z voditelji političnih strank. — Grčija je zanikala vesti o zbiranju; * grških čet na grško - bolgarski meji. — Posebni odposlanec predsednika Trumana na Kitajskem general Wedemeyer je pred odhodom iz Nankinga povabil kitajsko vlado, naj takoj izvede korenite gospodarske in politične reforme. — Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je izjavil, da je v interesu vseh, da so Francija, Velika Britanija in Združene države velike in močne.
— De Gaulle j* izjavil, da bo stranka „Francoske narodne skupnosti" pri prihodnjih občinskih volitvah predložila liste svojih kandidatov.
Od srede
.do srede______
(Nadalievanie s prve strani)
25. avgusta« Jugoslavija je ratificirala mirovno pogodbo z Italijo. — Trumanov odposlanec Miron Tajrlor je predčasno prispel v Vatikan. — Bolgarska narodna zbornica je soglasno ratificirala mirovno pogodbo. — Francija je na zasedanju Varnostnega sveta uporabila pravico ,veta“ proti sovjetskemu predlogu za sestavo komisije, ki naj bi nadzirala izvrševanje ukaza za prenehanje sovražnosti v Indoneziji. — Bostonski nadškof Richard Cushing je izrekel grajo proti sedmim ameriškim protestantskim duhovnikom, ki so po vrnitvi v Združene države javno izjavili, da uživajo katoličani v Jugoslaviji versko svobodo; nadškof je označil Titov režim za protiversko diktaturo. V Ženevi se je začela tretja letna konferenca prehranjevalne in poljedelske organizacije Združenih narodov.
26. avgusta 8 V Camberrl se je pričela konferenca britanskega Commonvvealtha glede japonske mirovne pogodbe. — Bivši voditelj madžarske opozicijske stranke „Svobode“ Sulyog je odpotoval v tujino; pred svojim odhodom je še enkrat javno napadel vlado. — Pododbor za medameriško obrambo je na konferenci ameriških republik objavil, da bodo na vsak zunanji napad vse ameriške republike odgovorile s takojšnjo skupno akcijo. — Predsednik odbora za zunanje zadeve ameriške poslanske zbornice fe izjavil, da ni Izključeno, da bi Grčija lahko bila tista smodnlšnica, ki »naj povzroči tretjo svetovno vojno*. — Jugoslavija je ratificirala mirovni pogodbi z Bolgarijo in Madžarsko. — V Bolgariji so razpustili opozicijsko stranko Nikole Petkova. — Na madžarskem so težko ranili voditelja opozicijske stranke ^Neodvisnosti* Zoltana Meifferja. — Ameriški, britanski in francoski zastopniki so v Londonu zaključili razgovore o ravni nemške industrije in dosegli sporazum v vseh osnovnih točkah.
27. avgusta i Varnostni svet je začel na zahtevo Trygve Lea razpravljati o vprašanju „veta*.
— Maršal Montgomerjr je prispel v Francijo na tridnevni obisk francoskih vojaških ustanov. —
V	danski prestolnici so se sestali zunanji ministri Danske, Švedske, 'Norveške in Islanda; preučili bodo vprašanja, ki bodo na dnevnem redu glavne skupščine Združenih narodov. — Britanska vlada ■je objavila svoj načrt, katerega so izdelali, da bi letno prihranili ■pri uvozu 228 milijonov funtov šterllngov. — Po mnenju glavnega tajnika Združenih narodov bo glavna skupščina iste organizacije trajala najmanj tri mesece.
— V Franciji so sklenili znižati dnevni obrok kruha z 250 na 200
J;ramov. — Orška vladna kriza e končana; populisti so sprejeli sestavo vlade na široki podlagi.
Znedenost homanisto«
Msgr. dr. Ukmar aretiran
Jugoslovanske komunistične oblasti so zaradi dogodkov v Lanišču popolnoma zmedene in prav taka je njih propaganda.
»Primorski dnevnik" je 27. avgusta poročal: »Zaradi politične preteklosti škofa Santina je za birmanje o coni B dobil pooblastilo msgr. Ukmar, polten in zaveden slovenski duhovnik
Dva dni pozneje, t. j. 29. avgusta pa prinaša isti list izjavo predsednika hrvatske komunistične vlade dr. Bakariča, da je 71 letni dr. Ukmar „aretiran, kakor tudi drugi udeleženci in organizatorji incidenta in bo moral odgovarjati pred pravico Po nainovejši „ mojstrovini “ komunistične propagande, ki popolnoma zasenči GObbelsa, naj bi dr. Ukmar sam organiziral in izzval napad nase in ga je zato treba zapreti. Z novim procesom “ bodo komunistični zamorci skušali postati nedolžno beli.
Tito ponovil« prodaja Trst?
Švičarski poročevalski urad je priobčil vest, kij o je prejel iz Trsta, da je maršal Tito ponovno pripravljen odstopiti Trst Italiji, ker ga ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja ne zadovoljuje. Ker je Tito že lansko leto ponujal Trst Togliattiju, smatra švicarski tisk novo Titovo odločitev za verjetno. Če se s tako odločitvijo strinjajo tudi primorski Slovenci, to komunista Tita ne zanima; ljudska volja ga malo briga.
KOMUNISTI RUSIJO UGLED SLOVENCEV
(Nadaljevanje s prve strani)
Jasno je, da skušajo komunisti postaviti stvar na glavo- Tako piše komunistični list »Primorski dnevnik« v svoji torkovi številki, da je bilo »ljudstvo« ogorčeno, ker so razni ljudje, ki so sebe nazivali »ustaše«, branili ljudem vstop v cerkev, poleg tega pa naj bi cerkvena oblast razširjala »govorice«, da ne bodo mogli k birmi mladeniči in dekleta, ki so bili na gradnji proge Šamac-Sarajevo. Dalje naj bi župnik odklonil pripustiti k birmi tri partizane, ker niso bili pri obhajilu. Puhlost takšne obrambe je tako očividna, da bi ne bilo treba o tem izgubljati besed, če nas zadnja leta ne bi prepričala, da je na svetu mnogo več »ubogih na duhu«, kot pa navadno mislimo. Če komunistični list trdi da so vstop v cerkev branili »ustaši«, tedaj se vprašamo, kako so mogli t; še svobodno živeti na področju, kjer že dve leti vladajo »antifašistične ljudske oblasti, ki stalno napadajo vse druge, ki niso dosti odločni proti ostankom bivših »kolaboracionistov«, medtem ko so oni vse takšne ljudi »izločili«. Sedaj pa nenadoma slišimo o ljudeh, ki celo o sebi razglašajo, da so »ustaši«. Res ne zveni verjetno! Prav tako neosnovan in iz trte izvit izgovor je, da je žalostni dogodek »posledica ogorčenja ljudstva« zaradi »govoric, da nekateri ne bodo mogli k birmi«. Predvsen je stvar cerkvene oblasti, da odloča o tem, kdo more in kdo ne sme prejeti zakramentov, -ker cerkev ima za to svoje predpise. Prav tako pa je nerazumljivo, kaj imajo s tem opraviti razni »importirani« komunistični agitatorji in razgrajači, ki so prišli na to »spontano ljudsko manifestacijo iz daljnih krajev. Potek dogodkov kaže ravno nasprotno, da je ljudstvo emo-dušno branilo, , komunisti pa napadli.
V	kako težki zadregi so se znašli komunisti spričo splošnega ogorčenja slovenskega in hrvat-skega ljudstva ter vse ostale javnosti nad tem ogabnim zločinom nam priča tudi članek »Primorskega dnevnika« z dne 27. avgusta »Cui prodest?«, v katerem deloma opravičuje in deloma obsoja dogodke v Istri. Istočasno, ko hoče odvrniti od komunistov odgovornost za Lanišče ter prikazati napade na duhovščino v Istri kot naročene »ustaške« provokacije, protislovno trdi, da jih je izzvala nepriljubljenost in politična zloraba vere od strani krajevnega župnika ter celo grozi »da' bo ljudska oblast postopala z vso potrebno strogostjo, ker je delitev verskih zakramentov po političnem merilu zločin, in zahteva najstrožjo kazen.«
Prav tako je za komunistično »moralo« zelo značilna trditev »Primorskega dnevnika« z dne 28. avgusta, ki označuje za »provokacijo« obrambne ukrepe kmetov v Lanišču, ki so bili s polno pravico odločeni, da preprečijo oviranje birme, katero so komunisti preje že v dveh sosednjih vaseh onemogočili. Kdol in s čim pa je tam komuniste »provociral«?! Poleg tega je »■vrinil« isti list »provokaterje« celo med napadalce. Aretacija župnika Čeka iz Lanišč priča, da bodo skušali lastni zločin prevaliti celo na žrtve napada. Kako nizkoten je tak beg pred krivdo in odgovornostjo.
