KATOLJSK CERKVEN LIST.
Ranica" izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta t gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskaraici sprejemana za eelo leto 4 gl.. za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XXXX.
V Ljubljani, 11. svečana 1887.
List 6.
Salezijanski bratje in misijonski sodelavci
Boskovi.
Kaj so ti — Salezijanski sodelavci? —
Predragi bralec, vem, da si že slišal o slavnem Don-Bosku v Torinu. Danica spominjala se ga je že večkrat v svojih spisih; ravno lansko leto je poročala o njem (glej štev. 29 in 30). Dou Bosko je mož, pred kterim moramo stermeti. Njegove naredbe, njegovi zavodi, njegovi misijoni, njegova dela usmiljenja so tako velikanska, da se človek nehote vpraša: kako je mogoče kaj tacega doseči ? Don Bosko je sv. Vincencij Pavljanski našega stoletja.
Bilo je leta 1841. Tedaj je jel Bosko zbirati k sebi zanemarjene torinske otroke, da bi jih uaučil vsaj perve resnice sv. vere. V serce je bolelo dobrega moža, ko je videl, kako žive te sirote tje v en dan, brez vodnika, brez dobrega očeta, brez skerbne matere, ki bi molila ž njimi in jih učila spoznavati Stvarnika v nebesih. Bosku so se smilili ti otroci. Zato jih je ob nedeljah in praznikih vabil seboj na poseben kraj, kier so imeli priproste in nedolžne veselice: tam so se igrali, skakali, peli, deklamovali, sploh počenjali, kar počenjajo otroci. Tako jih je pridobil za-se. Ali vse to bilo je le sredstvo za druge blage namene. Pri teh zabavah učil jih je ob enem kerščanskega nauka, vzbuial v njih strah Božji in vodil do pobožnega življenja; skerbel je, da so bili vsako nedeljo pri sv. maši in da so prejemali ss. zakramente. Te shode in veselice imenoval je Bosko or atorije.
Ali pri svojem delovanji je zadel koj v začetku na velike težave. Toda Boskova stanovitnost in njegova goreča želja, pott&gati bližnjemu, je premagala vse zapreke. In ko ni mogel nikjer več dobiti prostora za svoje oratorije, ker so se hišni posestniki izgovaijali, da delajo otroci preveliko vrišča in nepokoja, zbiral je otroke zunaj pod milim nebom. Ali kmalu je dobil toliko pripomočkov, da je napravil pervo odgojilnico, v kteri so bili otroci s hrano in stanovanjem oskerbljevani; leta 1849 je napravil tretje i o 1852 četerto odgojišče. Vseh gojencev je imel takrat 700. Njegovo delo rastlo je vedno bolj, blagoslov Božji je bil očiten. Vstanovil je šole po celi Laški deželi, gimnazije, v ktere je smel vsakdo hoditi; aapravil gospodarske šole, kjer se uče kmetijstva, šole za umetnike, i. t. d.; napravil odgojil-
nico za mlade duhovne — 6000 duhovnikov je prišlo dozdaj iz Boskovih semenišč; odposlal je misijonarje (1.75.) v daljno Ameriko, v Brazilijo in Patagonijo, kjer so ljudstva najbolj zanemarjena. Pri glavnem zavodu v Torinu je vstanovil lastno tiskarno; do 200 Boskovih dele je izšlo na ta način na svitlo in časopis „Bollettino Salesiano" se tiska v več jezikih.
Da vsak previdi, kako je Boskovo delo res velikansko, povemo naj še to, da je zdaj vseh zavodov njegovih blizo 160, ki so razširjeni več ali maoj po celem širnem svetu, zlasti v južni Ameriki in v južni Evropi. V8eh Boskovih gojencev je zdaj — po njegovem lastnem sporočilu — 130.000. beri: stotrideset tisoč; in vsako leto izide iz teh odgojilnic 30.000 duhovnov, učiteljev, umetnikov, učenjakov, tergovcev, rokodelcev — ob kratkem trideset tisoč poštenih ljudi in pobožnih kristjanov. Kako izverstna je Bosko-va odgoja kaže to, da od vseh njegovih učencev od 1. 1841 do našega časa, še nikdar nobeden ni bil kaznovan pred sodnijo zavoljo kcega pogreška. — Bosko nam kaže, kako se mora učiti. Vi pedagogi, ki se tako bojite, da bi ne slišali otroci Božjega imena, pokažite vi kaj tacega, Če morete!
Vse ravno naštete zavode vzderžuje roka Boskova, vzderžuje po mnogobrojnih milodarih, ktere nabira Bosko po vsem svetu. „Mi nimamo nikakoršnega premoženja, piše Bosko, mi živimo o miloserčnosti dobrih ljudi.* Kako lep dokaz kerščanske ljubezni! Boskova dela pričajo, da še niso zamerla serca; da še žive ljudje, ktere navdaja duh Kristusov, duh prave vere. Io ta dela pričajo nadalje, da je nad nami previdnost Božja, ki skerbi za vse ljudi na zemlji. Bog, ki skerbi za tiče pod nebom in za lilije na polji, ta vidi tudi revne, zapuščene otroke ter jim pošlje — vodnika in rednika. Ali tudi tega svojega služabnika ne zapusti; blagoslov Božji ga spremlja pri vsih njegovih delih. Kolikrat je bil Bosko v silnih denarnih zadregah, ali pomoč je prišla zmeraj. Ko je 1. 1865 jel zidati v Torinu veliko cerkev »Marije pomočnice0, imel je v žepu le nekaj soldkov — in čez tri leta je bila cerkev posvečena; stala je pol milijona gld. Tako se kaže previdnost Božja pri vsih njegovih delih.
Sam Bosko bi pač ne mogel mnogo itfrritii .aji Bog mu je naklonil prijateljev, ki so mu pomaiSlT pfV njegovih blagih naklepih; vender duša vsega J* lc on sam. Zbral je okoli sebe nekaj duhovnov in nekaj druzih
svetnih pobožnih mož, s kterimi je vstanovil Salezi-jansko kongregacijo (imenovano tako po sv. Fran-čišku Sal.) Nje namen je skerbeti v perva za mladino. Ali ta kongregacija je omejena le bolj na Italijo. Da bi pridobil Bosko zaveznikov še zunaj Italije in tudi med onimi kristjani, ki se zavoljo druzih poslov ne morejo darovati le odgoji mladine, je vstanovil še posebno bratovščino, bratovščino sa lezij an s k ih sodelavcev. ki podpira salezijansko kongregacijo pri njenem podjetji. Začela se je ta bratovščina leta 1876, papež Pij IX so jo obdarovali z mnogimi odpustki.
Lansko leto je Bosko vnovič vabil katolike po kerščanskem svetu, da bi pristopali k tej bratovščini. Podavši kratko sporočilo o svojih napravah, govori Bosko tako-le:
»Zopet se obračam do vseh onih, kterim bije serce prave ljubezni do bližnjega, in jih prosim, naj nas podpirajo, bodisi z molitvijo, bodisi z miloščino. Otročiči, za ktere kaj darujete, se vas vedno spominjajo; vsako jutro, vsak večer molijo za svoje dobrotnike...
Da moremo vzderževati svoje zavode, prosimo za pomoč zlasti salezijauske sodelavce, uaj nam pomagajo, kar morejo in kolikor morejo. Posebno želimo, da bi mnogo udov pristopilo k novi bratovščini. Marsiktera dobra roka bi rada prinesla svoj vinar v dar, če bi vedela, v kako blage namene se obračajo ti darovi. V imenu zapuščenih sirot, ki potrebujejo učiteljev in rediteljev, prosimo vse prijatelje, naj razširjajo našo bratovščino. Koliko bi se lahko storilo, če bi imeli pripomočkov! Vsak posamezni ne zmore veliko, ali z združenimi močmi se da mnogo doseči: združujmo se toraj! Pervi kristjani so nam tukaj lahko izgled; kedar so bili v nevarnosti, pomagali so si drug drugemu z molitvijo in tolažbo, z besedo in djanjem: bili so enega serca in enega duha.