Krivda odgovornih činitoljev
Ta žalostni in za današnje oblasti na področju »B« in komunistični Jugoslaviji sramotni primer nam priča, da je v teku premišljena in namerna gonja proti veri in cerkvi, ki je izraz načel in morale komunizma. Napad na tržaškega škofa mons. Santina v Kopru, gonja proti goriškemu nadškofu mons. Margot-tiju pod krinko borbe proti fašizmu, napadi na druge duhovnike, vdiranje v samostane, cerkve in zapiranje duhovnikov in menihov, vse to je del organizirane gonje proti cerkvi in veri- Spominjamo samo na zadnji hujskaški Kardeljev govor v Ljubljani, ki je naravnost po-
zival proti vodilni slovenski duhovščini, o kateri je rekel: »Nihče ni prinesel temu narodu toliko nesreče, krvi, mučeništva in trpljenja, kakor ga je prinesla ta majhna reakcionarna klika, vselej v tuji službi, vselej lakaj izkoriščevalcev delovnega ljudstva", vselej dekla kapitalizma in mednarodnega imperializma.«
Opomin vsem Slovencem
Ali se bodo še pustili zapeljevati takšni zločinski delavnosti nekateri dobronamerni Slovenci, ki nasedajo komunistični agitaciji, češ da gre za narodne slovenske zahteve? V zvezi z umorom podravnate-lja semenišča v Pazinu dr. Bulešiča in težke ranitve papeževega delegata dr. Ukmarja mislimo predvsem na tistih nekaj duhovnikov, ki še doslej niso našli v sebi tiste moralne sile, da bi priznali svojo zmoto in se odločno ločili od zločinske komunistične družbe, saj je z zadnjimi dogodki postalo popolnoma jasno, da: gre za boj proti cerkvi in veri, ki ga ni mogoče več skrivati z lažnim bojem proti »fašističnim visokim dostojanstvenikom, ki so na visokih cerkvenih mestih«- Vprašamo na tem mestu javno duhovnike Sčeka, Bidovca, Piščanca, Ferjančiča, Juvančiča, Milanoviča in druge, kako dolgo
se bodo še mudili v takšni teroristični družbi svojih tovarišev »komunistov?« Kakšne duhovne vezi jih vežejo nanje? Ali pa morda te vezi niso popolnoma idejnega značaja? Sedaj dvignite svoj glas in protest!
Prav tako pa je to tudi opomin vsem drugim poštenim Slovencem, da končno prelomijo s to nizkotno družbo, ki narodno zavest Primorcev še vedno izkorišča v svoje temne in slovenski stvari škodljive namene- Ločite se od njih, zapustite njihove organizacije, različne SIAU, AFZ in OF, kakor že imenujejo te tvorbe komunistične politične alkemije. Ali ne čutite v sebi odgovornosti za vsa strašna razočaranja poslednjih let? Ali ne čutite, da leži tudi na vas del odgovornosti za vso prelito kri, ki je tekla v poslednjih letih po kraških tleh in ki še danes teče v Istri, v Primorju, v Sloveniji in Jugoslaviji? Odpor se dviga na vseh straneh, niti komunisti pred tem že ne morejo zapirati očes in si zatiskati ušes. Njihovi časopisi že morajo beležiti vesti o vedno rastočem odporu v Sloveniji, ki se kaže v protikomunističnih manifestacijah- Čas vaše odločitve se bliža, lažni izgovori, s katerimi ste si tolažili vest, padajo drug za drugim. Na vas je, da se odločite.
Ogeni okoli smodnišnice
Grftko vprašanje in svetovni mir
Odkar je Grčija leta 1829 dobila svojo neodvisnost od otomanskega cesarstva pa vse do današnjice je njena zgodovina niz vojn, spopadov, državnih udarov in gverilj-skega vojevanja- Prva svetovna vojna, grško-turška vojna 1921-1923, italijanski napad 1940, vsi ti dogodki so bili prepleteni še z neštetimi drugimi pojavi, ki so onemogočali trajno ureditev tega ve.-, trovnega prostora- Zlasti gverilja je igrala pri tem že nekako udomačeno vlogo- Gveriljci v Meke-domiji so najprej napadali Turke, nato pa se je neredko njih delavnost usmerjala proti atenski vladi. Vendar pa o komunistični gverilji do grško-turške vojne ni bilo sledu; šele v njej so se prvič pojavili. Odtlej so bili več ali manj stalni činitelj v razvoju grškega vprašanja ter se pomembno uveljavili zlasti v teku druge svetovne vojne pod okriljem od njih ustanovljenega in vodenega gibanja EAM ter njene vojaške organizacije ELAS.
General Markos
Kje je bil dejansko glavni stan grških (kakor tudi vseh ostali) komunistov, kdo je določal in določa njih politiko in taktiko, ni bilo nikoli sporno. Vsekakor pa konec vojne Moskvi ni prinesel zaželenega uspeha- 2e prvi povojni meseci v Grčiji so pokazali, da ta država še dolgo ne bo pomirjena, marveč da se dejansko lahko zgodi, da bo postala, kot je to pred nekaj dnevi izjavil predsednik ameriškoga parlamentarnega zunanje političnega odbora Eaton, sod smodnika, iz katerega se lahko izcimi tretja svetovna vojna-
Po decembrskem uporu leta 1944, ki naj bi bil formalno končan s februarskim varkiškim sporazumom leto dni kasneje, je preteklo komaj 18 mesecev, ko je poleti 1946 atensko komunistično časopisje prvič prineslo vesti o »generalu Marko-su« kot poveljniku »grške demokratske armade«. Ta 40 letni grški komunist, s pravim imenom Markos Vafiades, rojen v Teodoziji, grški naselbini v evropski Turčiji, bivši delavec v Carigradu ter nato kot begunec iti tobačni delavec v Kavalli, prvem grškem mestu, ki je imelo komunističnega župana, je danes tista oseba med grškimi komunisti, ki bi se v primeru uspeha pojavil ob strani Dimitrova, k)t diktator Grčije-
»Lepotna napaka"
Kratek pogled na zemljevid nas pouči, v čem je bila in je predvsem danes zamotanost grškega vpra-
šanja- Teheranski in jaltski sporazum o razdelitvi vplivnostiiih področij je ‘kljub ugodnemu izidu za namene Sovjetske zveze pustil v njenem vplivnostnem področju pomembno geopolitično in strateško »lepotno napako«. Tako imenovani »cordon sanitaire« ali varnostni pas Sovjetske zveze, istočasno pa tudi novi blok prednjih postojank Moskve za njeno bodočo ideološko in ozemeljsko ekspanzijo, ki ga danes predstavlja sedem vzhodnoevropskih držav in ki se vleče od Baltika do Črnega morja, pogreša še Grčijo, da bi predstavljal izgrajeno celoto. Grčija je poleg Turčije eden izmed strateških ključev do področja vzhodnega Sredozemlja, Bližjega Vzhoda Dardanel in predpogoj za ogražanie Sueza.
Ta pomembnost grškega položaja je privedla razvoj v Grčiji do stanja* v 'kakršnem se nahaja- Poizkusi Sovjetske zveze v severni Perziji, ki v zadnjih dneh dobivajo spet novo obliko, napadi na Turčijo ter zahteve po reviziji dardanel-skega dogovora (Montreux) so bili uvod, ki je po neuspehu privedel do pojačene aktivnosti v Grčiji. Razumljivo je, da ostali svet ni mogel in ni smel otati brezbrižen.
V	igri je bilo vsekakor več kot usoda le ene države, predvsem zaradi dejstva, da doživlja že sedem držav Vzhodne Evrope težke posledice nezadostnega medvojnega poznavanja namenov enega izmed takratnih vojnih zaveznikov.
Za vsako ceno?
če je precejšen del svetovne javnosti in tudi marsikateri odgovorni politik še do lanskega leta gledal na položaj v Grčiji kot na sicer nenavadno, vendar pa zaradii notranjih zmedenih prilik na gospodarskem in političnem polju nekako1 razumljivo in izključno notranje politično vprašanje, je danes jasno, da je Grčija več ali manj predmet dogajanja, ko gre za neprimerno pomembnejše in obsežnejše stvari. Prišel je dalje do prepričanja, da je politika pomirjevanja borečih se grških taborov neučinkovita ter nemogoča: ker so komunisti le podaljšana roka Moskve, ki s pomočjo ostalih satelitov deluje po načrtu za določene namene. Finančno in gospodarsko na robu prepada stoječa Grčija, ki tudi ne more urediti svojih ožjih strankarskih razlik v nekomunističnem taboru, pritiska komunistov z o-gromnim zaledjem ne bi mogla vzdržati- To ne bi pomenilo samo
spremembo strateške slike na Sredozemlju, marveč tudi v zahodni Evropi, istočasno pa tudi dvig komunističnega ■ prestiža po vsem svetu-
Notranje politična sprememba v Grčiji, do katere je pršlo v zad-njh dneh, je Po odločitvi Amerike, da praktično podpre Grčijo, več ali manj postranskega značaja. Tisti činitelj, v luči katerega lahko ocenjujemo bodoči razvoj na tem prostoru, je danes vsekakor pomoč Združenih držav.