Posvetnjaki snujejo društva — in bodo mar otroci luči manj prebrisani, kakor otroci teme? Mi, ki verujemo v Kristusa Križanega, se moramo tudi zediniti. Le na ta način je mogoče, da vspešno razširjamo duha molitve in duha ljubezni, z vsemi sredstvi, ktere nam podaja sv. vera. Tako utegnemo odverniti ali vsaj zmanjšati zlo, ki preti naši mladini; po tem potu ji moremo ohraniti nedolžnost in nepopačenost, kteri čednosti ste podlaga srečnega prihodnjega življenja.
Salezijanska kongregacija je taka družba enako mislečih bratov, ki so enega serca in enega duha. Druž-binsko živijenje v našem času vedno bolj razpada, ljudje so zmeraj bolj nesrečni, ker so zapustili Boga. Če hočemo tukaj kaj pomagati, moramo delati, delati zlasti pri otrocih. Naša družba stori, kar more; ali ona je preslaba. manjka ji sredstev. Zato kličemo na pomoč vas, salezijanski sodelavci! Hvala Bogu! pridobila je že ta bratovščina mnogo udov; ali želeti bi jih bilo še več, ker potrebe po misijonih so velike in revščina po mestih zmeraj večja. Ne samo iz Italije, marveč iz cele Evrope z Kitaja, Avstralije in Amerike nam dohajajo pisma, ki prosijo, da bi poslali ali denarja ali misijonarjev, ki naj bi skerbeli za izomiko in poduk nevernikov; od raznih strani dobivamo prošnje, da naj bi zidali odgo-jilnice, napravili nove misijone i. t. d.; — ali ne moremo! Pripomočkov nimamo. Pomagajte nam torej, prijatelji!...
»Ta bratovščina," piše dalje Bosko, »podobna je tretjemu redu pri frančiškanih ali dominikancih, samo s tem razločkom, da ima n. pr. frančiškanski tretji red buditi med svetom živeče vernike k pobožnosti, naša bratovščina pa ima namen, buditi kristjane k dobrodelnosti io miloserčno8ti,da bi pomagali verniki zlasti tam, kjer radi pomanjkanja in revščine umira iu hira kerščansko življenje."
Toliko o zgodovini in bistvu te bratovščine. Če 80 vprašamo tedaj še enkrat, kaj so salezijansk i sodelavci — odgovorimo naslednje: tako se imenujejo vsi oni. dobrotniki in prijatelji mladine, ki podpirajo Salezijansko kongregacijo pri njenem delovanji. Njih namen je, vaditi se djanske ljubezni. Kak<*/ta namen dosegajo in kterih sredstev se poprijemajo, o tem
natančneje prihodnjič.	£
■ r*
-
• 'j i i
Sv. Jožef.
(Konec.)
„Pojdite k Jožefu'" 1. Mojz.
41. 55. •
Naš nebeški varh in patron rokodelcev je pa imel tudi zares vse čednosti, ktere mora vsak zvest rokodelec*, imeti. In te so tri, ki vse druge v sebi imajo: Poštenost, pravičnost in ljubezen. Sv. evangelij pravi, da je bil: „vir justus" — pravičen mož. Edina beseda »pravičen* zadosti pove. To je hvala, s ktero sv. pismo vse svetih stare zaveze hvali. »Pravične* imenuje tiste, ki so vse zapovedi Božje natanko spolnovali in bližnjemu resnično ljubezen skazovali. Joba, Tobija, Caharija in druge tako imenuje.
Sv. Jožef je bil toraj pravičen. Njegova pravičnost je pa dospela tako visoko, kolikor je to le kteremu človeku doseči mogoče. Ta pravičnost njegova je bila raztegnjena na vse strani, na vse slučaje; kakor se je to spodobilo njemu, kterega je Vsegamogočni odbral in volil čistega ženina in moža Devici in Materi Mariji, kterega je odločil rednika in varha svojemu včlovečeneinu Sinu. Ravno tako je bila neomejena njegova poštenost. Njegove razmere, če tudi revne, so bile vendar take, da je bil na vse strani pošten. Saj je bil sam svoj gospodar; je delal na svojo roko, na svoj račun. Imel je lastno tesarijo. Bil je samostojen. Kupoval, delal in prodajal ie po svoji lastai volji. V svoji delavnici ni imel nikogar, ki bi njemu zapovedoval; nikogar,-kteremu bi on delo odkazaval. Pri njem je bil le nebeški Učenec, ki je veliko let tu pred svetom skrito živel, dokler ni očituo učiti začel Ta mu je bil pa tako pokoren, kakor očetu. Če tudi pa je bil sv. Jožef skerben in priden rokodelec; vender ui imel le časnega zaslužka pred očmi. Da mu je njegov težavni stan le toliko nesel, da je svojo predrago družino preživil, zadosti mu je bilo. Saj tudi Jezus in Marija nista več zahtevala oo njegove očetovske skerbi.
Imajo li današnji delavci tudi duha nazareškega rokodelca? Moj Bog! prislužiti, pridobiti se mora, naj velja, kar hoče! Denar, pa le denar mora biti; kako? po kakšni poti? za to se ne praša. Delo, če tudi ni piškovega oreha vredno, mora biti dobro plačano. Naj bo še tako sleparsko storjeno; nič ne de. Da je le na videz polikano; če tudi ni čisto za nič; samo da je dobro plačano. Hitro, hitro mora deuar skupaj. Če tudi vsi drugi ubožajo, samo da se premoženje nakopiči; po pravici ali po krivici; to je vse eno. To pa ni pošteno !
Pojdite, pojdite k Jožefu! Tu imate ves drugačen zgled. Tu imate varha pravice in resnice. On je patron prave in resnične poštenosti. Tukaj je pravi duh svete pravičnosti. Sv. Jožef je bil znan v Nazaretu. Saj je bil tesar tega kraja. Jezusa so sploh imeli in imenovali »tesarjevega sina." Po tem soditi, je bil Jožef edini tesar malega mesta. On je nazareški tesar, kakor je bil v tem mestu morebiti en ključar, en kolar i. t. d. Toraj, po vseh razodenjih je bila hiša Jožefova gosto-
ljubna. Jezus, Marija io Jožef so to hišico ljubezni in usmiljenju posvetili. Tu so se verstili v raznih dobrih delih, kakor je to pri dobrih sosedih navadno. Pomagali so tudi drugim v resnobnih zadevah, v mnogoterih potrebah. Marsikteri revež je dobil v tej hišici lepo miloščino , ktera je bila stokrat več vredna, kakor dar boeratega. Naš sv. patron je dal vbogajme od terdo zasluženega, in dal je v sveti ljubezni. In v tem vidi vsak delavec zopet čednost, ktero naj posnema. Marsikdo misli, da revščina ga oprostuje, da ni treba uamiljeoja skazovati, da ni treba vbogajme dajati. Pa ni tako. Ta čednost, djanska ljubezen, nam je zapovedana. Bodimo usmiljeni po svoji zmožnosti, po svojem premoženji. Ljubezen do bližnjega je naše bogastvo. Kar ubogim damo, kar revežu storimo, to je zaklad, iz kterega mi sleherni dar prejmemo. Tako je delal Jožef v pričo Jezusa in v pričo njegove presvete Matere. Rokodelci, posnemajte te prelepe zglede. Glejte sv. Jožefa -in posnemajte* ga. On pa vam bo varh in patron.