Odločitev Sovjetske zveze, da izigra grško karto, je biia gotovo storjena ob neupoštevanju možnosti takšnega odgovora na njene načrte, do kakršnega je nato dejansko prišlo. Vprašanje je, ali je danes Sovjetska zveza odločena, da igra na to karto še dalje, ko po-
staja vedno boli očitno, da se njeni izgledi iz dneva v dan zmanjšujejo. Njeno vztrajanje na začeti poti, ki jo propagandno danes ojačuje izjava Markosa, da bo najkasneje do 15. oktobra osnoval svojo Vlado, kaže, da bo že iz prestižnih razlogov težko popustila. Morda bo z otvoritvijo novih žarišč, predvsem v Perziji, skušala najti taktični izhod iz položaja. Lahko pa se seveda zgodi, kot se je zgodilo v zgodovini že mnogo krat, ko je eden ali pa oba partnerja , ki sta si stala nasproti, izgubila nadzorstvo nad razvojem ter je ta razvoj sam, morda tudi proti volji enega ali drugega privedel do spopada-
V	tem primeru bi seveda prišlo do uresničenja napovedi, ki smo jo omenili v začetku.
T.L.
„Times“ o obsodbi Petkova in Furlana
London, 21. avgusta. — Današnji »Times« protesti? ra proti smrtni obsodbi N. Petkova v Bolgariji in B. Furlana v Jugoslaviji ter pravi med drugim: »Nič ni bolj škodovalo ugledu novih vlad v vzhodni Evropi, ka* kor vtis, da hočejo te drža* ve žrtvovati zasnovo so« cialne pravičnosti v namene političnega preganjanja. Toda prav ta vtis se nam vzbuja ob načinu in izidu procesa proti Petkovu v Sofiji ih dr. Furlanu v Lju* bljani. Danes sta ta dva moža oba v ječi obsojena na smrt. Če bi bila ta dva ob* toženca znana kot sluge osnih sil ali na zločinskem glasu, bi njuna obsodba šla neopazno mimo nas. Toda Petkov in Furlan nista tak* šna človeka. Pri svoji1 o* brambi je izjavil Furlan — in prav tako tudi Petkov — da je enostavno delal le v namene zakonite politične opozicije. Iz tega se ne* dvomno vidi, da je prija* teljstvo z zahodom v drža* vah vzhodne Evrope potni list za sumničenja in samo* voljne aretacije. Številni angleški ljudje, ki so poz* nali in spoštovali dr. Furla* na, ko je kot begunec v Londonu med vojno zago* varjal partizansko stvar, bodo več kot težko verjeli, da bi bil on kriv takšnih zločinov.
Ko je bil pred 14. leti sedanji bolgarski ministr* ski predsednik Dimitrov rešen smrti v nacističnem koncentracijskem taborišču s prijateljskim prizadeva* njem sočustvujočega sveta, je »Times« napisal sledeče besede: »Če je v Angliji kakšno čustvo, ki je moč* nejše od vseh drugih čustev, je to sovraštvo do prega= njanja. Ni mogoče popisati gnusa, ki ga ljudstvo v naši državi čuti, če bi bil Di* mitrov še za naprej zaprt.« Sklicfijoč se na isto čustvo človečanstva in na ista na* čela pravičnosti, danes pro* testiramo proti smrtni ob* sodbi Nikole Petkova in dr. Furlana.«
Dr. Furlan in Sire po-miloščena - dr.Nagode usmrčen
Iz ljubljanskih dnevnikov smo zvedeli, da sta bila dva izmed na smrt obsojenih v procesu proti Nagodedovi skupini pomiloščena na 20 let ječe, medtem ko je bila smrtna obsodba nad glavnim obtožencem, dr. Nagodetom, potrjena in 27. t. m. izvršena.
Izmed obeh pomiloščenih, ki sta se oba po „osvoboditvi“ vrnila domov kot pripadnika Titovega pokreta, je bil ves čas procesa posebno dr. Furlan predmet tako sovražnih izpadov mladega javnega tožilca, kot jih je sposoben strasten poedinec samo takrat, kadar ima pred seboj človeka, kateri je - kot dr. Furlan - prenehal
biti poslužno orodje stvari, kateri tak fanatik služi. Skozi tožilčeva usta je prihajal do izraza ves zaničevalni bes do oseb, ki so spregledale ter jih je sedaj imel pred seboj na zatožni klopi kot izdajalce zločinske, a zanj nadvse važne stvari, za katero jih je hotel izkoristiti. Postopek proti njim je moral biti opomin in grožnja za vse morebitne bodoče primere. Zato se najbrže dr. Furlan nima zahvaliti za svojo rešitev kakšnemu občutku človekoljubja ali plemeniti hvaležnosti za v preteklosti storjene usluge, ki naj bi prevzel trdo srce njegovih sodnikov. Pač pa je taktično vodstvo procesa verjetno uvidelo, da bi prehuda usoda dr. Furlana preveč slabo odjeknila v krajih in krogih, kjer so trenutno še interesirani na obstoju čim širšega „sopot-niškega kadra", n. pr. v Trstu in Gorici.
Drugačen je primer dr. Na-godeta. Tu so imeli pred seboj premočrtnega, načelnega nasprotnika. Dr. Nagode je ostal zvest svojemu gledanju, čeprav so k levičarskemu prokomuni-stičnemu pokretu drle množice konjukturistov, med njimi celo razne sluge tujega velekapitala, s katerimi je imel dr. Nagode v preteklosti kot zagovornik interesov Širokih množic zelo ostre gospodarsko - politične spore. In ko se je dr. Nagode ob priliki zasliševanja pred sodiščem pozval na trboveljske rudarje, se je morda vprav spomnil na enega od teh primerov in čuden se mu je moral zazdeti ta svet, na katerem se načelnost kaznuje in zaničuje, medtem ko se brez načelnost in petolizništvo plačuje, čeprav verjetno še ne spoštuje. Ko bi dr. Nagode ob srečanju spomnil trboveljske rudarje na to, verjetno pri njih še vedno živo preteklost, je bil v sebi lahko gotov za njihovo zadržanje in je zato lahko ponosno govoril.
V	kolikor je velik idealizem, poštenost in načelnost morda breme, potem je to edino breme, ki ga je dr. Nagode na sebi čutil.
To so vedeli in v njem videli tudi drugi. Množic ne privlačujejo hladni politični taktiki in računarji, temveč apostoli idej. Zato so tudi na romarskih poteh, kot je prisiljen priznati celo »Slovenski poročevalec", množice trosile letake in vzklikale „Svoboda Nagodetu!" Dobro so vedele kdo je, kakšen je, kako je prestal ta leta preizkušnje, skozi katera je šel naš slovenski narod.
Vse to so vedeli tudi njegovi sodniki. Videli so v njem neupogljivo individualnost neoporečno idealne preteklosti, ki lahko postane nevarna, ker je čas in prilike niso in ne bodo upognile. Zato mora dr. Nagode iti! Vzkliki »Svoboda Na-godetu!“, dejstvo, da je misel množic združena vprav z nje-/ govim imenom, so ponovno potrdili njegovo smrtno obsodbo, a s tem tudi dokazali njegovo vrednost.
Dovolile jim materni jezik
Prevod iz „Patrie dal Fiuul"
,,Nasprotja v obrambi"
Vasi furlanske Slovenije, posebno tiste iz čedadskega okraja, so morale trpeti mnogo udarcev pod fašistično vlado. Zakaj? Niso se puntale, mladeniči niso bežali pred naborno komisijo, niso imele dezerterjev, niso se upirale plačevati davkov in pošiljati otroke v šolo, niso dajale zatočišča tolpam roparjev, niso gojile koristolovstva in niso nikoli poznale mafije ...
Toda prebivalci tistih vasi so govorili slovenski vsaj med seboj in južnjaki poslani sem gor, da bi jih vladali, jih niso razumeli: v tem tiči veleizdajniški zločini
Ko je prišla osvoboditev, bi se morala ta muzika spremeniti zaradi svobode, demokracije in vsega drugega.
Pazite ! Spremenilo se ni prav nič! Druščina bivših titovcev, bivših fašističnih „republikancev“, fanatikov in tujcev, ki imajo kaj na duši, se je vsilila v te vasi - in dal Bog, da bi ne bilo tako - s pomočjo neke demokratične stranke, pod imenom neke dobrodelne organizacije za obrambo, ki. jo ti člani onečaščajo in z blagoslovom kakega duhovnika, ki ima nekaj vzroka živeti v strahu, so prevzeli fašistično dediščino z istimi metodami in z istimi nameni.
Ali pravijo, da hočejo biti priključeni k Jugoslaviji prebivalci furlanske Slovenije? Ne! So komunisti, Titovci? Manj Kakor Furlani iz Latisane. So jezni na Italijo? Nobeden ne more tega reči! Zakaj se torej ti nepravi ozopovci zaganjajo proti njim ? Zakaj jih ne pustijo prepevati njihove lepe narodne pesmi v gostilni in njihove pobožne pesmi v cerkvi ? Zakaj dvigajo hudičev prah proti kakemu duhovniku, če pridiga in jih izpoveduje v njihovem jeziku? Mogoče je domovina v nevarnosti, če nekaj tisoč ljudi ne govori toskanščinel?