Vsi ga prosimo, naj nam sprosi to milost, da vse svoje žive dni vsa svoja dela po njegovem zgledu vrav-namo.	*
Poseben zgled pa naj bo sv. Jožef njim, ki si morajo v potu obraza kruh služiti. Iu ravno ti so njegovi rejenci, njegovi ljubljenci. Vse rokodelce bi rad peljal v Nazaret, v delavnico sv. Jožefa, da bi spoznali, kako imenitno je njihovo rokodelstvo in koliko ceno da ima.
Torai v duhu z menoj v Nazaret! Nazaret je precej daleč. Pridemo še le na večer tie. Že je tema. Komaj še vidimo galilejske hribe, ki obdajajo prijetno Nazareško mestice. Nazaret se pravi »cvetlica," ki se prijazno ozira po precej dolgi dolini. Nobena nepokojna druhal ne moti ponočne tihote. Tam ostudnih ponočnjakov ne poznajo. Nobeno kopitanje se ne razlega po mestnih ulicah. Tudi kladva po delavnicah so potihnile. Lučice po hišah ugasnejo ena za drugo. Le konec mesta, tam v majhni hišici, še berli revna blišoba skozi malo oknice. Hitimo k tej hišici, tiho stopimo pod oknice in opazujmo nekaj trenutkov prebivavce te kajžice. Tesar urno dela; neko orodje napravlja. Na vsak način hoče še necoj dodelati. Pot mu teče po obrazu. Truda zdihljej mu uide iz pers, ko hitro dolbe in s kladvom bije. Pri njem je mladeneč neznanske lepote. Sem ter tje teka, da tesarju to ali uno v roke poda; tu in tam pcprime in pomaga. Ves pazljiv je na vsak miglej tesarjev. Lahko bi mislili, da je prav priden in vnet učenec Ali nepo-pisljivo lepo, prečudno milo je njegovo obličje. Iz njega sije, kakor solnce Božje ljubezni, nebeška milost na zvestega rokodelca. Vse to nas sili, da spoznamo v tem viši — božje bitje.
Tam v kotu pa prede in moli Devica, izvirna podoba nebeške nedolžnosti in svetosti. To je večer pri sveti družini v Nazaretu. — Jožef, reče Marija s premilo ljubeznjivostjo, boš li skoraj zdelal? O, koliko se zavoljo naju trudiš. — Le malo poterpi, ljuba moja Mati, se oglasi Jezus namesto očeta, zdaj, zdaj bo orodje zdelano. In jutri ga ponesem naročniku, in ako mi plača, smo preskerbljeni več dni mi in naši ljubi reveži. In zopet žagata, pilita, primerjata in pribijata, da je orodje dodelano. — In zdaj prinese Marija večerjo. Tri koščke kruha, tri male skledice mleka postavi na mizo. Po opravljeni sveti molitvi hočejo zavžiti to hrano zadovoljne ubožnosti. „To je vse, kar premoremo, reče ljuba Mati sv. Jožefu, ker drugo si popoldne ubogim dal." In zdaj povzdigne mladeneč Jezus svojo presveto roko. milo ljubo pogleda svojega redrika in svojo dobro Mater, ter blagoslovi revno večerjo, pa ju poživi z mano nebeške tolažbe in napolni z veseljem in z radostjo njuni prelepi duši. Po povžiti večerji Jezus sredi med obema zapoje z njima psalme hvale in zahvale k nebeškemu Očetu.
Njegovo Božje serce je napolnjeno 7 nebeško radostjo, ktero razlija tudi v serce Jožefu iu Mariji, da toliko aladkejše počivata v sobici uboštva in pomanjkljivosti. —
To revno podobo enega večera pri sveti Družini v nazareški hišici si vsak lahko bolj obširno naslika, bolj živo pred duhovne oči postavi. To je koristno, našemu času primerno in potrebno. Mi vsi smo delavci; naj si bo že tako ali tako. Naj delamo z glavo ali z rokami, z duhom ali s telesom. In to je zmiraj bilo. Pa drugače nikoli ne bo, do konca sveta ne. To je sleparija današnjih spridenih pa nečimurnih olikancev. ki svet sleparijo, da bi prišel čas, ko ne bo treba terdo delati, da bomo le igraje in 8kakaje živeli. Hudobni priamuk-njenci bi delavno i o zvesto ljudstvo s to svojo sleparijo radi zapeljali in preslepili, ker hočejo prekucniti pomen človekove delavnosti. — »Pojdite k Jožefu! — Vi ltžujivi svobodnjaki, vi prekanjeni oarečevavci in hinavski omi-kovavci, pojdite v delavnico sv. Jožefa in učite se, v luči sv. vere delo spoštovati. Glejte, kako je tam delo posvečeno, povzdignjeno. Glejte, kako sam Sin Božji svojemu redniku pomaga vaakdanji kruh služiti in kako Jožef in Marija z Jezusom in za Jezusa delata!
Zato bi morali vsi sv. Jožefa častiti, kakor av. cerkev žel;. Posebno še rokodelci naj si ga volijo patrona. da bodo po njegovem zgledu ložej svoja dela opravljali; ker je tako volja Božja.
V sv. Jožefu posvečenemu mescu sušcu pa pojdimo vsi k sv. Jožefu. Prosimo ga združeno, kar nam je vaim toliko potrebuo:
1.	Naj nam on sprosi pravega duha molitve. Sv. Jožef naj nas obvaruje nesrečne mlačuosti; on naj nas ogreje na svojem ljubezni gorečem sercu, da prav cenimo darove nebeške, da tudi ljubimo in zvesto opravljamo vsak svoje delo po svojem stanu. On naj v naa oživi notranjo življenje, da vse iz ljubezni do Boga storimo. da v Bogu živimo in tako že na zemlji občutimo nekak predokus nebeškega raja. Ubogajmo sv. Terezijo, ki pravi: »Izvolimo si sv. Jožefa v duhovnega očeta in dušnega vodnika, ter se njegovemu vodst\u popolno prepustimo."
2.	Pojdite k Jožefu! Učite se od njega delati — pa delati zavoljo Boga, za Boga. za nebesa. Sv. Jožef je bil sicer ubog rokodelec; pa je bil tudi naj veči obertnik tega sveta. On si je pridobil naj veči dobiček s svojim rokodelstvom, kterega je opravljal le iz ljubezni do Jezusa in Marije. Posnemajmo ga vsi!
3.	Pojdite k Jožefu vsi stanovi! Učimo se od njega, svoj stan posvečevati in voljo Božjo spolnovati. Mladenči, device, zakonski, gospodarji, visoki in priprosti, delavci in rokodelci, učeniki in mašniki — pojdite vsi k Jožefu! Učimo se od njega, Gospodu služiti iu Bog nas bo na njegovo priprošojo blagoslovil, nam milost delil v vseh potrebah.
4.	Posebno pa pojdimo k Jožefu v smertni nevarnosti. Tu b) njegova priprošnja nam koristna iu zveličavna; ker je on rednik našega Sodnika. Vsaki dan se mu priporočujmo, ter se njegovemu varstvu za takrat priserčno izročujmo s prošnjo: „Sv. Jožef, prijatelj pre-svetega Serca, prosi za nas!
Da bi s toliko večim zaupanjem se zatekali k sv. Jožefu, posebno v njemu posvečenem mescu sušcu, naj še tu pridenem mično prigodbo, ktero pripoveduje „Sendb. d. h. Josef," iz kterega je ves ta spis posnet.
Dve sestre ubozega sv. Frančiška ste bile poslane v oddaljeno mesto v Ameriki, kjer je prebival tudi škof, da bi tam, ako moč, vstanovile novo naselbino svojega reda. Peljale ste se po železnici celi dan in še do polnoči. „Kam se bove djale, ptujke v ptujem mestu, in to še po noči?u Tako se skerbno poprašujete med potjo. „Jaz ne vem druzega sveta, de ena drugi, kakor,
izročive se sv. Jožefu!" Tako ste tudi res storile, ter ste se priserčno temu mogočnemu priprošujiku priporočile. Bila je ura ravno polnoči. Železnica se ustavi. Sestre izstopite. Ali kam zdaj? Ozerate se okoli. V veliki zadregi 8te med mnogimi popotniki, ki vsak hitro pobera svojo pot. Zdajci pa pristopi čedno opravljen voznik, ter ji vabi, naj stopite v vuz, kterega, pravi, jima pošlje visoko častiti škof sam. pa jima še pristavi, da stanovanje za nji je že pripravljeno. Id tako je bilo. Drugo jutro greste sestre k škofu. Pripovedujete, v kaki skerbi in zadregi ste bile po poti. Ko se pa visokemu gospodu spodobno zahvalite za poslani voz in za gostoljubno prenočevanje, se škof začudi, in pravi, da od tega vsega on nič ne ve. Kdo je tem častivkam pomagal v zadregi? kdo jima je poslal voznika?	J. V.
Pepeljenje.
Prah si. iu v j-ral) s* boš poverili!.
I. Moj/. 3. 11».
Na Gospodovo povelje poprašil je Mojzes v Egiptu zrak, in ljudem in živini spustili so se po životu čudni mozolji in mehurji. Tačas je pepel ljudem uzel zdravje; dandanes pa ga jim vračuje z dušnimi in telesnimi milostmi. V ta namen ga sv. cerkev blagoslavlja na pepel-nični dan. ki ima po njem ime „pepelnica." Kako se to godi, ste že gotovo večkrat videli. Mašnik v višnjevi obleki prične po opravljeui devetnici blagoslovljenje z G8. psalmom, v kterem kliče k Bogu za milost io usmiljenje. Potem moli štiri molitve. V pervi prosi Boga. da naj bi bilo pepeljenje vsem. ki se ga vdeleže, v dušni in telesni prid; v drugi pa, da naj odpusti pepeljencem vse grehe — namreč male. ker morajo biti v stanu milosti Božje. V tretji molitvi prosi daru pokore in kosanja, in v četerti se oberue k Bogu, da bi vsem, ki si dajo potresti glavo s pepelom, odpustil časne kazni, kakor jih je nekdaj Ninivljanom. Ko duhoven to odmoli, pokropi pepel z blagoslovljeno vodo iu pokadi s kadilom. Nato si potrese tega pepela najpred sebi na glavo (ako je več duhovnov pričujočih, potrese mu ga drug), potem pa d.ugim vernim v cerkvi. Po pepeljenji prosi v posebni molitvi še pomoči od Boga v dušnem boji, ki se prične v kristjanu ob postnem času. Po molitvi pa se prične maša, ki po svoji vsebini verne vabi, naj prosijo milosti, da bi mogli sv. postni čas prav pričeti in končati.
To je obred pepel nične srede. Ne zadostuje pa, da ta obred le pozuaš. ampak treba je vedeti tudi, kaj pomeni. — Daj otroku v roko zlat denar. Ker se sveti, ga bo vesel, ali naveličal se ga bo in vergel od sebe, ker ne pozna njegove vrednosti. Prav taka je s tem obredom. Njegova vnanjost mika človeka, toda ako ne ve, kaj prav za prav pomeni, ima zanj manj vrednosti. V malo minutah pozabi, kaj je pri obredu videl in slišal, če prav se še derži pepel njegovih las. Komur pa je znan pomen, temu ne ostane pepel le na čelu. ampak mu seže do serca. od koder ne zgine tako naglo. Ker je ta pomen tako važen, naj ga nekoliko pojasnim in pokažem :
A.)	kaj pepeljenje pomeni?
B.)	kaj od nas hoče?
Marija, naša skerbna Mati. naj nam sprosi v to potrebnega blagoslova.
A.) Kaj pepeljen^ pomeni?
Gotovo ste že videli, da je po Ljubljani paznik gnal kdkovega jetnika. Poznali ste ga po njegovi debeli sivi obleki, ki vsakemu molče priča, da se mora oni, ki jo nosi. pokoriti v ječi za to ali drugo svojo hudo-
bijo. Tako 8ivo barvo zato po pravici lahko imenujemo apokorno barvo. Io ako prideš kje do pogorišča ter vidiš na tleh med ogljem pepel, ali se ti ne zdi ta pepel po barvi podoben taki jetniški barvi? Zato tudi pepel -nato barvo imenujemo lahko apokorno barvo.
Na kmetih marsikdo zagazi z boso nogo v moker pepel. Kaj čuti tak človek?
Kakor bi ga po nogi kaj jedlo. Ko si pa potlej nogo oplakne, vidi prav čisto polt, ker lug je objedel vso nesnago. Radi te pepelove lastnosti rabijo ga perice, da perilo čisto opero. S čim se pa opere človeško serce, kedar se omadežuje z grehom ?... S pokoro.
Kmetovalec pepeli njivo, in lepa ajda zraste ondi. Kakor stori pepel njivo rodovitno, tako stori pokora rodovitno naše serce za dobra dela in za čednosti. — Iz tega vidimo, da spominja pepel že po svoji laatniji na pokoro. Ali je torej čudno, da so hoteli od nekdaj ljudje, ki so se potresali 8 pepelom, naznanjati žalost zarad tega ali onega ajanja in kazati, da bi radi tisto popravili, — ali kratko: da so hoteli kazati spokornost?
a)	Ozrimo se nazaj v stari zakon. Na kolikih krajih nam sv. pismo to spričuje! Spomnite se grešnih Ninivljanov! Ko je njih kralj zvedel, da je Jona napovedal: -Se 40 dni, in Ninive bodo razdjane," pravi pismo (Jon. 3. 6), „ vstal je s svojega prestola, ter je vergel svojo obleko s sebe in se je oblekel v rašovnino, in je sedel v pepel," in kakor je storil on, tako tudi podložui. Ko bi jim pepel ne bil znamenje pokore, bi tega ne bili storili. Ali pokličite si v spomin besede Jobove (42): nDelam pokoro v prahu in pepelu," ali Davidove (ps. 102): „Pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo s solzami mešam." Oba spokornika s tem naznanjata svojo notranjo žalost zarad greha in povedati hočeta, da sta pripravljena za greh zadostovati ali pokoro delati. In kakor tu, brati je še na več mestih o pepeljenji in povsod v tem pomenu. V bukvah kraljev (II. 13. 19) beremo o Davidovi hčeri Tamari, da si je glavo potresla s pepelom zarad velike hudobije brata Amona zoper njo. Prav tako se pripoveduje o junaški Juditi, predno se je odpravila v sovražni tabor (Jud. 9. 1). Ali, ko je Mardohej slišal, da je Artakserkses sklenil pokončati Jude, pravi pismo: „je svoja oblačila pretergal, se v raševno oblekel, in glavo s pepelom potrese 1." In da ne naštevam več zgledov, omenim naj le še preroka Jeremija (25. 34). Ta. napovedujoč kazen ljudstvu veli pervakom judovskim, naj v znamenje žalosti zaradi grehov glave potresejo s pepelom, rekoč: „Tulite, pastirji, in vpite: potresite se s pepelom, vi mogočni med čedo, ker vaši dnevi
so stekli, da bote poklani____0 Mi bi djali zdaj:
Delajte pokoro, vi mogočni, ker bliža se vam konec; tedaj v starem zakonu pomeni pepeljenje to, kakor pri nas — pokoro.
b)	In ta pomen se je ohranil tudi v novem zakonu. Ko je Kristus očital mestoma ob Galilejskem jezeru, da ste videli največ čudežev, pa vendsr ostali terdovratni, je zaklical: Gorje tebi Korazajn! gorje tebi Betsajda! zakaj ako bi se bili v Tiru in Sidonu godili čudeži, kteri so se pri vas, bi se bila zdavnej v ostrem oblačilu in v pepelu pokorila. Zato vidimo v cerkveni zgodoviui, da so očitnim spokornikom trosili pepel na glavo v opomin, da naj delajo pokoro. To se je zgodilo na pepelnico. Pri cerkvenih vratih — se bere v rimskem obredniku — potrese škof očitnim spokornikom pepela na glavo in govori: „Pomni,
človek, (k »i prah io da m boš v prah delaj pokoro, da bodeš imel večno življenje/ Potem jih pelje na mesto za očitne spokornike odločeno in med potjo svetijo z gorečimi svečami. Opomni jih, da so ločeni iz sv. matere cerkve zaradi pregreh in hudobij, kakor je bil Adam, pervi človek, izgnan iz raja zarad svojega prestopka. Na to jih je še s cerkvenega praga opominja, naj zsupajo v Božje usmiljenje in naj se z dobrimi deli pripravljajo, da bodo vredni vernili se veliki četertek spet v cerkev. Verni pa so takoj začeli delati ostro pokoro. Na to pokoro spominja pepeljenje. Ali ni tudi 40danski post nekaka očitna pokora?