Šli smo na lice mesta, da bi videli, kako stoje stvari, ker časopisom in klepetanju je malo kaj verjeti. Moški, izvzemši nekaj starih, razumejo furlanski in več ali manj ga tudi govorijo; toda furianščina ni italijansko. Ženske, posebno v nekaterih vaseh, ne razumejo niti italijanščine niti furlanščine. Otroci in mladeniči so se naučili italijanščino v javni šoli ali pri vojakih; toda skoro noben preprost človek ne more slediti dobro količkaj težkemu in zavitemu govoru v italijanščini, kakor n. pr. tistim, ki jih mora držati duhovnik na prižnici. Torej, ali morajo zaradi muhavosti in trmoglavosti par tujih nasilnežev ostati ti ljudje brez verskega nauka če ga hočejo imeti?
Zgodi se pa, da se s to „štorijo“ italijanskih pridig pripeti marsikaj lepega. Čujte to. Pred nekaj časa je šel škof birmat v neko vas in po končani birmi, kakor po navadi, je držal nagovor botrom ter večkrat ponavljal besede „il rito“ (obred op. ur.), „ questo bel rito “ (ta lepi obred), „ il solenne rito “ (slovesni obred)... In ljudstvo se je čudno spogledovalo in zardževalo smeh. Seveda, ker tista beseda, po slovensko pomeni „ tisti del, kjer hrbet spremeni ime“!
Zgodi se torej, da se zadeva je-
Koncem julija je bila zasliševalna dvorana ame= riškega poslanskega odbora za protiameriško delovanje natrpana. Pred odborom je sedel bivši član sovjetske nakupovalne komisije v Združenih državah Viktor Kravčeriko, da poda poroči« lo o izkušnjah, ki jih je do« bil v sovjetski vladi (bil je namreč tudi njen član) o sovjetskem zarotništvu v Združenih državah:
Viktor Kravčenko je bil že dobrih deset let razoča« ran nad Sovjetsko zvezo. Ko je leta 1944, po stiku z ameriško demokracijo nje« govo razočaranje še bolj narastlo, je podal ostavko na mesto v omenjeni komisiji in razgalil mahinacije sov« jetske vlade. Na vprašanje, zakaj se je odločil za ta ko« rak, je odgovoril s stavkom, ki je postal nato tudi naslov njegove senzacionalne knji« ge: »Izbral sem svobodo«.
Njegove glavne ugotovit« ve so bile:
— »Na vsakega odgovor« nega predstavnika sovjet« ske vlade v Združenih dr« žavah je treba gledati kot na gospodarskega ali politi« črnega vohuna.« «« Nihče ne pride iz Sovjetske zveze »brez posebne naloge, ki se nanaša na zbiranje tajnih dokumentov«. — Videl je metalurškega inženirja po imenu Kimuškina, doktorja tehnične znanosti pri sov« jetski nakupovalni komisiji, ki je zbral »ogromno zaup« nega materiala, tičočega se ameriške letalske industri« je«. Sovjeti so zbrali enake
zika spremeni v smešnost zaradi italijanske inteligentnosti.
Na drugi strani pa so Slovenci trdi, predno se zganejo, toda tudi trdi, da bi se vdali. Se niso vdali niti najmanj tekom dvajsetih let fašističnega nasilja in se ne vdajo niti pod nasiljem sedanjega post-fašizma. In jutri bo imela furlanska avtonomna dežela vso korist, če jih ne bo preveč dražila, če jih pusti pri njihovem, če bo spoštovala te najnovejše svoboščine in zahteve. In prav za prav kaj nas to stane ? Kaj zgubimo mi? Kaj nam delajo slabega, če govorijo jezik svojih očetov?
informacije o ameriških podmornicah. — »Noro in nevarno« je podcenjevati Sovjete ter misliti, da so nesposobni izdelati atom« sko bombo. Sovjetske tr« ditve, da so dr. Petra L. Kapitzo, enega izmed vo« dilnih znanstvenikov, vrgli v koncentracijsko taborišče, je ravno takšna »sovjetska potegavščina«, kot je bil domnevni razpust Komin« terne leta 1943. — Sovjetski razorožitveni načrti so ne« iskreni ter samo »igra za pridobivanje časa«. — Ce bi se Stalinu kar koli zgodilo, bi prevzel vse Molotov. »Na pozoriiico bi prišli dru« gi igralci, predstava bi se pa nadaljevala. Redkvica ni slajša od peteršilja.« — So« potniki so nevarnejši od članov komunistične stran« ke, ker se Američani pred njimi dovolj ne pazijo. Maršal Field, izdajatelj »The Chicago Suna« in newyorški časopis PM »je nevarnejši in zadaja Ameri« ki več nevšečnosti kot 30% komunistov, ki veste kaj delajo«.
Field je smešil Kravčen« ko ve obtožbe in izjavil, da »ne zaslužijo nikakega od« govora«. Uradna sovjetska reakcija na njegovo priče« vanje pa je bila značilna. Sovjetski delegat pri Zdru« Ženih narodih Andrej A. Gr omiko, je napisal tole izjavo: »Kadar pes nima nobenega dela, si liže ... Včasih to privabi gledalce.« Sovjetsko veleposlaništvo je sporočilo: »Takšni ljudje so izdajalci od početka do
kraja.«
Kravčenku, ki je že itak v strahu, je bila ta grožnja dovolj jasna. Naslednjega dne se je pojavil pred par« lamentnim sodnim podod« borom ter zaprosil za odo« britev ameriškega držav« ljanstva. »Ponoči faradi skrbi ne morem spati. Izgu« bil sem ženo, izgubil sem očeta, izgubil sem brata, iz« gubil sem domovino. Bolan sem in prosim vas, da razu« mete moj položaj in mi po« magate.«
Tako je v kratkem opisa« la to tragično zanimivo zgodbo znana ameriška tedenska revija »Newsweek«,
v	svoji izdaji od 4. avgusta.
Dne 18. avgusta pa je ista revija priobčila pod našlo« vom »Hlevsko govoren/e« pismo Viktorja Kravčenka kot odgovor na zgoraj orne« njeno Gromikovo označitev bivšega sovjetskega pred« stavnika. Kravčenko pravi dobesedno: »V številki z dne 4. avgusta ste objavili mojo fotografijo in članek o mojih izpovedih pred od« borom za protiameriško de« lovanje, na katere je go« spod Andrej Gromiko, ki zastopa Sovjetsko zvezo pri Združenih narodih, re« agiral takole:
»Kadar pes nima nobene« ga dela, si liže... Včasih to privabi gledalce.«... Ni treba izgubljati mnogo be« sed, da takšna izjava go« spoda Gromika spet kaže, da je dobil svojo vzgojo v hlevih. Če pa ste že objavili izjavo gospoda Gromika, vsekakor niste še objavili mojega odgovora nanjo ... Oblika te izjave in njena vsebina je vredna prosvit« ljenega diplomatskega pred« stavnika sovjetske vlade in predstavniki Anglije, Arne« rike in Francije pri Zdru« Ženih narodih so lahko po« nosni na kultui^o in obnaša« nje svojega kolega ... Rad bi omenil, da dela pes to, kar opisuje gospod Gromi« ko, pač za svojo zabavo. Gospod Gromiko pa, da ostane varen in na krmilu ter da je povšeči Kremlju, je prisiljen delati to, kar dela pes v prislovici same« mu sebi, vsem članom Politbiroja. Ker pa je čla« nov Politbiroja (visokega sovjetskega sveta) štiri« najst, mora biti gospod Gromiko zelo zaposlen. Razumem, da oblika moje«
Pod tem naslovom podaja »Slovenski Poročevalec« z dne 22. avgusta nekak epi« log k procesu Nagode, Furlan in tov. Nikakor ni zadovoljen z zagovorniki. Citira najprej iz Kardelje« vega ljubljanskega govora: »Tam (na zatožni klopi) je torej sedelo golo, prodano izdajstvo v tuji službi« in nato nadaljuje: »Res, to so spoznali vsi, ki so v razpra« vni dvorani ali po časopisih zasledovali proces. Vsi, — samo del branilcev, ko da nima nobene druge naloge, razen edino te, da porabi še to priliko za to, da se izjavi za prodano izdajstvo v tuji službi. Peščica podlih zlo« č inčev je sedela na zatožni klopi in vse naše ljudstvo je spoznalo njihovo delo, o njem razpravljalo ter je svoja spoznanja in svojo voljo izražalo v resolucijah sodišču... Treba je pouda« rjati, da ima ljudstvo inte« res in pravico zahtevati, da spozna podrobno krivdo in način dela svojih sovražni« kov in da nima nihče pra« vice, da resnico zakriva. Tudi obramba ne!«
Članek imenuje delo bra« nilcev »ne samo nepravilno, ampak naravnost škodljivo in nedopustno«. Edino eno so branilci pravilno pouda« rjali, namreč, »da je naloga branilcev, sodišča in javne« ga tožilca, da v vsaki zade«
vi	iščejo in najdejo mate« rialno resnico«.