To tedaj se je godilo pepel nični dan. Ta očitna pokora se je sčasom po modri previdnosti sv. cerkve opustila, ali pepeljenje je ostalo, ker toliko veatniše se mora grešnik sam pokoriti, če tudi ne tako očitno, kakor je bilo perve čase. Morebiti se čudimo očitoi pokori; toda ali ni tudi dandanes očitna pokora za velike hudodeloike po deržavnih ječah? Mladi, čversti ljudje ne sede le samo na Gradu v ječi, temveč hodijo tudi, v spokorni, sivi obleki po očitnih mestnih tergih in prostorih ter morajo težke dela opravljati, spremljani od vradnih stražnikov. To, to je očitna pokora.
Vemo tudi, da so prihajali že tačas, ko so pepelili le spokornike, tudi drugi kristjanje in so se iz ponižnosti in pobožnosti dajali pepeliti. Leta 1091 pa je ukazal cerkveni zbor v Beneventu, naj se dajo na pepelnico s pepelom po glavi potresti: duhovni in posvetni, možje iu žene, da bi vsi spoznali, kako potrebna je pokora. Io od tega časa je pepeljenje v vsi katoliški cerkvi v navadi tako, da je zdaj menda na vsem svetu ni več katoliške farne cerkve, kjer bi se na pepelnični dan ne blagoslavljal pepel, in ne potresali ž njim verni. In prav je to. Vsi smo grešniki, vsi potrebni pokore; pepeljenje nas prav živo spominja na pokoro. Kdo bi tedaj ne poslušal v začetku štiridesetdanskega posta vabljivega glasa sv. cerkve ter ne pokleknil pepelnični dan k cerkveni pregraji ali k altarju in se ne dal potertega serca s pepelom po glavi potresti!	(Konec nasl.)
riuhovski stan; kaj bi bilo potem z njihovo kupčijo in s premoženjem ?
Ker je Adolf iskreno ljubil svoje stariše, ni se upiral očetovi želji; na tihem pa je vedno prosil Boga, da bi mišljenje njegovih starišev spremenil. Bog je uslišal njegovo prošojo in ga pripeljal do zaželenega cilja, pa po drugem potu, kot si je mladeneč želel. Preteklo je nekaj let. V teh je Adolfov oče zgubil pri mnogih kupčevalcih veliko premoženja; verh tega je pa pogorela tudi njegova hiša z vsim blagom io vrednostnimi papirji vred. V malo tednih bil je bogati kup-čevalec skoraj berač. Radi prevelike žalosti zbolel je G.... in ni nikdar več ozdravel.
Adolf je bil sedaj primoran postati pisač v proda-jalnici znanega kupčevalca, da je mogel preživiti sebe in svoje stariše. Mislil je torej, da šel je njegov up po vodi. Po dolgi bolezni umerje mu oče, in leto zatem je zapustila tudi njegova mati solzno dolino. Adolf sedaj ni bil več zaderževan zveršiti svojega namena, a manjkalo mu je k temu pripomočkov. Božja previdnost pripeljala ga je v dotiko z nekim duhovnom iz družbe Jezusove, kateri je moral zaradi „kulturne borbe" zapustiti domovino. Ta je hitro spoznal veliko nadarjenost mladenčevo, kateri mu je vse svoje zadeve odkiitoserčno razložil. Hvalil je natihoma Boga in Njegovo previdnost, katera mu je pripeljala tega mladenča.
Pregovoril ga je, naj se poda v Rim, da tam dokonča svoje študije in se posveti duhovskemu stanu. Rekel mu je, da gre tudi on tje in da mu bode pomagal, kolikor bo mogel. Kakor vabilo od zgoraj, zdela se je mladenču ta ponudba in odločil se je podati v Rim. Ko je vse poprodal, imel je toliko, da je mogel potovati v Rim. Pater L . .. ga je povsod priporočil, Uko da je dobil obilo podpore, ter je mogel izšolati se. Čez nekoliko let doživel je srečo, da je daroval daritev nove zaveze; Bog ga je pripeljal do cilja, čeravno po drugi poti, kot je on mislil in želel. — Božja pota so nerazumljiva omejeni človeški pameti. Zatoraj izročujmo Bogu svoje želje potolaženi. naj jih on po svoji ueskončni previdnosti zverši. On bode vedno skerbel po očetovsko za našo časno in večno srečo.
Le terdno se zanesi v Božjo previdnost.
Kedo izmed nas še ni skusil ali vsaj slišal, da je Božja previdnost marsikoga skozi križe in težave pripeljala nenadoma do zaželenega cilja. Velikokrat premišljujemo in prevdarjamo, kaj bi storili, da bi se rešili nadlog in težav; brez sveta stojimo — kar Božja vsega-mogočna roka odstrani zapreke, katere so se nam zdele nepremagljive. Se ve, da so taki trenotki večinoma združeni z žalostjo, ker smo si mi vse drugač predstavljali rešitev. Vendar se moramo v vsih težavah zaupljivo obračati k Bogu in le od njega pričakovati pomoči. Res nas velikokrat vodi po temnih in težavnih potih, predno nas pripelje do cilja. Sledeča dogodba, ki jo pripoveduje „Sendbote,u naj zaupanje v Boga še bolj oživi in vterdi.
V mestu Hamburg-u živel je bogat kupec G.... , imel je le enega sina, na katerega je bil jako ponosen. Adolf G . . . . imel je poleg lepe, čverste postave tudi mnogo lepih čednost, ki Krasijo mladenča. Ni se toraj čuditi njegovim starišem, kateri so se nadjali, da bode njihov sin kedaj jako imeniten gospod, ker bil je deček zelo nadarjen. Adolf moral bi se, kakor so želeli stariši, izobraziti v kupčijskih vednostih, da bi nadaljeval očetovo veliko kupčijo. Adolfu pa to ni bilo posebno všeč, kajti želel je biti duhoven in redovnik. Starišem pa to ni bilo nič kaj po volji, da bi edinega sina pustili v
Bogoskrunec in pota Božje.
Na cesti, ki derži iz mesteca L. v O. stala je kapelica, v kateri je bil oltarček presvete Device. Marsikateri je stopil v kapelo počastit sv. Devico. — Dninar Bernard živel je v hudih stiskah; žena bila mu je bolna, zaslužek majhen, k temu ga je pa hudoserčen upnik strogo tirjal. Zatekel ae je k Mariji, Tolažnici žalostnih.
Nekega dne molil je v kapelici. Kar ga nekdo potipa na ramo. Ozre se in zagleda za seboj Kupčevalca N., enega najbogatejših someščanov.
»Oj Bernard, kaj vas tako teži. da se tako globoko uklanjate pred to podobo?"
Odkritoserčno je povedal Bernard svoje težave.
»Kaj ne da, ljuba Mati Božja naj bi vam polno vrečo deuarjev vergla v naročje!- norčuje se kupčevalec.
Marsikateri pričakuje čudežne pomoči iz nebes, ue da bi sam kaj storil, ali pa da bi bližnjega pomoči prosil. Ako bi bili prišli vi k meni, gotovo bi vam bil posodil nekaj denarja, nekaj bi ga bil pa še podaril, ker vas poznam, da ste priden in pošten mož. Za kazen za vašo neumnost pa ne dam ne vinarja." — Pri teh besedah se je Drezbožnež pokril, si siekel suknjo in jo obesil čez ramo. — »Oprostite, da sem tako naredil, ker danes je zelo vroče io moram še celo uro hoditi, da pridem
v 0.u Tako je rekel kupčevalec proti Beroardu io je smejaje mislil oditi.
»Gospod N.,u rekel mu je Bernard, »vi ste tu v svetišči."
N. se je zasmejal in je odšel. Pobožno je molil in prosil Bernard presveto Devico, naj bi odpustila bogo-skruncu. Na to hotel je tudi on oditi. Kar zagleda na tleh ležati listnico polno denarjev; ker je bila čerka N. na njej. je vedel, da jo je zgubil kupčevalec. Ne daleč od kapele zavila se je cesta skozi gozd. Bernard hitel je po bližnjici proti mestu O., ker se je nadjal, da jo je tudi kupčevalec po tej poti krenil.
Ni še daleč prišel, kar zasliši klicati na pomoč. Hitro se oglasi Bernard in teče proti kraju, od koder je slišal krik. Ko je prišel na mesto, zagledal je, kako je kviško vstajal kupec.
»O", pravi Bernardu, »ako bi ne bili prihiteli o pravem času, gotovo bi me bil potepuh umoril. Uro in listnico mi je vzel. V listnici bilo je 1000 gld., katere sem imel plačati v O."
„Le potolažite se, gospod N., listnice vam ni vzel ropar, ampak zgubili ste jo, ko ste se slekli v kapelici."
Bernard mu je na to pomagal vstati in šla sta potem v bližnje mesto O. Kupčevalec je pregledal listnico in videl je, da ni prav ničesar manjkalo v njej. Bernardu je obljubil, da nikdar ne bode pozabil, kar mu je dobrega storil. Dobro je pogostil svojega rešitelja, naznanil zločin sodniji in ko je opravil v mestecu, vernila sta se z Bernardom domu v L.
Druzega dne pride kupčevalec k Bernardu. — „Vze-mite ta znesek v zahvalo za rešenje", pravi Bernardu. Menim, da bode zadostovalo, da bodete plačali terdo-serčnega upnika. Vedno hočem pa vam še dalje pomagati. Na čudežni način je uslišal Bog vašo prošnjo in ravno mene bogokletneža izbral si je v svoje orodje. Meni bil je neskončno milostljiv in je plačal zaničevanje v kapeli s tem, da mi je ohranil življenje in mi poslal žarek svoje milosti. Nič več ne bom dražil božje pravice, hočem pa s pobožnostjo in kerščanskim življenjem iskati milosti pri Bogu in zadostovati za hudo, katero sem bil storil. —
Vidiš, o človek, kako je Bog milostljiv, pa tudi oster strahovalec bogoskrunstva; vari se te velike hudobije in ne dopusti, da bi te pravica Božja po tako groznih potih morala k spoznanju klicati!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Sori odbor Katoliške družbe. Voljeni so bili v zadnjem obletoem shodu naslednji gospodje: dr. Čebašek Andrej, Dogau Janez, Flis Janez, dr. Jarc Anton, Jemec Gašpar, insr. Jeran Luka, Jerič Jožef, Kalau Andrej, Keržič Anton, Kolar Matija, Krašovec Kajetan. Kunčič Janez. Lahajnar Dragotin. dr. Lampe Franc, Ledenik Alfred. Lindtner Alojzij,fprof. Marn Jožef, Močnik Matej, Pihlar Jožef. Pirnat Tomaž, Polak Dragotin, Rozman Janez, Zadnikar Valentin, prof. Zupančič Anton.
Ta odbor se je 3. t. m. vravnal tako-le: Predsednik je gosp. prošt dr. Ant. Jarc. Podpredsednik: Dr. Čebašek. Zapisnikarja: Lahajnar in Pihlar. Blagajničar: Krašovic. Knjižničarja: Kalan in Pihlar. Slovstveni odsek: dr. Čebašek. Jeran. Kalan. Keržič, dr. Lampe, Marn. Zupančič. Gospodarski odsek: Ledenik, Pihlar. Pirnat.
Govor zadnjo sredo, ki ga je imel gosp. J. Pihlar, je bil prezanimiv in verlo dobro osoljen. Pripovedoval nam je pridigo, ki jo je imel njega dni sloveči pridigar o. Abraham a santa CIara v Beču o Kranjcih. Pridiga ta je že sama na sebi zanimiva po izvirnosti in osupljivih primerah; a govornik jo je še bolj poživljal z jako umestnimi opazkami, n. pr. kjer o. Abraham pravi, da imamo Kranjci prečudno lavorovo drevo, ki vso deželo z vejami pokriva, obsega in brani t. j. ss. Herma-gora in Fortunata, je kaj dobro pripomnil, češ, da se mu zdijo to preroške besede, ki jih zdaj slavna družba sv. Mohora ad verbum vresničuje, ne le pa Kranjskem marveč po vseh slovenskih pokrajinah.
Iz Ljubljane. (Iz dijaške kuhinje kaj.) V šolskem • mlinu se te dni melje pšenica, rež in oves za dijake. Kakošna bode moka, se bode zvedelo v kratkem; za danes naj povemo nekoliko, kaj in kako se kuha? Pretekli mesec je bil zopet hud za denarničarja. V »ljudsko kuhinjo" je hodilo naših 87, za Ktere je bilo plačati 142 gld. 22 kr. Razun teh je dobilo ta mesec podporo še 44 druzih in sicer k stanovanju, hrani, k bukvam, k obleki in obutvi itd., tako, da od 131 mla-denčev je bilo plačati 205 gld. 60 kr. za mesec prosinec. Ta svota se nekoliko zoiža s tem, da nekaj malo jih samih več ali manj plačuje, in pa, da trem (ki dobivajo za 6 kr. na dan) ljudska kuhinja daje zastonj. V prihodnje za nektere leta jih bode pa še 7 naših iz zapuščine ranjcega voznika Rozmana dobivalo po 11 kr. na dan. (Razun teh bode podpiralo vodstvo ljudske kuhinje še nektere druge iz gimnazije, realke in pedagogije iz omenjene zapuščine.) Tako tedaj bo 10 naših dobivalo nekaj hrane v ljudski kuhinji brez škode naše denarnice, ki je pa nikjer ni, temuč le, kar dobre roke nasproti darujejo. In s takim zaupanjem v Boga in dobre prijatelje se minister zanaša na blago pomoč še za kacih 5 mescev letošnjega šolskega leta. Dozdaj boben še ni pel; nadjamo se, da tudi te mesce bo obvisel še na steni. Saj lepi darovi tudi lepega sadu obetajo; več naših je že v višjih šolah, nekaj po semeniščih in samostanih, celo njih več v Ameriki. Eden iz semenišča sosednjega nam je te dni to-le pisal:
»Prečastni gospod!
Prav lepo se zahvalujem, da ste se spomnili mene, ubogega siromaka s tolikim darom. Bog Vam naj po-verne stokrat vse, kar ste mi tako blagodarno podelili. Le nekoliko mescev imam še preživeti v semenišču, pa potem pcjdi duše past! Prosim Vas, da se kterikrat za mene pomolite Bogu, da mi podeli one milosti, katerih bode treba v duhovskem stanu.