Toda kako so se branilci držali tega načela? »Kljub temu, da ob ogromnem številu predloženih doka« zov za krivdo vsakega poe« dinca in ob priznanjih in izjavah obtožencev samih ni bilo nobenega dvoma o krivdi vsakega posameznika, je obramba vse svoje napo« re usmerila na to, da bi mi« mo obtožnice ... dokazova5
ga odgovora ni zelo dostoj« na, toda prisiljen sem bil odgovoriti na tak način: prvič, ker me je gospod Gromiko k temu prisilil, drugič pa — in lahko mi verjamete — gospod Gro« miko ne more razumeti dru« gačne govorice. Kar se tiče mene osebno, se moram čitateljem opravičiti, da sem odgovoril v takšni obliki...«
la. da so obtoženci sem ter tja napravili vendar nekaj pozitivnega.« Branilci niso postavili niti enega vpraša« n j a, ki bi pripomoglo k po« jasnitvi obtožbe in se sploh niso dotaknili ogromnega obtežilnega materiala. »Ta« ko jim je preostajala samo še pot zavijanja in prikri« vanja resnice, pot, ki so se je v obilni meri poslužili in ki je vredna vse obsodbe.«
»Zagovorniki so nadalje skušali zmanjševati pomen zločinskih nakan obtožen« cev. Niso mogli zanikati ja« snih dokazov, hoteli so jih omalovaževati.« »Obramba je nadalje zmanjševala po« men obtožnice s poudar« kom, da svojih naklepov obtoženci niso izvršili. Po« stavljala je torej stvari ta« ko, ko da bi bili obtoženci zreli za sodišče šele takrat, kadar bi izvedli svoje zlo« čin ske naklepe« ...
»Del branilcev svojega poklica na tem procesu ni vršil v interesu ljudstva in države, vršil ga je na liniji obtožencev.«
To so glavne misli lju« bljanskega člankarja. Mož je še precej jasen: Obsoja« n ja vreden je branilec, ki ne trobi v isti rog kakor javni tožilec s svojo obtožnico ter ljudstvo s svojimi reso« lucijami, ampak nasprotno skuša pobijati obtožbo, po« udarja razbremenilne okol« nosti, podčrtava pozitivna dela obtoženca, skratka do« kazuje in razlaga, da hudič ni tako črn, kakor ga slika javni tožilec.
Tja! To je bilo nekdaj. Nekdaj je že veljalo nače« lo, da mora sodnik slišati »oba zvona«,če hoče pra« vično soditi. Toda to načelo je že staro nekaj tisoč let, je torej nazadnjaško, staro« kopitno, reakcionarno. Go« spod j e ali tovariši branilci so pozabili, da živimo v letu Gospodovem 1947 v beli Ljubljani in da je ljudstvo, tisto mogočno ljudstvo, ki spontano pošilja sodišču ukazane resolucije, s tako staro šaro enkrat za vselej pomelo! Danes se pravica drugače deli. Dovolj je en sam zvon, a tega zvoni edi« no in izključno tovariš jav« ni tožilec; zagovorniki sme« jo samo malo pribingljati, a ljudstvo pritrkuje s svoji«
,, Hlevsko govorenje"
S I L V 0 K.:
Topolnočni dvogovor •)
Inženir Strinolec, uslužben pri Javnih delih, se je zbudil sredi noči.
Molk iti1 tema jn bridka osamelost-
Roke so mu ležale ob životu, čutil je v njih vsako žilico. Glava se mm je na mah zbistrila do bolečine. Razločno je slišal, kako zunaj dežuje. Preden je šel v posteljo, je na dušek izpil dva kozarca močnega vina. Spanec je potem prišel v rahli omami. Xdaj ga že več ni bilo nikjer - in ob tem spoznanju je Strmolec stisnil ustne.
»Salve, mučenik tega časa!«
Popolnoma jasno je čul pozdrav
—	in se niti ni zdrznil. Odkod so prišle te besede? Ali od mize? Ali izza vrat? Ali sloni kdo pri nočni omarici? Ali sedi na postelji in strmi vanj? Bolj s srcem nego z ustnami je odgovoril:
»Salve— salve... sobesednik v mojih samotnih urah...«
Bilo je vse tiho. Slaboten odsvi.t električne luči s srede vasi je ležal na oknu negiben.
»Nocoj bi se rad temeljito pogovoril s tabo, Strmolec,« je rekel glas blizu njega. »Govoriva naravnost!«
Strmolec je zamižal in zbiral misli. Treba bo odgovarjati enoumno m naglo-
»Danes dopoldne si bil v Trstu in si videl, kaiko odvažajo tanke in jih vkrcujejo. V pristanišču se pripravlja na odhod velik prekooceanski parnik z vkrcanimi vojaki. Svet se ureja, prehaja v mirno življenje. Kaj misliš storiti ti?
V	zmedenem povojnem času si obstal tu: blizu domovine in blizu tujine — in vendar daleč od obojega-«
»Zakaj si mi zastavil prav to vprašanje?«
»Najbolj se ga bojiš, vem. Od njega zavisi tvoje življenje; ne samo tvoje: še štirih drugih. Da si sam, bi bilo več poguma in sonca v tebi- šel bi iz tega kraja — kamorkoli, povsod bi se ti odpiral svet.«
Strašno tiho je bilo v sobi — tako da je Strmolec razločno slišal žepno uro, ki je tiktakala v predalčku nočne omarice-»Za tisti pogum, za tisto sonce bi moral biti mlajši, manj izkušen, manj utrujen!« je vzdihnil.
»Domovina te potrebuje, domovina te kliče nazaj- Grobovi tvojih dragih so tam, tvoji najliližji živijo tam in hrepenijo po tebi.«
»Tudi iaz je potrebujem; tudi jaz jo kličem 1— domovino! Ali te, kakršna je zdaj, ne spoznam več. Ali sem se ji jaz odtujil ali se je
odtujila ona meni?«
»Spreminja se človek; domovina ostaja, kakršna je bila-«
»Da: ostajajo gore in griči in vinogradi, polja in doline, reke in studenci in jezera, mesteca, Trgi in vasi, gozdovi in samotne domačije-Ali vsemu temu daje smisel in vrednost in lepoto človek. Tega človeka, ki je tam, jaz poznam po tem, kaj danes govori, kaj piše, kaj dela- Ta človek mi je postal tuj. Z njim ne bi imel o čem govoriti.«
»Oba ljubita isto domovino in ji hočeta z vsemi močmi pomagati, da se rane, ki jih je vsekala dolgotrajna vojna, čimprej zacelijo. Ali se pri tem delu ne bi mogla srečati?«
»Bojim se, da ne- Njegova govorica je meni postala nerazumljiva. Res da izgovarjava besede, ki naju jih je oba naučila ista mati; toda on jih umeva čisto drugače ko jaz. Ze zaradi ene same besede sc lahko spreva in spopadeva. Ti veš, katera je tista najkrivičnejša beseda.«
»Vem: to je beseda izdajalec-Ali pa ti ni dovolj, da se sam čutiš mirnega, ker veš, da je ne zaslužiš?«
»Mnogo je to, ali dovolj ni- Kajti zavoljo te krivične besede je moralo umreti preveč ljudi, preveč je bilo obsojenih na ječo in druge kazni. Jaz nisem med tistimi. Jaz sem med temi, ki se jih ta bes-da, ta psovka, drži ko pljunek.«
»Vihar časa ga bo posušil in odpihnil. Ljudje, ki so te z njim one-čaščali, se podo postarali in spametovali. Ko se bodo strasti unesle, boš častnejši nego oni.«
Stmoiec se je zamislil. Strmel je v črni strop, potem je rekel trpko: »Ne morem' ti verjeti. Ne morem! Kar so stati govorili iz strasti, to bodo mladi ponavljali iz na-učemosti.«
Sobesednik je zdaj molčal dolgo, kakor bi iskal nove poti, po kateri naj se inženirju približa-»Gorko je tvoje mlado telo- Roke hrepeneče ležijo na odeji. Nekdaj nisi bil sam; nekdaj nisi tako dušil krvi.«
»Marec je v deželi — suši zemljo, budi brstje in cvetje —«
»Gorko je mjeno mlado telo — rodilo je trikrat, rodilo bi lahko še petkrat- Njene roke hrepeneče ležijo na odeji- Nekdaj ni bila sama-Njena glava je počivala na tvoji dosniici. Vsrkaval si vonjavo njenih las, grel si ji hrbet s prsmi in z naročjem. Tvoja levica je topla ležala na njenih polnih prsih — na neizčrpnih vrelcih mladega življenja-Zdaj je martje v deželi, tudi ona ga čuti. Šepetale te kliče po imenu, išče te ob sebi. Potom, ko spozna, kako brez moči tone v vročih mislih in predstavah, se zdrzne. Prižge luč na nočni omarici. Tam stoji tvoja slika — vedno enako hladna in tiha, tisočkrat poljubljena v teh dveh letih. Vstane iz postelje in gre k malim trem, ki spijo
ko angelci in sanjajo o tem, kar jim je pred spanjem lepega pravila o tebi. Sklanja se nad nje in jih poljublja drugega za! drugim. Pri tem jih poščegetajo v lica njeni temni lasje — in malčki se v snu nasmehnejo. Ta nasmeh ji prinese miir. Vrne se v posteljo in zaspi-Ali prihodnjo noč bo vse prav tako — «
»Zakaj mii to govoriš!« ga je Strmolec nestrpno prekinil- »Zakaj me mučiš!« Prekrižal je roke pod glavo in nejevoljno poslušal glas, ki je govori! v temi.
»Vrni se k njim, ki so tvoji in moraš zanje skrbeti- Ne puščaj jih samih, da v hrepenenju po tebi ne obnemorejo. Malčki te potrebujejo, čas je, da jih začneš vzgajati- žena je utrujena od njih življenja; ti pa samevaš tu in se greniš ob misli, da od njih zdrave rasti nimaš niti kapljice veselja in smeha1.«
Strmolec je živčno spačil ustne in itak oj odgovoril:
»Ko sem tu, lahko skrbim zanje-Piritrgujem si in jim pošiljam, kakor morem.«
»To ne bo mogoče vedno. Njih potrebe so vsak dan večje. In kaj bo potem? Vrni se!«
Strmolec je odgovoril tišje: »Sklenil sem bil že sam — ne po pameti, marveč po srcu — da se vrnem; saj veš, kaj mi je takrat sporočila-«
»Da: napisala ie, da se rajši več nikdar ne snide s tabo, kakor pa da bi ti hiral za zamreženimi okni
in bi ona dan na dan trepetala za tvoje življenje, zavedajoč se, da trpiš po nedolžnem. Ali čas se je odtlej spremenil- Veš, da je razglašena amnestija.«
»Vem!« je vzklikn/il Strmolec. »A jaz je ne potrebujem, ker nisem tiikak hudodelec. Sicer pa ji niti ne verjamem! Svoboda je samo eiia! In fai je zame zdaj tu. Ce jo izgubim enkrat, io izgubim za vselej.«
»Prečnio gledaš. Tudi oni so ljudje- Tudi oni so trpeli in še kako! Bili pa so neuklonljivi, trdno so verovali v svoj prav, v svojo zmago — in so zmagali. Vedno so vedeli, kaj hočejo. Ne moreš jim odrekati idealizma-«
»Ne odrekam jim ga — nasprotno, moral bi posnemati njih žila-vost. Toda — ne govoriva o tem: preblizu so še vojna leta, presveži so grobovi, preveč je — ah, kaj bi! O tem bodo govorili in pisali mlajši. Sodili bodo pravičneje nego mi, ki nam sodbo narekuje čustvo-« »Poglej: leta in leta si se trudil po šolah in stradal. Ko si doštudiral in se ti je začelo sončno življenje v lastni družini, je prišla dolga vojna in z n,jo vse, kar je hudega- Pa je tudi vojna minila-Ali veselju tistih dni se je pridružila grenka skrb. Z nahrbtnikom si zapustil dom in si se komaj upal ozreti na okno; kjer so ti žena in otroci mahali. Blagor vam, ker ste tedaj vsi mislili, da greš le na majski izlet na Koroško!«
(Nadaljevanje)
»Resnica o zadrugi v Hojstiem'1
Trgovska konkurenca
»Nasprotja v abrambi
(Nadaljevanje s tretje strani)
mi resolucijami. Ni vrag, da potem sodišče ne bo našlo prave sodbe, ki bo spet nov temelj »za boljše življenje in srečnejšo bodočnost«.
Prav ima ljubljanski član* kar! Samo na eno je poza* bil: Tudi označbe »sodnik«, »sodišče«, »sodba« itd. so zastarele. Proč s staro šaro! Napravimo tudi tu korak naprej, imenujmo te stvari pravilno, kakor zaslužijo: Proč torej s sodniki, sodišči in sodbami! Sedaj veljajo samo še: Obsodniki, Obso* dišča in Obsodbe! Če bo treba, bo ljudstvo že posla* lo topogledne resolucije.
Kako je že dejal Preše* ren? »Oj, zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride« ...
Preskrba področja A
Na tiskovni konferenci, katere so se udeležili krajevni in tuji novinarji, je načelnik načrta Združenih držav za pomoč Trstu in videmski pokrajini Stanley Sommer izjavil, da je v Trstu dovolj žita za preskrbo do srede oktobra ter dovolj premo-fa za proizvodnjo plina in za industrijsko uporabo do srede septembra- Pri obrazložitvi načrta za pomoč je načelnik Sommer izjavil, da temelji načrt za pomoč tržaškemu področju in videmski pokrajini na prvotnem načrtu Združenih narodov, ki so ga izdelali meseca le-bruaria kot nadomestilo za ukinjeno delovanje ustanove UNRRA Združene države so k delovanju / UNRjRA prispevale 332 milijonov dolarjev ali 57 odstotkov vseh stroškov. Tudi druge države bodo sodelovale pri izvajanju tega novega načrta, zaradi česar so Združene države že stopile v stik z njimi. Vsaka o^eba, ki biva na področju »A« Julijske krajine ali na področju videmske pokrajine ter irna živilsko nakaznico, bo uživala pravico do teh živil, ki jih bodo razdeljevali brez razlike na narodnost, vero aii političrto mišljenje prebivalcev. »Dejali so mi, je nadaljeval načelnik Sommer, »da sedanji ustroj racio-uirania živil ni zadovoljiv in da je edina pomanjkljivost nezadovoljiv dotok dobav. Lahko izjavim, da ie sedaj položaj, kar se tiče dobav, resnično najboljši«. Prednost pri dobavah so dali naslednjim vrstam blaga: žitu, premogu, maščobam sušeni zelenjavi, konserviranemu mesu in mleku. Pri konferenci je načelnik Sommer poudaril, da so Združene države poslale vso to pomoč (brezplačno, da pa je ne bodo brezplačno razdeljevali, ker bi to slabo vplivalo na gospodarske razmere področja. Vendar pa bodo to blago prodajali samo za kritje stroškov prevoza, iztovorjenja in razdeljevanja. Cene bodo približno na sedanji višini cen. v Italiji. Sladkorja, petroleja, jedilnega in strojnega olja ne bodo uvažali na to področje na podlagi načrta za pomoč, ker so sklenili sporazume za zadostno preskrbo tega blaga s Češkoslovaško in Italijo- Denar, ki ga bodo prejeli iz izkupička te prodaje, bodo vložili v posebne fonde in jih uporabili v dobrodelne namene v področju, n- pr. za šolske kuhinje, za bolnišnice in dobrodelne zavode. Načelnik Sommer je pozval tisk, naj predloži ZVU načrte za pomožne akcije, pri čemer je treba navesti vse podrobnosti, n. pr. število ljudi in višino predvidenih stroškov. Predlagali so na konferenci, naj bi prišlo kmalu do konference, ki bi priporočila uporabo tržaškega pristanišča za vse dobave pomoči Avstriji. Trenutno gredo vse te pošiljke preko nemškega pristanišča Bremenhaven. Načelnik Sommer je poudaril, da se z vsemi silami prizadeva, da bi prišlo do teh sprememb. Izrazil je upanje, da bodo dobave za Avstrijo v kratkem šle preko Trsta.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije**
Zadovoljen, da je bil Janko Prgonu Iz Bodreža „ birman* 630.— lir; možak iz Anhovega za pravično Jugoslavijo 150.— lir.
Prav iskrena hvala t
Pod tem naslovom je »Primorski dnevnik« od 9. avgusta priobčil hud izpad proti nekaterim trgovcem iz Kojskega, katere obdol* žuje, da so krivi, ker je gu* verner kapetan Leatham prepovedal delovati tako zvani nabavno*prodajni za* drugi, ki so jo bili komuni* stični elementi s pritiskom ustanovili in po svoje z njo obratovali. Vsi bi se nam* j reč morali posluževati sa*
| mo njihove zadruge. Zadru* j ga — so trdili — služi ljud* j stvu, zato proč z domačimi | trgovci, sleparji in oderuhi.
; V resnici pa je zadruga slu* žila samo komunističnim j koristim in ljudstvo ni ime* j lo pri njej prav nobenega' ! dgbička. Res je samo, da so se proti njej vsi prito*1 zevali, zlasti pa njeni pri* siljeni člani.
Nastopi g. guv. kap. Leatham
Stvar je gotovo prišla na uho g. guvernerju, kateri ne napravi odločnega kora* ka, če se prej ne prepriča, da so vzroki jasni in dokazi zadostni. Odslovil je v Koj* skem občinskega tajnika in nekaj drugih uradnikov, ker se je občinstvo pritože* valo radi netočnosti pri u* radovanju in šepetalo o zvezah s komunističnimi elementi. Iz urada za pre* hrano je odslovil vodjo Ludvika Brešana iz Podgo* re, komunista od leta 1944, (ki je leta 1918 raje čepel v ujetništvu v Italiji nego stopil v bataljone jugoslo* vanskih prostovoljcev, ko je domovina klicala).