Prosite ga tudi, da mi da zdravje, da bodem zmožen učiti in delati. Prav veliko je posla. Razen šole pripravljam se za pervi »rigorozum", pa tako človeku malo časa ostane, a moči se pa tudi tarejo. Priporočite me v molitve, da bodem zdrav na duši in na telesu, da postanem tako sposoben za svojo službo ..." M. S.
S tem poročilcem zediojamo prav priserčno zahvalo vsim prijateljem in dobrotnikom za njihovo velikodušno pomoč. Želimo, da bi se vsi podeljeni soldi njim spremenili v težke cekine iu polovica kamenja v beli kruh, pa da bi se nobenemu po smerti ne bilo treba v vicah. očiševati.
Negotiatio super Missis.
Non erit absque re sequens hic Decretum fderev quod die 25 Septembris a. el. S. Concilii Con^regatia
ad Episcopum Messanensem raisit. — Decreti baec sunt verba: „Prout caeteris Episcopis, sic Amplitudioi Tuae notam fecit Sacra baec CoDgregatio Coocili resolutionem diei 9 Septembris 1874, qua vetita et improbata fuit quaeque negotiatio super missis, quarum celebrationem committere solebant sacerdotibus bibliopolae vel alii, ut faciliorem redderent librorum veoditionem. At recentis-sime quidam Litterius Savoia ex civitate Messane non-nullis sacerdotibus exemplar remisit, quo ipsi invitantur acquirere libros cum missarum celebratione: binc Sacra baec Cougregatio tuae curae commisit eumdem admo-cere, ut desistat ab opere incepto." (Terž. Škot. list.) -
Razgled po svetu.
Amerikauske novice. Kanada. V Montrealu so framasoni z imenom »delavski vitezi" zgubili toliko družnikov, da bode vsa ta „loža" šla pod klop ter se razrešila. To pa zato, ker spovedniki framasonov niso pustili k ss. zakramentom, kakor je tudi očitno, da jih taki prejemati ne morejo, ker so izobčeni iz naročja sv. Cerkve.	^ .
Neka gospa Scbmidt iz Grand- Forks-a je brala neko »traktiitlein" (prenapeto brošuro), in se je čisto zmešala. — Metlo, metlo — ne pa rtraktatlein!"
Več ljudi je zmerznilo to zimo v Ameriki. Sedemnajstletni Karol Schroeder se je pogrešal od Božiča, našli so ga pa o ss. 3 Kraljih v snegu zmerznjenega. Revež se je bil podal proti domu v Valley Citv, mraz ga je premagal in je zmerznil. — Dva mlada človeka iz Minnewaukau-a sta se 31. grudna podala na 12 (angl.) milj oddaljeni dom Pizierov. Na potu nazaj ju zasači hudo sneženje, in ko ne moreta naprej, se uležeta na vozu spat. Našli so drugi enega mertvega, drugemu ao bile roke in noge zmerznjene. V noči ncvega leta je pivovar Karol Gross na Billingški cesti zmerznil.
V Mihvankeji je družba, ki se imenuje „človeko-Ijubno društvo"; le-to je sklenilo, da hoče oodotnim ^nesramnim berlogom4 konec storiti. — Ta modri sklep bi bil privošiti tudi marsikteremu evropejskemu, ker ni je veči sramote za kaki kraj ali mesto, kakor so „so-domske pakaže", ktere čaka sodomski žvepleni ogenj.
Francosko. (Šolsko.) Angerški škof Treppel je te dni z vso pogumnostjo protestiral zoper preobkladanje učencev v ljudski in srednjih šolah. Rekel je, da jih terpajo s premnogoterno kermo, ktera otroke le pataglave dela, ne da bi jih podučevala... Ta vertoglava nova era, ki šolsko tvarino meri le za naj bolj zmožne otroke in mladenče, je že veliko mladine — nekaj ošemila, nekaj pa pomorila. Tako jih po kmetih veliko pokonča žganje in poboji, po mestih pa neKaj razuzda nost, nekaj pa presiljevanje z učenjem, z razuim risanjem, čertanjem in čerkanjem, ter mnogi celo ob nedeljah in praznikih, ako so pridni, komaj vjamejo čas. da cerkveno zapoved spolnijo, ali pa še ne, če so manj marljivi. Ti za šolo preupaljeni očetje, pravi škof, zahtevali so nekak „minimum" (k manjšemu toliko) tvarin za te šole, kteremu „naj manjšemu" so pa učitelji pritikati zamogli, kar se jim je tečno zdelo. To pa je narobe — pot, in v tem se s škofom vjema sicer tudi do skipeti liberalni dnevnik „Journal des Debata," rekši, da učeniki so vedno le preveč nagnjeni, v otročje glave vse mogoče reči guiiti, kar k večemu rabi učenikom, ni pa za otroke. Postaviti bi se moralo, toliko in ne več nauka naj se zahteva v ljudskih in srednjih šolah, da bi se mladina obvarovala preobkladauja, in ta „toliko in ne več" naj bi pa ne določevalo učiteljsko osebstvo, -eicer bi ostalo pri dosedanjih napakah, ampak drugi
prijatelji otrok, ki niso na sumu tolike volčnosti z na-učnim preobkladanjem itd.
Tako mislijo previdni možje, ki imajo usmiljenje z otroci.
Drugo pot zopet hodijo „Ferrijevci," ki zahtevajo, da naj deržava vzgoja otroke v revolucijskih ali preku-cijskih mislih, brez vsacega cerkvenega ali keršanskega vpljiva; Ferrijevci so namreč po večem judje, in ti kugi-moj8tri menijo in lažejo, da bi zbudili pravo republiko: Kaj pa, da: judovska šola in judovsko-framasonska republika !
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Splošnji namen za mesec srečan. (Od papeža Leona XIII samega določen iu blagoslovljen.)
KerZČanski možje.
21.	S. Severijan. Da bi stariši vestneje spol no vali svoje dolžnosti: pijanci in zapravljivci; bolnice.
22.	S. Petra stol. Škofje in kanoniki; Rim, da bi bil rešen suženjstva; preganjani redovi.
23.	Pepelnična sreda. S. Peter Dam. Duh zatajevanja; natančno spolnovanje postne zapovedi; dobre spovedi.
24.	S. Edilbert. „Duhovni in komunikanti"; važne šolske zadeve; vestno vradovanje.
25.	S. Valburga. Zunanji, zlasti azijanski misijoni; za previdno in edino postopanje onih oblastnij, Ki so poklicane rešiti delavsko vprašanje.
26.	S. Mehtilda. Za marljivo prejemanje ss. zakramentov; odpravljenje silnega pohujšanja; obupanci.
27.	S. Leander. Postni pridigarji; poterpljenje in vdanost v Božjo voljo za mnogo nesrečnih; za opuščenje mnozih gerdih razvad: cerkvena zidanja.
23. Ss ltujin in Teofil. Vse doposlane in še ne uslišane zadeve; v januvarju uinerli udje molitv. apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega; ravno tako tisti, ki bodo umerli naslednji mesec.
Op. Molitve so navadne.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, 88. Hermagorain Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolna oseba. — Sreča pri domači živinici. — Neka hiša in neka duša za mir in pokoj. — Zlo bolan otrok, ki mu nobeno zdravilo ne pomaga. — Dva velika dobrotnika dijaške kuhinje za dušno in telesno zdravje.
—	Otroci priporočujejo hudo zbolelega očeta, da bi ga jim milostni Bog ohranil na priprošnjo N. lj. Gospe in sv. Jožefa. — Bolehen g. bogoslovec za zdravje, da bi mogel svojim dolžnostim zadostovati. — Uboga vdova se priporoča v molitev, da bi ji Bog na priprošnje Naše ljube Gospe in sv. Jožefa preložil križe io težave. — Bolehen duhoven. — Dve bolni osebi. — Družina priporočena presladkemu Sercu Jezusovemu in Marijinemu v velikih dušnih in telesnih potrebah.