»Primorski dnevnik« od 9. avgusta se zaradi zadruge zaganja proti nekaterim domačim trgovcem in jim strupeno očita, da so bili fašisti, belogardisti, četniki itd. ter lepo prosi g. guver« nerja, naj verjame njemu, in zopet dovoli delovanje zadrugi, »saj si bo s tem rešil svojo čast in pridobil spet pri ljudstvu ugled in spoštovanje, ki ga zasluži vsak pošten demokrat«. Dvomimo, da je gospodu guvernerju kaj na tem, da bi nesel s seboj v kovčeku, ko se vrne domov, nekaj na tak način ponudene »časti« in »spet pri ljudstvu prido* bljenega ugleda in spošto* vanja«.
Kdo je podpiral fašizem ?
Tudi ne vemo ali so bili obdolženi trgovci res fašisti, belogardisti in četniki, eden od njih, g. Dornik, pa celo »vzoren in zaupen paj* daš financarjev in kvesture v Koj skem« in »ki verjetno ve marsikaj o smrti fašistič* ne žrtve tov. Maraža Pavla, ki so ga na Njivicah pri Kojskem 26. 7. 1942 ustrelili kvesturini«. O tej smrti ve* do vsi, da so kvesturini streljali za Maražem Pav* lom, ker je pred njimi be* žal, in so ga zamenjali z njegovim bratom, katerega so ravno iskali.To tudi ve* mo, da je komunistična OF prav rada prejemala mnogo podpore od vseh imenova* nih trgovcev in da bi se jih sedaj komunistična zadru* ga rada otresla samo zaradi konkurence in koristi. Za časa fašizma so morali no* siti vsi obrtniki črno srajco, v komunistični OF morajo nositi pa rdečo in poleg tega še prenašati žalitve, obrekovanja in preganja* nje! Toda nas zanima prava »resnica o zadrugi v Koj* skem« in kje se skrivajo ti* sti, ki so fašizmu res poma*
gali, ne da bi bili primorani. In ugotavljamo, da je bil župnik Ferjančič edini du* hovnik v slovenskih Brdih, ki je učil slovenske šolske otroke veronauk v italijan* ščini. Poleg tega je zopet on edini uvedel italijansko pri* digo v cerkvi. In njegova narodna zavest je šla celo tako daleč, da je sam za* prosil, naj mu spremenijo i priimek v »Feriani«.
Kako je »tovariš« Dome* nis iz Gabrij pri Šlovrencu pomagal fašistom, vemo že iz poročila, ki ga je lani priobčil »Primorski Slove* nec«, zato tega ne bomo
Protestna stavka
Komunistični delavci v delavnicah Jadranskih združenih ladjedelnic v Tržiču so stavkali zaradi napada na komunističnega poslanca Pratolongo- Protestirali so tudi proti nadzorstvu v delavnicah, katerega namen je preprečiti odnašanje orodja in materiala. Protest zaradi napada na poslanca italijanskega parlamenta je popolnoma razumljiv in na mestu, samo' čudno se nam zdi, da komunisti istočasno odobravajo in proslavljajo napadi svojih pristašev na nekomuniste, ki se pogostoma končajo z mnogo hujšimi, če ne že s smrtnimi posledicami. Ce bi komunisti hoteli narediti red tam, kjer so popolni gospodarji, n. pr. v področju »13«, bi jim mogoče še verjeli, ako trdijo, da so proti nasilju v političnem življenju, tako pa upravičeno sumimo v njihovo iskrenost.
Gladovna stavka bolnikov
Bolniki v oddelku za jetične v bolnišnici pri Sv. Ivanu so začeli z gladovno stavko v protest proti slabi hrani. Vendar pa so tudi druge okolnosti v tem oddelku takšne, da povzročajo nezadovoljstvo ne samo med bolniki, temveč tudi v širših krogih. Predvsem je poslopje in okolica popolnoma neprimerna za takšno ustanovo. Dolžnost poklicanih činiiteljev bi bila, da čimprej najdejo za ta oddelek pri-merneši prostor.
Paketi živil za upokojence
Visoki komisar za prehrano je izročil Sepralu pakete živil ustanove »Dodatna živila«, ki naj bi jih razdelili med upokojence. Živilski paket vsebuje kilogram testenin, pol kilograma masti in pol kilograma sladkorja. Razdelitev paketov se je začela pri prodajalnah ustanove »Provvida« ter bo trajala do 31. t. m. Cena paketa znaša 380 lir ter se dobi proti odrezku »24 C« živilske nakaznice, ki imajo rdeče kroge.
Skupna obramba Amerike
Na panameriSki konferenci v Rio de Janeiro so dosegli popoten sporazum glede skupne o-brambe zapadne poloble, vključno ozemlje okoli severnega in južnega tečaja. Predsednik Truman se je podal na pot v Rio de Janeiro, kjer bo na panameriški konferenci prečital poslanico.
ZAHVALA
„Primorski dnevnik" z dne 27. avgusta t. 1. je v Članku »Demokratična fronta je trn v peti italijanski monarhošovini-stični reakciji", s katerim odgovarja listu „Messaggero Ve-neto“, napisal tudi tole: „Pribijamo le to, da nam je izpod časti, ko nas pisun istoveti s „Slovensko demokratično zvezo", ko pravi, da smo vsi na eni in isti liniji protiitalijanska ...“
..Primorskemu dnevniku" se za ta „dostojni" popravek iskreno zahvaljujemo, ker je s tem opravil delo, ki bi ga morali sicer storiti mi. Nikakor vam namreč nočemo pomagali nositi težkih grehov proti na rodu, ki vam bremenijo vest.
ponavljali. Oba, Ferjančič in Domeniš, sta igrala veli* ko vlogo pri zadrugi!
Kje je dobiček zadruge iz leta 1945?
Zdaj pa še nekaj. Leta 1945. je tudi delovala v Br* dih zadruga, ki je prisilila kmete, da so ji prodajali sadje po zelo nizki ceni. V nekaj tednih je zaslužila dva milijona in pol lir, ki bi se morale razdeliti med kmete, ki so dajali sadje. Pa ni nobeden prejel niti ficka!
»Tovariši« voditelji za* druge, povejte, kam ste spravili dva in pol milijona lir briških kmetov? Za da* nes bo menda zadostovalo. Po potrebi pa še kaj več.
Nekaj Bricev.
Stanovanjsko vprašanje
Težava, ki tare mnogo prebivalcev Trsta, je pomanjkanje stanovanj. Oddelek javnih del je na nekaterih koncih mesta gradil stanovanjske hiše in kolonije, vendar je vzbudila veliko nevoljo vest, da bodo nova stanovanja, ki so neposredno pred dogotovitvijo, rekviri-rana za zavezniške družine, ki so že ali še pridejo v Trst. Ogorčeni protesti tukajšnjega časopisja so vplivali, da je obveščevalni urad za Julijsko krajino izdal naslednjo izjavo: »Članki, ki so se nedavno pojavili v tisku in trdijo, da bodo nekatere izmed 265 hiš, ki jih trenutno gradijo na področju Sv. Sobote, rekvirirali, so popolnoma neresnične. Zavezniške vojaške oblasti ne bodo rekvirirale nobene izmed omenjenih hiš«. Z veseljem pozdravljamo to vest, ki daje mnogim Tržačanom brez stanovanj vsaj majhno upanje, da bi mogli priti pod streho.
Dobave premoga
Pretekli teden so v tržaškem pristanišču raztovorili dve ladji ameriškega premoga za industrijsko u-porabo na področju »A« in v videmski pokrajini. Poleg tega pričakujejo še v najkrajšem času prihod dveh ladij na poti iz Združenih držav. Premog je kupila italijanska vlada, nakazilo za to področje in tukajšnjo uporabo pa je uredila ZVU. Ameriško odposlanstvo za pomoč tujini bo poslalo na to področje do konca tega leta 100.000 ton premoga v vrednosti 2,500-000 dolarjev za industrijsko uporabo.
Še javna dela
Obveščevalni urad za Julijsko krajino sporoča, da je bil razrešen svojih dolžnosti kot glavni inženir na tehničnem oddelku inž. Carlo Luppis, ker je na tem mestu moral vedeti za nedavne nerednosti na oddelku za javna dela. To ga onesposoblja za nadaljnje izvrševanje te službe. Na njegovo mesto so imenovali inž. Giuseppe Fcrrazzija.
Župnik Ivan Pišot — zaprt
V	noči 19. t. m. so areti* rali v Vrhpolju v Vipav* ski dolini tamošnjega žu* pnika g. Jankota Pišota in ga odpeljali v zapore v Ajdovščini. Kaj je nesreč* nik zakrivil, ne vemo? Go* tovo bo dolga vrsta pregreh in kaznivih dejanj, ki mu jih bodo natrpali. Mi poz* namo g. župnika samo kot poštenega, zavednega Slo* venca, ki je moral radi tega pod fašizmom marsikaj pretrpeti.
Gorica
Politični kaznjenci v goriških zaporih so se poslužili gladovne stavke ker so s tem hoteli doseči raztegnitev amnestije, ki velja v Italiji za politične zločine, tudi na cono A.
V	torek 26. t. m. so stavko končali, ne da bi kaj dosegli.
Sv. Križ pri Trstu
Pretekli teden so tržaški dnevniki prinesli vest o nekem šolskem incidentu v naši vasi. Stvar se je odigrala tako. Tukajšnje komunistično učiteljstvo je nahujskalo vaške komunistkinje proti neki novi učiteljici, ki bi morala držati otrokom poletne tečaje. Zbralo se je nekaj vaške ženskarije pred šolo-Do učiteljice so poslale delegatki-njo, ki je izrazila željo »ljudstva«, naj pobere šila in kopita, ker ne mara, da bi naše »pijonirčke« zastrupljala z nepolitičnim učenjem učiteljica, ki nima izkaznice SIAU. Mlada učiteljica se je takoj vdala in namesto k policiji, katere je v vasi dovolj in ki bi najbrže takoj postavila stvari na svoje mesto, je odšla se razjokat k šolskemu voditelju Danilu Maver-ju, ki pozna vsa taka »ljudska gibanja,« v naši vasi. Učiteljici so odvzeli ključe in jo pri odhodu obmetavali s kamenjem.
Bil bi že čas, da ne samo šolska, nego tudi politična oblast stopi malo na prste, posebno učiteljem, katere ona plača; ker če danes naša vas slovi kot neka komunistična »trdnjava«, (hvala Bogu, to je samo sloves, resnična slika je drugačna), zasluga za to gre v glavnem komunističnemu učiteljstvu, ki se na vse pretege trudi, da bi našemu narodu zabilo komunistični klin v glavo. •
Dolžnost je ali bi bila, da pošlje take učitelje kamor spadajo.
Cerovlje nad Sesljanom
Dne 17. t. m. se je ob obilni udeležbi pogrebcev vršil pogreb mlade žrtve komunističnega nasilja, 21 letne Danice Legiša iz Cerovelj-Leta 1943, ko je v naših krajih prišel ob veljavo vsak javnopravni red in ko je nad življenjem posameznika ukazoval vsak vaški pobalin, je bilo to dekle od dveh rdečih Brestovcev brez pravega vzroka ugrabljeno in odpeljano na kraj smrti- Končalo je v nekem k raškem breznu v bližini Brestovice. Ni bilo nobenega sodnega postopka, ne procesa, ne ljudske sodbe. Na izpoved enega izmed ugrabiteljev, ki jo je dal na sedežu »policije«, je bilo to nesrečno dekle, predno je bilo vrženo v jamo, izrabljeno in obdelano s puškinimi kopiti. Ko so ji potem zlomili obe roki in jo zvezali z žico, so jo še živo vrgli v jamo. Po pripovedovanju nasilnežev se je slišalo obupen krik in vzdihe še tri dni za tem. Mati nedolžne žrtve, tako težko prizadeta po kruti nesreči, se ni mogla upokojiti. Pri oblasteh je naposled izposlovala, da so potegnili iz jame telesne ostanke njene hčerke, katere so potem na dostojen in krščanski način pokopali. Naj mladi žrtvi sveti večna luči
Zgonik
Od začetka avgusta ima naša občina svojo občinsko upravo. ZVU je imenovala v občinski odbor sledeče može : Anton Milič, predsednik, Anton Brišček, Josip Bilič in Franc Černjava, odborniki; Alojz Milič in Henrik Doljak, namestnika.
ČIT A JTE *^D EM O K R ^
Poroka
V cerkvi Srca Jezusovega se bo v soboto 30. t. m. poročil g. Jožko Kramarič, brat bivšega župnika v Št. Petru na Krasu, z gdč. Anico Bratina iz Šturij. Bog daj srečo 1
Kruh se bo podražil
ZVU poroča, da bo od 1. sept. naprej stal kg kruha 44 lir, kg testenin pa 52 lir.
Renče
V imenu Renčanov prosimo, da objavite v „Demokraciji*, kaj je Titova oblast, koliko je koristila narodu in koliko škodovala. Za časa nemške okupacije nis« dovolili sestradanemu ljudstvu, da ki dobivalo podporo po sinovih in bratih, ki so bili bogve kje. Pozneje Titovi agenti niso dovolili, da bi ljudstvo prodajalo v mesto svoje pridelke : jajca, maslo, razno vrtnino in je bilo obsojeno v pomanjkanje. Ko je prišla ZVU in je bilo razglašeno,
da naj se pohiti s prijavo vojne škode, so Titovi priganjači bili proti, češ, kdor prijavi škodo zaveznikom, je proti Jugoslaviji. Zahtevali so, da morajo vse tozadevne prošnje skozi njihove roke. Še huje je bilo glede obnove. Ljudem, ki so bili in so še vedno brez strehe, ker so jim bile hiše požgane, niso dovolili, da bi se obrnili na Zav. vojaško upravo radi pozidave njihovih domov. Zato je v Renčafe mnogo ljudi brez strehe. Enaki slučaji so se dogodili v sosednjih vaseh, zlasti na Vogrskem, kjer je ostalo preko 80 hiš neobnovljenih. Taka je „ljudska oblast, ki nas stiska in strahuje." Proč z diktaturo 1
Višnjevik
Policija je aretirala radi posesti orožja in lova na divjačino brez dovoljenja Ivota Sirka, komunističnega podpredsednika goriškega part. okrožja.
Bovec
V nedeljo zvečer se je prevrnil avto s šestimi osebami. Gospod Jožef Rijavec iz Dornberga, star 38 let, je pri tem dobil težke rane, tako da so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer je umrl v sredo 27. t. m.
Števerjan
Policija je tu izvršila več hišnih preiskav, ker je zaslutila, da je v vasi mnogo orožja. V resnici je našla več pušk, nabojev za puške, samokrese itd. V zvezi s tom je policija aretirala Marcela Kumarja in Henrika Pintarja. Korado Maraž, Klanjšček Stanislav in Ludvik Kumar se skrivajo.
Kozana
Iz cone B so nam poslali nekaj komunističnih „pridigarjev". Prišli so potem, ko smo imeli vaško zabavo, ki so nam 'jo Titovi pajdaši hoteli motiti. Pravili so nam o velikih dobrotah v Titovem raju.
Kojsko
V zvezi z napadom »Primorskega dnevnika« od 9. avgusta t- 1- na nekatere trgovce iz Kojskega zvemo. da je g- Dornik Mihael vloži-; proti uredniku tega lista kazensko ovadbo zaradi obrekovanja.
Vrhovi je
Policija je aretirala 21 letnega Stanislava Peršoljo iz Gonjač št. la v zvezi z roparskim napadom na Franca Bavdaža iz Vrhovelj- Pravijo, da je vse priznal na podlagi dokazov in da pride v kratkem pred porotno sodišče.
Zalošče pri Dornbergu
Praz. sv. Lorenca, našega zavetnika. smo praznovali kot običajno z izredno slovesnostjo. Zahvala gre predvsem g. župniku in duhovščina iz bližnjih župnij. Popoldanska božja služba je bila višek tega našega dne- Cerkev, vse naše poti, evangeljski oltarji, vse je pričalo' o duhu, ki preveva naše ljudi. Med dolgo procesijo sta vladala dostojnost in red, množica je pa go'eče molila. Zal, da je skupina naših mlečozobnih gozdnih izobražencev popleskala vas z nekimi gesli, ki niso v čast naši verni vasi. Tudi oltarju ni prizanesla in vsem oknom v vasi je vsilila svoje zastave s krvavo zvezdo. V številki 12. Vašega cenjenega lista se nekS dopisnik zelo nerodno dotika naše vasi. Ni nam na tem, da mu odgovarjamo, toda javnost moramo seznaniti z našimi razmerami- Dopisnik trdi. da »so še nekatere družine, katere delajo napotje«. Ne trdimo, da to ni bilo pred letom dni, a danes so res le nekatere družine, ki niso še izpregledale. Dopisniku naj bo v dokaz samo to: v 1. 1945 »Primorskega; dnevnika« 80 številk, »Slov. Primorca« 11; v letu 1946 »Prim- dn-« 55, »Slov. P.« 26, v 1. 1947 »Prim. dn.« 30, »Slov. P.« 45, Demokracije 60. Od teh 30 številk komunističnega dnevnika n ara mesečno večkrat ostane polovica, čeprav list silimo od hiše do hiše-S sestanki tudi ni boljše; pravtako so se zelo omejili prispevki in razne dajatve. Le nekaj »udarjenih« udarnikov še imamo, a še ti bodo kmalu zreli.
Ustnica uredništva
Dopisniku iz Vrtojbe ne moremo izpoliiti želje, ker odgovarja na dopis v P. d. od 24. t. m., ki ga v imenovanem listu ne najdemo.
Odgovorni urednik : Janko Simčič
Tiskano z dovoljenjem A. 1. S-
Tiska tiskarna Budin v Oorici-
Vesti s Tržaškega
Vesti z Goriškega