Zahvale.
Preserčna in iskrena zahvala bodi izrečena Mariji, žalostni Materi Božji. Žena mojega brata in mati štirih
otročičev je bila prit kodo zbolela, tadi zdravnik je bil ie upanje zgubil; pa obernili smo se z devetdnevnico k Mariji in av. Jožefu, — io glej, obernilo ae je ua boljše, zdaj je ieoa ž* oa nogah ter opravlja avoje goopodinjatvo.
Z*toraj očitno izrečen , pomagala je k zdravju žalostna Mati Božja ia preblaženi aveti Jožef. Njima ae imamo zahvaliti, da je še živa. Bodi Bogu čaat in hvala na vekomaj!
Koroško.	. Fr. O.
Listek za raznoterosti.
Teržaška škofija. Razpisane duhovnije do 10. sušca: Čerovlje, Žmin, S. Ivanac, Klana, Lindar in Veprinac. — Umeri je č. g. J a n. T e r a n, duhovni pastir v Štorji. R. I. P.
Ne na ples! Bila je mlada kri kacih dvajset fantov in deklin, ki so se zadnji dan atarega leta na velikih saneh blizo mesta Fort-Wayne, v deržavi Indrani, dervili proti nekemu kmečkemu plesišču. Kake pol ure od mesta se sani v divji naglici bližajo tiru „Pittsburg-Fort-Wayne in Chicago" — železnici: — kar pridirja železničoi vlak. Ženstvo oa sančh prestrašno zakriči, mladi pobi neutegoma s sani poskačejo, zakrič smertne bridkosti, tuljenje, jok, cviljenje; — dve mladih deklic, ena 20 druga 171etna, ravnokar še polni mladostnega življenja, ležite kot strašno raztergana merliča — še utripljajoči žmulji mesa, kervi in kosti; — druzih 6 kervavečih, polomljenih, za vse žive dni pohabljenih in potertih na kraju grozne nesreče! Tukaj, kaj pa da, je bilo ^obigrano in obplesanoM — Kakor je znati iz imen, so bili po večem, ali pa vsi sinovi in hčere nemških staršev, kakor poroča fWanderer.tt
Je pač bolji pamet, kakor pa ples.
Katoliških družb rokodelskih pomočnikov je zdaj pe Avstro-Ogerskem že 124. Število se množi od leta do leta in poseben blagoslov Božji se nad njimi razodeva.
Koliko gnoja je bilo in gotovo še je v šolskih knjigarnah, kaže u.ed tolikimi drugimi šolaka biblijoteka v predmestu Vidmu na Dunaju, iz ktere se je pri preiskovanji morala skor polovica bukev odstraniti. Ali ni v nebo vpijoči greh, da se je za take pohujšljive reči toliko denara zaverglo! Našle so se v tej knjižurnici kužljivosti zoper vero, nravnost in domovino.
Kardinal nadškof Caverot je 23. pros. v Lijonu umeri. Rojen je bil 1. 1805; kardinal je postal lanako leto. R. L P.
Sarajevo, 3.2. 1887. Hvaležno prejel 57 gld.. za intenc, naručmue in milošnje za misijun. Vse sem oddal po odločenih namenih. Lepa hvala! — Novo najbolj je to. da se bota počela v Sarajevu izdajati še dva cerkvena časnika, io sicer: »Glasnik jugoslavenakih F raji jeva ca-. po enkrat na mesec na celi poli, ceua 2 gld na leto, pa cerkven list, ki ga nameravajo izdajati gerško-iztočni duhovni; uaalov še ni znan. a toliko vem, da je „grčko-iztočnjake" pobudila naša „Vrhbosna" na delo. Daj Bog, da bi bilo vse na njegovo Slavo in za zveličanje neumerlih duš." (Toliko znamenitiši bode torej časnik wVrhbosna", ker tu ne bo brez marsikterih po-jasnovanj in mahljejev. Vr.)
Dmbovške spremembe.
V Lavantiiski škofiji: C. g. Mihael Korošec, doslej župnik ▼ Cirkovissh, preseli se ▼ Loko pri Zidanem mostu, od oudot pa gre č. g. Jože Sorgiecbner na oje-govo mesto za župnika v Cirkovice.
Dobrotni darovi.
Za študent ovsko kuhinjo: L. H. 50 k r. — Star dobrotnik in poterjen prijatelj 30 gld. — Mig. prelat kan. dr. A. Čebašek 5 gld. — Čast. g. župnik J. Teran 2 gld. 25 kr. — Č. g. Val. Skul 2 gld. — „Za moko" 5 gld.
—	Čast. g. župnik St. Šranc 2 gld. — Čast. g. župnik J. Dolžan 2 gld. — Čast. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — Čast. g. župnik Fr. Rihar 6 gld. - J. Z. R. 10 gld. — M. Š. R. 3 gld.
Za sv. Detinstvo: Mulejeva hiša na Studenčicah
1	gld. 25 kr. — Ana Merzlikar 50 kr. — Čast. g. Fr.. Dolinar iz Horjula 59 gld. — Č. g. Štefan Jenko, vikarij. v Podgrajah, 3 gld. 40 kr. — Č. g. Blaž Petrič iz Ve-lesovega 11 gld. — Čaat. g. Fr. Demšar iz Mirne Peči 10 gld. — Č. g. župnik Stan. Šranc 1 gld. 50 kr. — Iz Borovnice po čast. g. Dolinarji 21 gld. — S Kerke 9 gld. — Č. g. župnik St. Šranc 3 gld. — Z Ihana po č. g. župniku J. Dolžanu 13 gld. — 0. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — Iz Doba 7 gld.
Za sveto leto: Fara Dovje 100 gld. — Iz Planine po č. g. župniku Fr. Riharji 30 gld. 50 kr. — Čast. g., župnik Mat. Jereb iz Javorij 35 gld. — Iz Ljubnega po č. g. župniku J. Teranu kot dodatek k prejšnjemu 6 gld. 75 kr. — S Kerke 15 gld.
Za pogorelce v Kuteževem: Iz Dola po č. g. župn. Jern. Jarcu 2 gld. — Preč. g. prošt dr. A. Jarc 5 gld.
—	Iz Planine po č. g. župniku Fr. Riharji 5 gld. 10 kr.
—	S Kerke 11 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: S Kerke 40 gld. — 0. g. Stan. Šranc 5 gld.
Za sv. Očeta: Preč. g. župnik Mih. Tavčar 30 gld.
—	Č. g. župnik St. Šranc 5 gld.
Za stoljno cerkev v Sarajevi: č. g. župnik St. Šranc 3 gld.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: C. g. župnik Val. Škul 5 gld.
Za Marijanišče: Č. g. V. Škul 3 gld. — Preč. g. župnik M. Tavčar 10 gld.
Za afrikanski misijon: Č. g. župn. Fr. Eržen 2 gld. Za bratovšino N. lj. Gospi: Č. g. župnik Fr. Eržen 1 gld.
Za cerkev ss. Cirila in Metoda v Solunu: Zivkov
2	gld. — Ljudmila l gld. — Iz Radoljške fare 4 gld.
Za sveto deželo: P. Jožefu Bonifaciju v Saffedu 1 gld. iz Radoljške fare.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: G. Fr. Omejic 1 gld. — Neka dobrotna po vis. deželnem predstvu 15 gld.
Za dr. Jegličeve naprave: Preč. g. župn. M. Tavčar 5 gld.
Za bratovščino sv. Dizma: Č. g. župnik St. Sranc 4 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci
G. R—r. v Kralj.: Naročili odpravništvu in bode se ▼ravnalo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani