Leto it. 6S Ljubljana, četrtek 2$» HJ7 Cena Din tznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Dm 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnserati petit vrsta Din 4-— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >SlovensJd Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CJPRA VN18TVO LJUBLJANA, Knsiljeva aUca ttev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Pod r u tn 1 ce : MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska K telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; oodružnlca uprave: Kocenova uL 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.391 Pogajanja za zbližan je z Italijo: GroS Ciano v Beogradu Jugoslo venska prestolnica je pozdravila italijanskega gosta z navdušenimi manifestacijami za zbližan] e z Italijo — Beograd v i tali janskih trikolorah — Razgovori so se pričeli dopoldne, nadaljevali se bodo popoldne in zaključili jutri dopoldne LJubljana, 25. marca. r. Na poti v Beograd je sinoči prispel italijanski zunanji minister s svojim spremstvom na jugo-slovensko ozemlje pri Rakeku. Tu ga je v imenu vlade pozdravil in mu požele! dobrodošlico ban dr. Natlačen. Grof Ciano je takoj nato sprejel novinarje in jim izjavil: Prva izjava grofa Ciana V trenutku, ko stopam na tla vaše drŽave, sem srečen, da prihajam v tako važni misiji. UpajTi, da bo moje potovanje v Jugoslavijo in mojo bivanje v jugoslovenski prestolnici koristno za obe državi in da bo delo, ki ga bomo opravili v Beogradu, v korist BC samo Srednje Evrope in Balkana, marveč da 1m> služilo tudi miru vsega sveta. Med vožnjo do Ljubljane je nato italijanski zunanji minister v nevezanem razgovoru dejal, da so netočne vesti o tem, kaj se bo vse razpravljalo v Beogradu in o čem vse se vrše pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. To vedo samo Mussolini, dr. Stojadinovič in on. V Ljubljani se je prijazno poslovil od novinarjev, nakar je v svojem salonskem vozu nadaljeval pot proti Beogradu. Sprejem v Beogradu Beograd, 25. marca. r. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki ga spremljata dva državna podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva, dva direktorja ministrstva za propagando in več drugih višjih uradnikov in 16 novinarjev, je prispel danes zjutraj ob 7.30 v Beograd. Na kolodvoru, ki je bil ves v jugoslovenskih in italijanskih zastavah, so gosta pričakovali in pozdravili predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva, ilali-janski poslanik z osobjem poslaništva ter avstrijski in madžarski poslanik. Pred kolodvorom zbrana množica je italijanskega gosta viharno pozdravljala in manifestirala za prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo. Ovacije so se nadaljevale ob vsej poti do hotela »Srbski kralj«, kjer so za italijansKe goste rezervirani prostori. Na vseh javnih in tudi na mnogih zasebnih poslopjih plapolajo poleg jugoslovenskih tudi italijanske trobojnice. Prvi razgovori Po prihodu v hotel je grof Ciano po kratkem odmoru zajtrkoval, nakar se je odpeljal v maršalat dvora in se vpisal v dvorno knjigo. Od tu se je ob 10. podal v zunanje ministrstvo, kjer ga je pričakoval ministrski predsednik z višjimi uradniki ministrstva. Oba državnika sta se umak-nika v kabinet zunanjega ministra, kjer so se takoj nato pričeli razgovori o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. Avdienca na dvoru Opoldne bo sprejel Nj. Vis knez namestnik Pavle italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v posebni avdienci, nato pa bo njemu na čast prirejeno kosilo na dvoru, ki se ga bo udeležilo tudi več članov vlade. Poklonitev na Oplencu Popoldne se bo grof Ciano s svojim spremstvom odpeljal na Avalo, kjer bo položil venec na grob Neznanega junaka, od tam pa bo krenil na Oplenac, da se pokloni na grobu kralja Uedinitelja in kralja Osvoboditelja. Z Oplenca se bo vrnil v Beograd, kjer se bodo proti večeru nadaljevali razgovori. Velik diplomatski sprejem Zvečer priredi ministrski predsednik dr. Stojadinović na čast svojemu gostu banket v Gardijskem domu. Po banketu bo velik diplomatski sprejem Jutri odhod Jutri se bodo razgovori zaključili. Popoldne si bo grof Ciano ogleda' zanimivosti Beograda in okolice, zvečer pa bo odpotoval nazaj v Rim. Komentarji italijanskega tiska Rim, 25. marca. AA. DNB: Ravnatelj »Giornale d'ltalia« piše o sedanjih razgovorih med Italijo in Jugoslavijo in pravi med drugim: Podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo bo načel novo dobo v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Ni treba še dodati, da se ta politika ne nanaša samo na obe državi, ampak tudi na Srednjo Evropo in na Balkanski polotok. Pogodba med Jugoslavijo in Italijo bo element stabilnosti in varnosti za obe državi v tem velikem evropskem odseku. Ta politika ni nikaka politika obkroževanja, ampak se hoče s to politiko doseči prijateljstvo med vsemi drugimi državami. List podčrtava važnost sporazuma, ki ga bo grof Ciano podpisal v Beogradu. Glede vsebine pogodbe pravi, da se mora njen temelj iskati v znani Mussolinijevi milanski izjavi, ko je rekel, da se morajo od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo postaviti na nove temelje. Bistveni temelj je dobro sosedstvo. To sosedstvo pa se ustvari na temelju doslednega spoštovanja položaja obojestranskih meja. Odkloniti se mora sleherno notranje ali zunanje posredovanje ali poseganje v razvoj posameznih držav. Z gospodarskega stališča se morajo odnosa j i zopet normalizirati tako, da se doseže stanje, ko je Italija odjemala 30 % vsega jugosloven. izvoza. Gre za to, da se tudi na drugih frontah razvija sodelovanje in gospodarska združitev med Italno in Jugoslavijo. Rim—Beograd—Berlin London, 25. maica. br. »United Press« objavlja obširno poročilo o potovanju italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beograd in zatrjuje na podlagi rimskih informacij, da bo italijansko-jugoslovenski prijateljski pakt, ki se pripravlja, vseboval gotove določbe v pogledu medsebojne nevtralnosti za primer kakih mednarodnih konfliktov, v katere bi se mogla zaplesti ena ali druga država. Obenem naj bi se sklenil za dobo dveh let nenapadalnl pakt. Po sodbi londonskih krogov pomeni ta I »akt pritegnitev Jugoslavije k osi Rii»— Berlin. Italija obljublja za to Jugoslaviji največje koncesije na gospodarskem polju in je pripravljena dati ji pri medsebojni izmenjavi blaga iste ugodnosti, kakor jih v smislu rimskih protokolov uživata Avstrija in Madžarska. V italijanskih diplomatskih krogih potrjujejo, da računa Italija s skrorajšnjira umikom Avstrije od osi Kim —Berlin. Avstrijo naj bi v tem primeru nadomestila Jugoslavija. Berlin demantira BERLIN, 25. marca. AA. DNB: »l'olki-scher Beobachter« piše o obisku grafa Ciana v Beogradu in pravi, da se bodo razgovori vodili v mejah realnosti in v mejah tistega* kar je dejansko mogoče. Lahko se že v naprej reče, da se ti razgovori nikakor ne bodo dotikali dosedanjih zvez Jugoslavije, niti njenih zvez v okviru Male antante, balkanskega sporazuma in pa pogodbe med Bolgarijo in Jugnslaviio. List zaključuje, da je Jugoslavija članica DtS in hoče to tudi ostati. Politični oCgotnM Klerikalni dumping Revija »Javnost« izvaja pod gornjim naslovom: »Za gospode okrog »Urv. Dnevnika«, »Slovenca« itd. so Srbi, Hrvati in Slovenci trije popolnoma različni in posebni narodi, kar pa »SI« nca« čisto nič ne moti, da bi ne imel s Srbi, torej z »drugim narodom«, skupne in sicer ne internacionalne, marveč prav nacionalne -franke! Toda tudi mačkovce ne moti, da bi ne nabirali pri »drugem narodu«, namreč pri Siovenelh pristaše za svojo hrvatsko seljačko stranko. Vse to pa bi bilo ne-mogoCe, ako bi. Četudi morda samo pod zavestno, ne čutili, da so en narod. »Slovence« celo naravnost obtožuje HSS, da jim je b!lo »preko dr. Ku-kovca poniid**no prijateljsko sos.-dstvo«, aH da so gos|»odje v Zagrebu to odbili, »ho teč Slovence degrrrUrati na privesek«, kar očivldno pomen jo, da pripisuj.. « Slovenec« pokretu dr. MaAca gotove hegemonlstJčne težnje na raeim Slovencev! ... In sedaj — s čim naj se Slovenci branijo lu kako naj preidejo v protinapad, . z. Zastoj na vseh frontah Na obeh straneh zbirajo nove moči Pariz, 25. marca. r. Včerajšnji 24. marc, dan, ki ga je general Franco svečano proglasil za dan končne zmage in zmagoslavnega vkorakanja v Madrid, je bil najm*r-nejši dan od početka frankovske ofenzive na Guadalajari. Ves dan ni bilo nikakih vojaških pokretov, ne na eni, ne na drugi strani. Vladne čete so se zaustavile, da se zberejo in učvrstijo, predno boao nadaljevale svojo ofenzivo proti Siguenci K temu zastoju je očividno pripomogel tudi povečani odpor frankovcev. ki se nahajajo sedaj na utrjenih položajih, s katerih 30 pričeli svojo ponesrečeno ofenzive. Ta odmor izkorišča general Franco za to, da zbere vse razpoložljive čete in jih vrže na fronto pri Guadalajari. kjer je položaj frankovcev po zadnjih porazih hudo pokoleban. Na tej fronti zbira sedaj general Franco vse oddelke tujih prostovoljcev in marokanske čete ter ostanek španske vojske, ki mu je še ostala zvesta. Avila. 25. marca. AA. Havas Včeraj je na madridski fronti prišlo do nekaterih presenečenj. V odseku Robles de Cavela so madridske čete ves dan poskušale napadati, toda bile so odbite in nacionalistične čete v vseučiliškem predmestju niso samo ohranile svojih postojank, ampak jih tudi utrdile. V odseku ob Jarami so frankovci razgnaii zbiranje madridskih čet in nedaleč od arg-indskegaPmosta Se zmeraj ovirajo promet na cesti, ki vod: v Valencijo. Ponovno bombardiranje Madrida Madrid, 25. marca. A A. Havas: Malo pred polnočjo so sovražna letala letela nad Madridom. Kmalu nato so se zaslišale eksplozije, toda doslej še nismu mogli dobiti podrobnosti o teh eksplozijah Angleški prostovoljci v Španiji London, 25. marca. AA. Havas- Snoči se je vrnil v London angleški prostovoljec Cnyge iz Španije. Tam se je boril v bataljonu Saclatvala. Izjavil je, da je bilo v tem bataljonu 1000 angleških prostovoljcev. Bataljon se je začel boriti dne 12. februarja. Tri dni pozneje je bilo v ^fn,^nu že 300 ubitih ali ranjenih. Vprašanfa španskih prostovoljcev Jedro razprav londonskega odbora London, 25. marca. AA. Havas: Včeraj popoldne je bila seja spodnje zbornice in mnogo poslancev je sililo v Edena, naj bi zopet odgovoril na to, kaj misli angleška vlada storiti zaradi navzočnosti italijanskih prostovoljcev v Španiji. Eden je odgovoril, da ne more reči prav ničesar, kar ne bi bil že povedal. Delavskemu poslancu podpolkovniku Fletcherju pa je nazadnje rekel: Ničesar nimam dodati poročilu, ki ga je po svoji seji objavil odbor za ne-vmešavanje. Vprašanje se sedaj proučuje v vladi sami. Izvedel sem pa, da so odstranjene vse težave glede kontrole okoli Španije. Odbor za nevmešavanje je imenoval poseben odbor, ki naj sestavi načrt za izvajanje kontrole okoli Španije, ki naj se začne dne 29. marca. Italijanski delegat je pristal na sestavo tega pododbora. Valencija bo zahtevala intervencijo ĐN ženeva, 25. marca. AA. Havas: V ženevi z veliko radovednostjo spremljajo razvoj španske zadeve v Londonu in menijo, da bo sedaj španska vlada v Valenciji zahtevala, naj se svet DN takoj sestane, španska vlada se bo pri tem sklicevala najbrž na člen 11. pakta DN, ni pa izključeno, da bo tudi zahtevala, da naj se postopa po čl. 10. ki se nanaša na intervencijo tujih držav na njenem ozemlju, špa- 15 *a Pokaži svoje zobe, mala Eva! Glej, kako so zdravi in beli po Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe skrbno negovati, če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, daj svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob. Peneči ali ne peneči se Chlorodont obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. j£ Chlorodont nija meni, da bo vsaj pri glavnih državah naletela na pomoč. Stališče angleške delavske stranke London, 25. marca. A A. Havas: Glavni odbor kongresa delavsAce stranske se je sestal včeraj popoldne. Na seji so podali poročilo delegati, ki so v imenu stranke obiskali Edena in lorda Plvmoutha. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki izraža občudovanje branilcem Madrida. Resolucija poziva angleško vlado, da naj podpre vsako zahtevo zakonite španske vlade, ki hoče protestirati proti vmešavanju tujih držav na podlagi čl. 10 pakta DN London hladnokrven LONDON, 25. marca. AA. DNB: Večerni tisk v Londonu mirno presoja razmerje med Italijo in Anglijo. »Evening Standard« piše, da bi morali obžalovati vsako napetost brez ozira na njen značaj in na njene razloge. Napetost povzročajo nekateri protifašistični elementi, ki stalno gonijo Anglijo v borbo med fašizmom in komunizmom. Podpora valencijski vladi RIM, 25. marca. A A. DNB Po neki vesti agencije Štefani so komunisti v Španiji od 1. do 20. marca prejeli tole pomoč iz tujine: 1300 mednarodnih prostovoljcev, 120 strojnic. 10 tankov, 225 ton orožja, 180 ton hrane. 350 tovornih avtomobilov in 50 francoskih. 35 češkoslovaških. 10 sovjetskih in 4 nizozemska letala. Belgijski zakon o ne vmeša van ju Bruselj, 25. marca. A A. Havas: Parlament je snoči sprejel zakon o nevmesava- I nju Belgije v španske zadeve. Pri glasova- | nju so se vzdržali socialisti, ki so rekli, ! da so za vlado v Valenciji, ki predstavlja zakonitost. Politika nevmesavanja tudi n^ izključuje nevarnosti vojne zaradi stahSč-Italije In Nemčije, ki se ne držita svojih obrez. 4 Edenovi razgovori z belgijskim kraljem London, 25. marca. d. Zunanji minister Eden je imel že dva zelo dolga razgovora z belgijskim kraljem Leopoldom III Razgovori so bili zelo prisrčni in so bili doseženi zelo dobri rezultati. Nadaljnji razgovori med Brusljem in Londonom se zopet obnove po velikonočnih počitnicah. konkretna pogajanja glede vprašanja belgijske nevtralnosti se bodo bržkone vrši-a ;cle po nadomestnih volitvah v Bruslju in ob nameravanem Kdenovem obisku v belgijskem glavnem mestu. Belgijski problem je bil že delno razčiščen v sedanjnh neobveznih razgovorih. Rusija za novo pomorsko konferenco LONDON, 25. marca. d. Sovjetska unija je predlagala angleški vla ii sklicanje nove pcmoiske konference, na kateri bi sodelovale vse pomorske sile, ki r.Lso bile zastopane na zadnji londonski kenferenci za razorožitev na morju. Kakien je namen tega ruskega predloga, za sedaj še ni razvidno, bržkone pa je v zvezi z vprašanjem moči ruske mornarice na Vzhodnem morju. V londonskih ofi^iclnih krogih baije ta ruski predlog ni bil ugodno sprejet, ker bi dala angleška vlada preJ-nost dvostranskim pogajanjem z Nemčijo in Rusijo. ( Rumunski parlamentarci odpotovali na Primorje Beograd, 25. marca. AA. Predsednik ru- ■flBškflg*; ptiriaimenta Nikola Saveanu je odpotoval ob 14*16 z nun kitni pasfasacs** tarel preko Zagret* v Split odkoder bodo obiskali na5»e Primione V DulTuvniku bodo ostali dva dneva. Odtod pojdejo nato z ladjo Jadranske plovidbe v Benetke. Na predJoir predsednika vlade in zunanjega ministra so biLi odlikovan,- z redom Jugoslovanske kron« 2. etopnie Geonrij Fo-tino. podpi^lsednik poslanska zh rrnice. z redom sv. Save 2. b.opiiiio pa A uro! Coz,mo in r>"mirrij Ancreleseo. Vremensko poročilo po stanju z dne 25. III. ob 7. uri zjutraj Rateče-Planica: oblačno, mirno, 10 novega snega na 20 podlage. Planica-Slatna: —1, barometer se dviga, 20 zjuženega snega na 45 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Planica-Tamar: —5, sneži. 150 snega. Vršič, Krnica: -4, 180 pr.Siea. Po kljuka: —3, oblačno, 40 p rtiča na 70 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Bohinjska Bistrica: -f-2. oblačno, snega v dolini ni. Komna: —4, 300 suhega snega. Vogel: —4, 350 suhega snega- Kofce: —3, 20 suhega snega na podlagi. Krvavec: —2. severozapadnlk, sneži, 175 suhega snega. Senjorjev dom: —3, 40 podlage, 30 novega suhega snega. Mariborska koča: 10 novega južnega sne- Pesek: —3. 40 podlage. 30 novega suhega snega. 8orzna ooročils ' IRIH, 25. marca, Beograd 10, Pariz 1 1625. London 21.445. New York 439, Bru-elj 73.9?f>. Milan 23.12.",. Amsterdam 240.15, Berlin 176. 50. Dunaj g0—81.90, Pra^ 16.51 Varšava 83.10, Bukarešta 536. «>• .--v***rv-vJ No, vkliub t^mii pa bosta eden in drmri se nadalje dokazovala, da so Slovenci in Hrvati dva posebna, drug od drugega popo'noina različna naroda i'» da se hogemonizem nahaja edino v jug"-šlovenstvu, ki je bilo dejansko edina Zrt* v raznovrstnih hegemonij — plemen«' '< ver*ko-klcHka*nIh.,< „ Hru*t*lti narod ima pet milijonov Radičcv " Klerikalna »Hrvatska Straža« poroča, da je pred kratkim Imel Vladko Radie, *1n Stjepana Radića, shod v Hrtkovclh. V svojem govoru je, kakor piše imenovani klerikalni li*»t, poinlarj.il m«", »1* je Hrvat, *«4rb, Nemec ali Medttar. Združit" M' ?:it,> v»d skupaj v eno seljačko kolo, da bodo Sreni. Bauut in Bačka tri sna slozua. kakor je tk»j pokorni tatica rek«'l. Kadar bo vos kmet-ki narod od Subotle«* pa do Kotora /hran v enem seliaek'm kolu, potem sele bonm napredovali. Vstopimo vsi v ^'l.iacke vrMe, ker to le fronta poštenja. sv«j!>*> v »n demo-kraoi^o proti fronti na*o|>.t\~j, korupcije in rcakeJje. Hrvatski narod ie n'«zi\e| tc?k* dni. ali danes, čeprnv leži Stjepan Hadlč mrtev na zagrel.sk.*m Miroe/ »iu, il-mes i»?> v hrvatski narod — pet m'lijono\ Rad!č>v« In vsi ti sc 7-avee govori čisto namerno, no. ono crlede \vrt milijonov Podieev oa »e hudo, hinio »iritirano, saj do!ier del hrvatskega Mnd^tva tvorijo vendarle tudi ženske. Glasile JRZ bi rado likvidiralo JNS JNS 11« tla mirno spati gospodom okrog častivrednega glasila JKZ »Samouprave Te dni je »Samouprava« posvetila JN> dolg uvodnik, v katerem se na vse načine trudi dokazati potrebo likvidacij«« te preklicala« jugoslovenske n:»eioiialiie stranke. Organ JKZ je namr**č med tem že pozabil, da jo to stranko že opetovano definitivno polotil v grob. C** je torej tn stranka že zdavna mrtva, k;)ko more sedaj govoriti o njeni likvidaciji? Pa gode se tudi čudeži In mrtvi vstajajo iz grobov, zlasti s«tdaj v velikonočnem času. Je pač tudi JNS \ stala od mrtvih, da more o nji zopet pisati »Samouprava«: »Vsi čutijo, da je propast te umetn« tvorbe neizogibnost, ki jo narekujejo politične razmere v državi. V času. ko ves narod manifestira svoje zadovoljstvo in svoje polno zaupanje vladi dr. sto jad J novica, ki je prinesla nov duh, duh demokracije in parlarn^ntarizma, ki odgovarja tradicijam našega naroda, s«* M more vzdržati JNS, stranka, ki nima korenin v narodu.« — čmdovrta tvorba je ta JNS! Tretje leto jo ie stalno polagajo v grob vsi oni, ki se je boje in trepečejo pred njo, pa brez vs»ak«*ga uspeha. Nasprotno, zdi se in skoraj gotovo je, da bo marsikateremu drugemu pre.ie zakk nltal mrtvaški rvon, kakor njej! Saj je znana tista narodna pri-slovlca: Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo! Napovedane spremembe v angleški vladi London, ^ marca. AA. Lista se zmor««): bolj pogoerto bavfjo z napovedano raajfiko rekonstrukcijo angleške vlade. Pri tem opozarja jo. da bo v vlado vstopil rudi Win-eton Churchill. kar bi pomenilo vsekako veliko froenadeiije. Baje mu ' odo ponudil: položaj pt*edsednika vlade, ki 2a jc dJoMej zavzemal Maodonakj. Churchiul namerava predvsem sodelovati pri reorg;mizaor>j dT-žavne obrambe skupno « Thoma^om m Ln skrpom. Sedanji notranji rowri«ter John Simon naj bi prevzel fTnaneun resor, ker bo sedanji Hnančnj rornister Ne vi De (^vamber lain posta} mfndetrslr: prr*fr?e^rrpk. Notranje ministrstvo pa bo icr'b'rie pre\-7r' dosedanji minister ni uaspjduo mi a f ji rvfngsiav Stide. Pnsoflaj kv^canererja. k i^a zavzema sedaj lord Hsflfehazn, k*: .i morava umaknfti a zdravstvenih razlogov jz poJPli-Do ravjTrf5*> prevesi lord »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 36. lev Zakaj je bila sklicana vajenska anketa V naši banovini je okrog 11.000 vaj nadaljevalne šole jih pa obiskuje Ljubljana, 26. marca Dopoldne se je začela v veliki dvorani Delavske abornice anketa o perečih vajenskih vprašanjih. Sklicala jo je Delavska znornica in udeležili so se jc zastopniki številnih gospodarskih, delodajalskih, delavskih in nameščenskih organizacij, socijalnih in zdravstvenih ustanov ter šolstva. Anketi predseduje Ivan Tavčar, ki je pozdravil številne udeležence in podal referat o vpiašanjih, ki so predmet ankete. Govornik je objektivno orisal socijalne razmere, ki v njih živi vajenec pri nas, odnose med vajencem in delodajalcem, zakonsko ureditev teh razmer in dotaknil se je vseh perečih vprašanj, kako bi bilo treba izpopolniti socijalno zakonsko zaščito, strokovno nadaljevalno šolstvo, urediti odnose med vajenci in mojstri in kako izboljšati zdravstvene razmere itd. Živo je prikazal, da je splošni vzgoji vajencev treba posvetiti še posebno pozornost, kajti vajenec nastopi učno dobo kot otrok, kot pomočnik pa stopa v življenje kot odrasel mladenič, ki bi se naj povsem sam preživ-jal. Treba se je ozirati na vajencev telesni in duševni razvoj, saj je njegova učna doba preokretnica njegovega duševnega razvoja. Zakonska zaščita ni popolna, toda razmere bi se mnogo spremenile, če bi se vsaj izvajale najvažnejše določbe. Nadzorstvo nad izvajanjem zakona bi ne smelo imeti za smoter kazni, temveč bi moralo služiti čim popolnejši vzgoji obrtnega naraščaja. Zdaj se vsako opozorilo, da je bil zakon kr£en, šteje že za ovadbo. Obrtniki, ki imajo velik interes za čim popolnejšo strokovno izobrazbo svojega naraščaja, bi ne smeli gledati na zakonske določbe samo kakor kazenske sankcije. Delavska zbornica prejema neprestano številne pritožbe vajencev, da niso zaposleni pri svojem delu in da jih delodajalci izrabljajo za druga dela, ki nimajo nič skupnega z obrtjo. Po zakonu o zaščiti delavcev bi vajenci ne smeli biti zaposleni izpod 16 let starosti več ko 8 ur na dan, toda tudi zoper to določbo se mnogo greši, zlasti v trgovski stroki, pa tudi pri brivcih, krojačih, modistkah itd. Zakon tuđi določa, da bi vajenci morali prejemati za svoje delo mezdo, ki bi jo pa morala določiti posebna odredba, ki še ni izdelana. Delavska zbornica zastopa načelno stališče da bi moralo DtU vajensko (telo plačano izuči te v vajencev mora biti smoter, as pa, da imajo mojstri le korist od vajencevega dela. Govornik je navajal nekaj zna/umih primerov zelo slabih adravatvanlh ki v njih žive nami vajenci. V naši banovini je okrog 11.000 cevf strokovne nadaljevalne šole pa jih obiskuje samo 6200, kar pomeni, da jui je skoraj polovica brez pouka. Da pouk obiskuje tako malo vajencev, je treba predvsem pripisovati temu, da so vajenci dolžni obiskovat strokovne nadaljevalne sole le do 18. leta starosti. Na drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da mnogi obrtniki nimajo pravega razumevanja za strokovno teoretično izobraževanje vajencev. Referent je prečital značilno pismo nekega šolskega upravitelja, ki naglasa, da ne bo nobena anketa izboljšala razmer, če se ne bo zagotovilo redno obiskovanje pouka v strokovnjih nadaljevalnih šolah in če bodo naleteli -vsi apeLi pri mojstrih na gluha ušesa. Govornik je končno odgovoril na vprašanje, zakaj je Delavska zbornica sklicala anketo. Glavni namen ankete je, da ▼ razpravi z vsemi zamteresiranimi činitelji dosežejo sporazum v najbolj perečih vajenskih vprašanjih. Velik uspeh ankete bo že, če bodo dosegli, da se bo povsod pokazala vsaj volja, odstraniti največje pomanjkljivosti v socialni zaščiti vajencev in če bodo pri oblasteh vzbudili zanimanje za potrebne reforme strokovno nadaljevalnega šolstva. Najti je pa treba tudi rešitev, kako hi se omejil prevelik dotok vajencev v poklice. Začela se je takoj razprava o referatih. Prvi se je priglasil k besedi v imenu Zbornice za TOI Ivan Ogrin, ki je sicer načelno pozdravil anketo, toda naglasdl je, da glavna beseda pri vprašanjih vajenske socialne zaščite in odnosu mod mojstri in vajenci gre Zbornici za TOI. Če so prišli v razpravo reforme strokovno nadaljevalnega šolstva, tedaj bodo o njih predvsem odločali mojstri. Govornik je odklonil zah tevo po mezdah vajencev in dejal je, da bi noben mojster več ne hotel imeti vajencev, ako bi jih moral plačevati. Za Ogri-nom je govoril tajnik Zbornice za TOL dr. Josip Pretnar in kritiziral predvsem referat tajnika Delavske abornice Filipa TJrat-nika. Anketa bo končana popoldne. Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev Občni zbor f e pokazal uspešno delovanje te dobrodelne in socijalne ustanove Ljubljana, 25. marca Podporno društvo državnih Ln banovinskih uslužbencev dravske banovine jc imelo v nedeljo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani svoj Vil. redni letni občni zbor. Poleg članstva iz Ljubljane so sc ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Maribora. Murske Sobote, Ptuja, Celja, Novega mesta in Trbovelj. Občni zbor je orvoril predsednik g. Janko Dolžan, ki je uvodoma pozdravil navzoče in poudarjal važnost ter velik socialen pomen društva /a državno in banovinsko uslužbenstvo, ker nudi Članstvu v času bolezni brezplačno zdravljenje in brezplačna zdravila, svojcem pa v primeru smrti člana posmrtnino do 5000 Din. 1/ tajniškega poročila, ki ga jc podal u. Viktor Markič. jc razvidno, da je vpisanih v posmrtnem skladu 1510 članov, od katerih je v • kom skladu včlanjenih S°o. Med letom je umrlo 8 članov in članic, njihov spomin jc počastil občni zbor sklici »slava!« Društvo jc opetovano uspešno posredovalo pri banski upravi za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. V mejah razpoložljivih sredstev bolniškega sklada jc odobravala tudi stroške specialnega zdravljenja ter podeljevalo podpore za viStnsko zdravljenje. Blagajnik Viktor Bischoff jc poročal, da jc bilo za ordinacijo zdravnikov izdanih 2122 nakaznic in je i/plačalo društvo Din 77.970.—, za nabavo zdravil pa jc bilo ix~ danih 1757 nakaznic in izplačanih 86.139 Din. Za porodnice podpore in za višinsko zdravljenje jc bilo izdanih Din 6172. Na posmrtninah jc izplačalo društvo v L 1936 Din 40.000.— in zna^a celokupno društveno premoženje Din 732.156.—. V imenu pregledovalcev računov jc poročal Mirko česnik, da jc društveno poslovanje v najlepšem redu, ter je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno. Pri dopolnilnih volitvah sta bila odbornika Kokot Ferdo in Poje Janez, ki jima jc potekla funkcijska doba. ponovno soglasno izvoljena v odbor. Na koncu je sprejel občni zbor naslednje predlogo odbora: za vsako prejeto zdravniško in lekarniško nakaznico morajo člani tudi v nadalje doplaeevati po 5 Din; preko letne porabe v znesku Din 400.— se more posamezni član okoristiti z ugodnostmi sklada lc s odobritvijo društvenega odbora. Onim, ki pristopijo v društvo do 30. VI. 1937 sc dovoli znižana pristopnina po Din 40.—. Vstop se dovoli le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši harmoniji in slogi, je zaključil predsednik z željo, da postani ta dobrodelna in socialna ustanova matična organizacija vsega državnega in banovinskega uslužben-stva. te pm tofrko isdatkov. Med iadarfci naj meo oo ^apatfcvao se narodno promvetos I Prevoz pošte v Trbovljah Trbo vije, 24. m a rca. Prevoz poete e trboveljske postaj do pošt^ I in II so ie doijro vr&to iet ob priliki vsakoletnih natečajev izdjažbili tukaj-šiiii a vtopod jetniki, ki prevažajo potnike <*1 vlakov in obratno. Zadnja leta je radi tega nastala me.l temi podietniki huda konkurenca. Vsak )e hotel dobiti prevoz po in s t£,m aekak pribolisek, ker so sc zadnja l^ta vsled krize tudi prevozni po«?li hudo poalabsali in n;mi avto pod jetniki, ki so od prvotnega \zklionojra zneska, ki era ic postna uprava odredila za natečaj znižali svoje jKmudbe rai dražb? za več tisoč dinar-;ev. Razumljivo, da ie bita poštna uprava s tem prav zadovoljna, toda podjetniki 60 s? s tem sami škodovali namesto de bi se medsebojno sporazumeli ter si delili prevoz no rrazumu o določenih letnih terminih. Ko je le^os poštna uprava zopet razpisala na-tnraj 7„a dražbo prevoza pošte, se io poa-v?! nov ponudnik ki doslej pri licitaciji se na hil udeležen Uprava tukajšnjega Sokola ima namreč nekai konj. ki so last jezdnega odeeka Sokola. Uprava jezdnega odseka sse ie deli časa bavila z mislijo, da bi Ji kazalo nekje te konje primerno zaposliti, da bi si prislužili vsaj dnevno knno: Seda i pa se ie našla ta rešitev. Jezdni odsek je kupil dva stara izranžirana pekove ka voza. ki bosta primerno popravljena in preurejena za prevoz pošte. Stvar bi bila končno povsem v redu. toda pri nas nas zanima le ena stvar: že ponovno smo namreč gra^li de-'stvo, da prena&i pismonoša pošte Trbovlje U vsako jutro in ob vsakem vremenu in letnem času poštno vrečo za poš*x> Trbovlje I ra pošto Trbov-ffe TT. No vemo pioer, a*i velja, prevm, no- šte, ki se ietno zJicitira, te za progo od kolodvora do poŠte I ali tuda do pošte H in zakau se potem pošta zjutraj do poste IT ni prevažala, marveč se mora prenašati. Upajmo, da se ob sedaj, ko prevzame prevoz pošte nov prevoznik, ta nedostatek, ki je vse graje vreden z ozirom na varnost prenašane vrednosti, vendar enkrat, odpravil. Ce se zlicitira prevoz pošte, mora hrti to izvršeno tako, da se ho prevažala k obem postnim uradom od vseh vilaikov in obratno, ki prevažajo pošto. — Če ee ie to dejstvo pri oddaji prevoza pošt** novemu prevozniku upoštevalo, potem smatramo stvar v rrvrn, če pa ne, se pa na to še povrnemo. Iz Maribora — Gledališče. Narodno gledališče bo do nedelje zaprto. V nedeljo popoldne ponove kraimo Leharjevo onereto >Dežela smehljaja«, zvečer pa bo premiera drame -'Sveta Ivana«. — Mladina proslavlja Puškina. Včeraj popoldne se jc vršila v Kazini proslava 100-letnice smrt i velikega slovanskega pesnika in pisatelja Aleksandra Sergejevi<*a Puškina, ki jo jc priredila mladina mariborske realne gimnazije. Uvodno besedo je imel g. dr. Janko Kolnik, nakar so sledile rame glasbene točke in recitacije iz Puškinovih del. Slavnostni govor je imel osmosolec g. Viktor Cokan. Proslava je vsestransko lepo uspela. — Dva obešenem, V Farnavasi pri Preval jah se je obesil 571etni kovaški mojster in posestnik Josip Murko. Vzrok samomora ni znan. V Spodnji Dobravi so na lestvi na* šli obešenega tovarniškega delavca Avgusta Laha. Pri mrtvecu so našli dve poskmlni pismi. — Studenski proračun je bil na včerajšnji seji sprejet Novi proračun največje okoliške obojne izkazu jo 501.417 Din dohodkov | . Din. socialno skrbstvo C0.470 Din in gradbeno stroko 84J00 Ddn, med dohodki pa Hori največjo postavko občinska trošarina, ki je predvidena s 206.573 Din. — 19 paHt>i je primasi ta dni aretirani 271etm košar Josip Koran « Poljčan. Pošt-gal je za nagrado, iz maščevanja fn zlobe. Piroman ta duševno omajan, — Nova gasilska uprava Snoči se )a vršil občni abor gasilske čete v Maribora, za katerega jo vladalo v javnosti veliko zanimanje zaradi nedavno razveljavljenega občnega zbora. Tokrat je zborovanje poteklo zelo mirno. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Bogdan Pogačnik, za poveljnika g. Franjo Kramberger, za taj« mka g. Ivo JovČič hi g. Bogomir Divjak za blagajnika. — Zbar mariborskih planincev. Pr{ »Orlu« je bil v torek zvečer občni zbor tukajšnje podružnice SPD, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. jni. Slajmer. Iz poročil je razvidna izredno živahna delavnost društva. Pohorske postojanke v področju SPD je obiskalo v preteklem letu 12.120 oseb. Sprejet je bil tudj predlog, da se pri Senjorjevem domu zaradi hangar za jadralno letalstvo. Pogajanja brez rezultata Ljubljana, 2.5. marca. Včeraj so se nadaljevala pogajanja med zastopniki delodajalcev in delavcev stavbne stroke za sklenitev kolektivne pogodbe. Do sporazuma ni prišlo in kakor vse kaže. najbrž še ne bo tako kmalu sklenjen. Zastopniki organizacije stavbnikov so vztrajali prj svojem predlogu, ki smo ca obrazložili predvčerajšnjim, podpirali so jih pa še zastopniki Zadruge zidarskih mojetrov in studenčarjev, ki so zahtevali delno še nižje mezde. Zadruga tesarskih mojstrov je pa zahtevala posebna pogajanja za tesarsko stroko. Organizacija stavbnega delavstva je predlo žila spomenico, kj v nji ugotavlja, da delodajalci zahtevajo za delavce (težake) v Ljub ljani 16 odsitotno znižanje mezd, v Mariboru^ Celju in Kranju pa približno 23odstotjio nižje mezde od sedanjih. Organizacija stavb nega delavstva pa predlaga, naj se mezde določijo povsem objektivno na podlagi lani doseženega sporazuma, ko je bila sklenjena začasna kolektivna pogodba. Toda pri tem je treba upoštevati, da so se od tedaj podražile življenjske potrebščine. 7a koliko so Se podražile, bi na i ugotovila posebna komisija v primeri s to podražitvijo in glede na trošarino, k.j stopi 1. aprila v veljavo, bi se naj povišale osnovne mezde. Druge delavske strokovne organizacije pa niso podpirale tega predloga, zato ni bil sprejet. Sklenjeno je bilo., da pogajanja nadaljuje v torek ožja paritetna komisija, v kMerj bo zastopan ^amo po en član vsake organizirane skupine delodajalcev in delav-rev. Zborovanje kranjskih planincev Kranj, 24. marca Kranjska podružnica SPD je Imela snoči občni zbor. Po uvcKinili formalnostih je predsednik g. Roje poročal o kočah na Stolu in Sloržiču ter omenil, da se šav-nikov dom ne bo gradil. Agrarna zadruga Babni vrt zgradi na Javomiku hlev, zraven pa enonadstropen prizidek, ki ga vzame podružnica v najem. Tajnik g. Pisker-nik je v svojem poročilu omenjal ustanovitev fotoamaterskega odseka in planinska predavanja, gospodar g. Koršič je poročal, da je posetilo lani Valvazoi-jevo kočo na Stolu 912, Prešernovo pa 1034 planincev. Zaradi skrajno neugodne pomladi je bil obisk nekoliko slabši, kakor predlanskim. Po poročilih se je vnela debata, župan g. Česen je pojasnil akcijo za zgraditev brvi Čez železniško progo, ki bo vodila na femarjetno goro, ker so zaradi nove ceste vsi stari dohodi zaprti. Brv bo veljala okrog 60.000 Din. Na predlog g. VaJenčiča je izrekel občni zbor odboru razrešnico. V posebni točki je občni zbor obravnaval vprašanje Valvazorjeve koče na Stolu, ki je zdaj last Osrednjega društva, pa jo od 1919 upravlja kranjska podružnica. Osrednji odbor je na občnem zboru sklenil prepustiti kočo in zemljišče proti ekvivalentu kranjski podružnici pod pogojem, da zgradi v treh letih v območju sedanje novo, planinskim potrebam odgovarjajočo ko čo. Delegat osrednjega društva g. Pučnik je naglašal, da je osrednje društvo popravilo to pot izjemno, ker drugače ne odstopa niti pedi svoje zemlje. Zato pa pričakuje, da bo kranjska podružnica zgradila kočo na Stolu, ki bo v ponos njej ln vsemu planinstvu. Občni zbor je pooblastil odbor, naj odkupi sedanjo kočo tn pripravi vse potrebno za zgraditev nove Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se restavracija na šmarjetni gori prekrsti iz >Bellevuec v >Cofisče«, kakor se je prvotno imenovala. Ga. Slavka Savnikova se bo naprosila, da bi se smel Savnikov fond, namenjen za šavnikov dom na Stor-žiču, ki pa se ne bo gradil, porabiti v druge namene. Dr. Megušar je predlagal, naj se zgradi na šmarjetno goro avtomobilska cesta. Predlog je bil v načelu sprejet Slovenci v Ameriki Smrtno se je ponesrečil v Clevelandu Miha Krupar, uslužben pri železnici. Premakljiv železen most ga je pritisnil ob steno, da je kmalu izdihnil. — V Hartwicku je požar uničil hišo Franceta Hrena. Hiša je bila stara nad sto let, imela je 10 sob in veliko podstrešje. Goreti je začelo v hlevu, kjer je zgorelo 60 glav goveje živine in dva lepa konja. — V Chicagu je umrla v bolnici Marija Stanič, stara 44 let. Podlegla je rani, ki jI jo je prizadejal z nožem njen mož Miha. Mož je rx>rjegrtil iz umobolnice in ko je prišel domov je napadel ženo. V bolnici v Timinsu je umrla Marija Hor vat rojena Fugina, stara 32 let, doma Iz Desk ove vasi pri Starem trgu ob Kolpi. V Clevelandu je nenadoma umrl Martin Komat doma s Primskovega, Nadalje sta umrla v Clevelandu Peter Cerar, star 57 let, doma iz Domžal in Marija Novak stara 64 let, doma iz občine Artače pri Brežicah. V Lorainu je umrl Peter Rahotina, star 62 let, drugi dan po njegovi smrti je pa umrl še njegov sin Pavel. V naselbini Van-dling pri Foreet Oity je nenadoma, umri I Franc Podrtaj, star 61 lat, doma a Primskovega. V Harminia sta me smrtno ponesrečila brata Karel tak Viljem Gnezda. Oba sta postala žrtvi avtomobilmke nesreče. Njuni star« so doma Is Idrije, v Milvvau-kee je umrl Anton lagar, star 60 let. V Cooperstownu je umrl Matija Ceanovar, po domače Matic V Readlngu je umrl Josip Težak no domače Ražničkov, star 66 let, doma lz Dolnjega Suhorja pri Metliki; podlegel je operaciji Želodca. V Chicagu je umrl v bolnici Kornelij Oorup, star 66 let, doma od st Petra na Krasu. V Young-stownu je umrla Marija Volk, rojena ž logar, doma iz Radovice pri Metliki. V Broo-klvnu je umri Jakob Simonič, star 83 let* doma iz Vina vrha pri Semiču, V Luzeml je umrla Reglna Hribar, stara IS let. Koncert pevskega zbora „Zvonimir" Ljubljana, 25. marca. Pevsko društvo >Zvonimir< rz Splita je snoc: izvajalo oratorii >Muka Isusova<, delo mladega skladatelja Boris« Papandopula. Skladba, oratorij za moški zbor a capella, ima svojega predhodnika v šjrolinem >Sv. Cirilu in Me>todu<, ki je prav tako komponiran na osnovi ljudskega petja. G. Pa-pandopulo je morda edin! izmed naših. foU kloristieno orientiranih skladateljev, ki se poslužuje danega, med ljudstvom ohranjenega glasbenega materiala e toliko svobodo, da ustvarja dela, ki so zanimiva in privlačna ne samo zarad| svoje osnove, temveč tudi zaradi obdelave, ki nos; pečat avtorjeve osebnost?. Skladatelj zna naravnost virtuozno potencirati značaj posameznih ljudskih tem in jih povezat* v organično, na kontrast;h bogato ter zaokroženo obliko. Oratorij »Muka Isusova<, ki je — že w smem po na^e izraziti — naivna, toplo ob* čutena reportaža o Kristusovem trpljenju, je nud 1 avtorju hvaležno priliko, de znova pokaže svoi smisel za obliko. Evangelistovo objektivno pripovedovanje, kateremu srečno kontraMira liričn; Kristov pa rt, prekinja jo dramatični izbruhi zbora, ali pa lamen* toznj etavki. ki nosijo vso sttavbo deda, ki se odvija brez prestanka dobro uro, pred nami. Slogovno preprostost srečno Lzpolnuje zvokovna pestrost, ki jo dosega avtor bodisi z mrmrajočim zborom, s falzetj. z niz* kimi basi in sploh z najrazličnejšim obravnavanjem zbora, kj služj za vse etopnje izražanja, od mogočne monumentalnost' do najsubtilnejše >Stimmunget. Zbor razpolaga z zvočno svežimi, naravnimi glasovi, soiiarti. zlasti Evangelist in Kristus, so bili tako srečno zbranJ, da bi za te vloge t ozko dobila boljše. Autor-dirigent in njegovi pevci so biLi deležni toplega sprejema občinstva, >priietno< pa so jih po« zdravil,; tudi prazni sedeži, ki jih je bilo mnogo več kot koncertantov in poslušalcev. Datum je bi! res; --krajno neugoden, toda kje so bili vsj prijatelii lepega, ljudsko pobarvanega pfttja! — Morda jih pa res ni več? Fr. Sturo. Še o zločinu v Dobu * Ljubljana, 25. marca. Zagonetka krvavega zločina v Dob« pri Domžalah še vedno ni pojasnjena. Orožniki s komandirjem, g. Skokom na čehi so uvedli preiskavo, ki pa še ni dosegla za-željenega uspeha. Zločin jc bil storjen nekoliko drugače, kakor pa se je prvotno poročalo. Frančiška Sotlarjcva, ki je bila stara 71 let, je odšla v hlev okrog 19 in je za rejo takoj prišel tudi mož. Crez četrt ure je stopila Sotlerjeva z žehtarjem v roki nazaj v hišo in jo je v veži napadel zločinec prizadejal Ji je na ghwi štiri rane ter ji stri lobanjo. Udaril jo je e topim precimetoon in se ne ve, če je rabil baš sekiro. Njen krik je začul mož, ki je prihitel a svetiljko v roki iz hleva, pa ga je zločinec pričakal pri vratih. Najprej mu je rz-vil *z rok svetiljko, hoteč najbrž na prosto, pa ga je So tiar. ki je star 65 let m še precej krepak, pahnil nazaj v vezo. Med ruvanjem ga je napadalec udaril pod levim očesom, nato pa mu prizadejal najbrž z nožem rano na ustnicah. Sotlar je zlcčinca zaprl v vežo, in jel na vse grlo klicati na pomoč. Napadalec je hotel na vsak način iz hiše in je a silo odprl vrata na zadnji strani, skozi katera je pobegnil v temo, preden so prihiteli sosedje. Na Sotlarjevem dvorišču se je najprej pojavu najbUžnji sosed Josip Grošelj in neka ženska, katerima je krvaveči S o tiar povedal, kaj se je zgodilo. Čim so vsi trije odprhi vrata, so našli Sotlarjevo z razbito glavo na tleh nezavestno. Kmalu je prišel v hišo zdravnik dr. Kremžar, in so prihiteli tudi orožniki Sotlarjerva se ni umrla, vendar je njeno stanfte brezupno. ŠAH Glavni turnir L$K V našem zadnjem poročilu o glavnem turnirju L6K smo objavili rezultate do 7. kola V drugi tretjini turnirja ©e je F ur Lani otresel Preinfalka jo prevzel vodstvo. Njegove partije kažejo, da je v izvrstni formi. Igra zelo solidno in je edini, ki ie m izgubil niti ene partije. Zdaj jc premagal še Peiermana in Kumija ter remiziral z inž. Weissom po doBn; obrambi v že slabo stoječi končnici, potem ko je zaradi napake zamudil priliko priti v boljši položaj. Za izid turnirja je bila menda odJočrlua točka, ka jo je osvojil v srečanju s Preinlalkom. 2c kmalu po otvoritvi je v angleški partiji zasedel edino odprto linijo. Crni se je zatekel k žrtvi kmeta, da bi igro zapletel, vendar je Furlani premagal vse ovire in v končnici prisilil nasprotnika k predaji}. Znatno si je opomogel tudi Sikošek. Začel je slabo, se je pa z zaporedna mi smsgam>> nad dr. Severjem, inž. Prekom, prol Čopom MuzlovTČem m Samoborom prerinil mod vodeče m zavzema t r enotno za Furlani jem 2 mesto. Preinfalk je premagal dr. Se ve rja, prof. Čopa, Samobora in Samca, izgubil pa popolnoma nepričakovano e K u mL jem. Imel je žc figuro več, zarada nepremišljene poteze je p« zašel v kritičen položaj, is katerega ni bilo rešrtve. Dobro stoji zdaj Marek, ki je beležil se točke proti Mlinarju, dr. Severju, prof. čopu in Muzloviču, a mu Se preostajajo močnejsr nasprotniki Tod! Clbdc si jc popravil r*>kiaaj, ko je premagal dr. Severia, prof. Čopa m Petermana. Srečno se bori Kumeli, kj izkazuje proti >go>rn>i hiši< boljše uspehe kakor proti spodnji. Inž. We£s6 se počasi dvnga na mesio* k) ga po )jem znan tu zasluži. Zmagal ie nad Maj-cenovičem in retermanom. Nepričakovano pa remiziral z Mlinarjem. Inž Prek ja premagal Kumlj.t ni Samca« Mlinar pa Cibici. d očim je s Inž. \Ve>is6oro In Pete rmanom dr h) tOČki. Razočara] jo Majcenovic, ki ie |*> začetnem poletu izgubil kar 5 partii p: vrati in bdi zmagovit le / Ml narjem. Inia na ie vedno izglede pobo! jaati s4 potoma j. Samobor aj je v tem delu turnirja pril.oi le eno točko (s Kumljem), četudi igra z<*l<> odporno. Od prof. čopa se io sploAno pr.r:i kovalo nekoliko ver, vsekaUr»r trenolno n. v formi. Dr. Sever se preniaio Marali par ti jam, kale pa vselej solidno znanje. Stanje po X. kolu je naslednje: Kurlan: 9, SikoSek 8, Preinfalk 7 in pol, Marek < (3), Cibie 5 in pol (1), Kumeli 5 i« pol, inž. \Veiss 5 (1), Samec o, Peterman 4 (t), fnž. Prek 3 in pol (4^. Muzlovo 3 in pol. Maicenovi? S (2), Mlinar X Sairnobor * hi pol, prof. Čop 2 (1), dr. Sever l (1). KOLEDAB Dan«*: Četrtek, 25. marca. kaloli.au : Marijino oznanenje. DANAŠNJE PRIREDITVE: KLNKHATOGRAFI: zaprti. Jag»sloTen*ka ženska iTcia; javno zborovanje ob 20. v magietratnj dvorani. DfftURNE LEKARNI lhuies: dT. Kmet, Tvrševa oatta 43, Trn-koezv ded., Iltmtuj trg 1 Umtar, Sefanburgo-va nfica 7. £3m&G*£ mita Velike modrosti v malih Ogfsših menda ne bo nikoli konec, ljudi, ki rjdi služijo kovače brez dela pa tudi ne. Blagor tistr . ki znajo novce tako lahko uhu iti in onim, ki jih v svo/i nai\'no»li (ako radi pLtčujei" Drža\mi in zasebni uradnik t §o r Zagrebu sc vedno na razpolago v odlični ubiri. /» be se pa tudi Slovenke, ^rbkinie in Hr\\ttt ce, torej hčere troimemga naroda. m.J njimi 17 let stara gospodična i d nt o >5.00*l 21 let stara z doto 250.000 Din. 30 let f ra 7 doto 300.000, T6 let ***** \-do\a t do to 450.000. Človek bi mislil, da se ra\*nn dota po starosti in po dtkliikt nedolžn pa ni tako. Prav hi bilo* da bi bilo dote tem več, čim več je let nevesti, \-dn\-^i b, ps morata imeti najwč doic. 2* fcfovO /<> iv tja, za dekleta pa nc vedno V Zagrebu imajo tudi veliko isOfro po sestnikov* nameščenih gospodov in £ospr> dičn z raznimi dotami do 2j000j000 I >.n In formacije lahko dobite \edno, srnn> fcov* ča je treba kot rečeno plaćati \ naprci, lahko kar v znamkah, da je manj §itno$tit Pa ie pravijo, da to časi težki. Totlho in takn bogatih nevest sc nikoli n\ bilo na ra/p>> lago in tudi izbira 1'imfcuvf fn/n tetifnov še ni bila nikoli t,tkn odlična. Iz Kamnika — Občni zbor rm^ča-iiskr korporacije. V nedeljo se je vršil redni letni občni zbor meečanake korporacije, ki je trajal akoro 6 ur. Celoten cbeni zbor se je WšU v d<^ bati, kako spraviti zavožen voz zopet na cesto in se rešiti dolga, ki od leta do leta narašča. Sklenjeno je bilo med drugim, la ae ponudi mestna hranilnici v odkup stisko poslopje za 500.000 Din, kateri znesek n&j bi mestna hranilnica odpisala od dolga. Na ta način bi ste dolg toliko zmanjšal, da bi korporacija bila vendarlr v mtaV nju plačevati obresti In amortizacijo. Dalje je bilo sklenjeno, da se proda mestni občini Mali grad za 1 dmar, kajti korporacija nima od Malega gradu nikakih do hodkov, obvezana pa bu bila vzdrževati raz valine. ki so danes v razpadajo jeni Sta Na ta način bi bila odslej občina dolina v^rževati razvaline, vendar kakor doznavamo, se občina brani prevzeti, ker bi &: na ta na/čin oboutno odtote '-nila občinsko blAgačno. — Nelojalnu konkurenca. V petek ■ čer je priredila Delavska knj.žnica v Kamniku v dvorani Gasilskega doma. lep delavski prosvetni večer a sodelovanjem pevskih društev J SoUdarnost i« iz Kamnika in >Planinke< iz Duplice. Kamniško delavstvo uživa nedeljene simpatije vseh slojev našega mesta., kar je potrdil tudi ia> redno velik obiske priretiitve. Nerazumljivo je zaradi tega postopanje vodstva Kamniškega. cHoima, da, je dopustilo Lsti večer prirediti' koncerta v ntjihcad drvo rani. če ne bi bila prireditev delavskega prcsvetne-ga večera objavljena preje in če ne bi sličan slučaj doživeli prav pred kratkim, bi si hvfrkn mi«iiij| da je to nastalo zaradi malenkostnega nesporazuma, sedaj moramo pa na žalost ugotoviti, da je to premišljen manever raznih prenapetežev, katerim je vse preje pri srcu, kakor pa pro. speh našega delavstva, čeprav istega snubijo ob vsaki priliki. Vendar pa so se gospodje v svoji kalkulaciji uračunali, kajti delavski prosvetni večer je uspel v vsakem pogledu in je bila kiao dvorana polna, česar oni o svoji prireditvi ne morejo trditi. Iz Trbovelj — Načrti trboveljskih Kolačić Kakor druga lata, so pripravile naše Kolasice tudi za letošnje leto vrsto tečajev za svoje članstvo. Tako se začne v marcu brezplačen tečaj za pletenje in kvačkanje z volno in vse druge panoge ročnih del in krojenje. Tečaj bo vsak ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Tekom tega meseca se odpre tudi društvena čitalnica. V maju bo 2 tedenski kuharski tečaj. Prispevek za porabo živil je Din 50. Prirejeni bodo tudi kuharski večeri, kakor lani. Meseca maja priredi tukajšnje Kolo tudi izlet v Sv. Jurij ob juž. železnici, kjer bo predavanje ter ogled kmetijske šole in vzornega vrta. Prijaviti se je do 15. aprila t. 1. pri povrr-jenic&h. * Petek. 26. marca 19: čas, vreme, poroč.ia, spored. — 19.30: Nacionalna ure: Vuk K a radii č m Slovenci (dr. Make Robič, Ljubljana. — 19.50: R. Wagner: Somrak bogov — žaana korani M (beriinskf fi&annouični orkester — plošče). — 20: Jfcalostinke (prenos iz ljubljanRke stolnlee). — 2030: Radijski orkester. — 31.16: Koncert religiozne glasbe. Sodeluje ta Frančiškanski cerkveni zbor jn radiji; orkester. — 22: Čas, vreme, poročila. *po eed. — Konec ob 2» uri. * Stev. 68 >6LO VSN5K1 HABODc. Stran 3 DNEVNE VESTI — Olimpijsko odlikovanje ministra doktorja Rogiču. Nemški poelandk na našem dvoru Viktor von lieeren je posetil v torek zvečer ministra za telesno vzgouo naroda dr tloogiča in mu izročil olimpijsko odlikovanje prve stopnje — Beograjski trgovci proti novim davčnim bremenom. Včeraj je imela Trgovska zbornica v Beogradu sejo, na kateri je bilo prečitano predsedstveno poročilo. Predsednik Stanojevič se je v svojem poročilu obširno bavil z uredbo o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in ^mrti, ki stopi v veljavo 1. septembra. Omenjal je, da je zašla trgovina na drobno v obupen položaj, izvozna trgovina pa trpi zaradi nestabilnosti deviznih tečejev in razporciiicv kontingentov. Trgovski stan preživlja tako težke čase, da ne prenese nobenih bremen tako tudi ne prispevkov za zavarovanje delavcev. — Jugoslovensko dOlgatSttJ gospodarsko zadružni Institut. Od 4. do 7. aprila bo v Sofiji Zborovanje zastopnikov naših in bolgarskih gospodarskih zadružnih organizacij. Na njem bo ustanovljen jugosloverusko bolgarski gospodarsko zadružni institut, pravila instituta jc izdelal zastopnik bolgarskega narodnega odbora za zadružništvo Hristo Danev. — Ispiti sa eUktroinstalaterje, zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjaka rake mojstre se bodo vršili v smislu objave Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v drugi polovica meseca aprila t- L Vsak kandidat ki bo po sklepu izpitne komisije pripuščen k izpitu, bo se posebej ob voščen o točnem roku pismenega m ust-menega dela izpita — Za Putn|kove velikonočne avtobusne izlete: Benetke (vožnja m prehrana) 475.—, Dm, Trst (vožnja) 115 Din je podaljšani termin za prijave 25. t. m .opoldne. ZDRAVTU&CE Therma, Laško Odprto celo leto. Radioaktivne termalne kopeli. Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, itd. Predsezijske cene: Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse). Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. _ Mnogo tujcev v Dubrovniku. Dubrovnik je poln tujcev. Včeraj je priplul iz Amerike pa mik Vulcania, ki je pripeljal 490 turistov. Parnik »Prestolonaslednika Pe ter« jin je pripeljal 14>4. Karagjorgje pa 142. Vsi so se izkrcali in si ogledali mesto. — Posnemanja vredno. > Hranilni in po-sojdlni konzorcij«, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani je na svoj raz« podelitev 30 podpor po Din 200 naj revnejšem vdovam in sirotam civilnih državnih uslužbencev, zaradi nepričakovano velikeca števila uvaževanja vrednih prošenj izpopolnil svoj sklep in naklonil 60 podpor po 200 Din, ki jih bo razdelil še pred velikonočnimi prazniki. — Absolventom driavne gimnajije v Ljubljani iz lota 1902. No, letos, mislim, bo pa vendar-le kaj. 35 let smo se skrivali in kujali ter zamudili vse obletnice mature. Zato bo naš letošnji sestanek — morda *e bo treba po tolikih letih celo predstavljati rel !KV»ta ie določena. — O-n. <&^mo —> Izjema med občinami. Občanski »vet v Bosanskem Novem |4 soglasno sklenil oprostiti občinskih doklad siromašne občane. Obenem je sklenil odpravit; užitnino od poljskih pridelkov. — Planinske koče, oksrbovane za velikonočne praznike: V planinah leži od 3 do 5 metrov snega tako. da so koran ie visoko zalite ter ima p!arHnee smučar najugodnejšo priliko za planinsko &muČan-e Od hotela Sv. Janeza ob Boh. jezeru, kjer M vsakdo lahko privošči primeren oddfh pred vzponom, vo li pot do Skalaskega doma na Vosrlu. ki leži na kraen-' razcrledni točki b pogledom na celokupno Triglavsko perorje. Smučarja vodi pot preko Govn-iača v Dom na Komni pet ur. Komna je raj za smučarje, ki najde*) zavetišče v novem planinskom domu in v koč-' pod BoTa-tinom. Preko planine Razor vodijo zimske markacije do koče pri Triglavskih iezerih. ki :e sedaj redno oskrbovana. Preko Hribarje pripeljejo smuči na Triglavski ledenik do Sta-ničeve kooe. ki leži ob robu najlepših visokogorskih &rrmških terenov. Spust odtod skozi Zetot. Krmo v Mojstrano. l7>lern;>kom i-z Kranjske coro nud i Vršič iztx>rno gmu-ske terene ter Erjavčeva koča primerno zavetišče. Ro-blokov dom m Beguniščici bo od velikonov.Ti0 sobote dalje redno oskrbovan vsako nedeljo Koča na Ljubniku bo pritejrnilri marsikatere^ turista na razded-no točko pred B1e pravnikih ter pohitite v naravo. — Vreme. Vremensko poročilo pravi da bo spremeniiivo vreme. Voera: ie deževalo v Liubljani. MarilK»m. ZagTebu. Splitu in na Rabu. Najvišja tem p era tura je znašla v Skoplju 27. v Beocrradu 24. v Ra-rajes-u 16, v Splitu 11. v Zagrebu 9, v IJuMjani 7.4. v Mariboru fi. Davi je kazal barometer v Lnihd.jan; "0^.3, tempera.tirra ie 7-na-Sala 4. — Čez dan poateniak. ponoči nevaren vlomilec. ZngrebSka policija ie aretirala dva nevarna vlomilca Ivana Ko^orriča, ki So redarji streljali za njim. ko je bežal in so ara ranili ter Stienans Tkalca Slednii je pa trdil da je rxvrnagal Koloniču pri vlomu n:eirov bra> Josip Aretirali so ttidi Josipa Tkalca in izkazalo se ie, da je prišel poIic-::i v roke zelo nevaren vlomilec. Po-lesr Tka1 ca so aretirali še Pavla Resetar- |a Ta dva anaaa na vaaai ti lec je iivei dvojno življenje Cea dan je bi Josip Tkalec poštenjak, pogodi na Josip Pajtak — vtomHec. Imel je dvojno Jana in to mu ie pomagalo, da aa Je dolgo tamjani roki pravica. — Pretresljiva aalrntulra tracedife V m-si Novo Selo pri Čakovcu se je odigrala v torek pretresljiva zakonska tragedija. Brea* poselni delavec Aleksander Novak je hotel ubiti svojo teno Katarino, pa mu je v nad-njem hipu usaa. Zaklenil se j« z njo v sobo, kjer je jei citati noatovflna paanm. Potem je naročfl ženi, naj lene na posteljo, sam je pa odsei za hip na droriifte V smrtnom strahu ja lena iakorje*4la to pri-liko in rbeiala skozi okno k sosedo. Poa-neje jo je mož iskal po veni. pa je al mogel nattl 2ena je pravila sosedom, da 1» je mož nekega dne obesil in ko je bila ie vea posinela ie proreza] vrv. Novak ie dolgo zaman iskal Ženo po vasi, končno se ie pa vrnil domov in se obesa. Iz Liubljane —Ij It trgovskih kreaev «• prejeli sledeče pojasnilo dede na notico v >Stoven-skem Narodu« z dne 28. marca t i. Ni res kakor se trdi. da bi Sunka na trgu prodajala po 16 do 18 Din za kg. pač pa je res, da se prodaja domača sunka po osni Din 18 do 22.—. Ravno tako n- res. da bi prodajali 1 ubiieneki trgovca uvoženo šunko po Din 28.— do Din 30.—, pač pa je res, da se prodaja šunka, katera ie izdelana na praški način po ceni Din 26-—. Prav maie sunke a ca 2 kg. katere se radri drage naba-bave prav težko dobi pa se prodajajo po Din 28.— Da bo pa občinstvu dovolj jasno, zakaj da je tako visoka cena. naj navedemo, da imajo trgovci na 1 kg uvožene sunke Djn 6 stroškov, in sicer 3.50 je mestne trošarine in oglednine, 1.80 je prevoz, 70 par pa prometnega davka. Ako, bi torej ti ogromni strosk. odpadla, bi se tudi uvožena Šunka, katera je odlične kvalitete, lahko prodajala po isti ceni kakor pa do« mača. —li Nova stavba. Na Sv. Petra cesti je zgradil trgovec g. K. Pečenko na prostoru bivše Bončarjeve hiše novo dvonadstropno stanovanjsko hišo, kj je v surovem zidovju že gotova. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu februarju: srebrna moška ura, srebrna mo ška ura z metalno verižico, denarnica z 31 Din, 1 ključ in 1 zaponka, damska ročna torbica s 139.50 Din, damska ročna torbica s 110.50 Din, molitvenik ln 2 robca, zastavni listek št. 19297 z dne 10. £L 1937, črna mala p sic a brez znamke, delavska knjižica na ime P etri č Katarina, očala rjava aktovka z 2 robcema rjava aktovka prazna in usnjate moške rokavice s krzneno podlogo; v železniških vozovih so našli: 41 dežnikov, 5 palic, 17 aktovk, 6 parov galoš, športno čepico, smučarsko čepico, 2 para smučarskih rokavic, par trico rokavic, 2 para navadnih rokavic, par otro-šRih rokavic, 2 para volnenih rokavic, par damskih nogavic, 2 para copat, 2 para clamskih čevljev, par otroških čevljev, 3 moške klobuke, deski klobuk, akavtski klobuk, pelerino, blazino, zavitek deškega perila, nahrbtnik s perilom, 2 zavitka dam-skega perila, zavitek volne, zavitek z ročnim delom, zavitek posode in klobas, zavitek knjig, zavitek lelezja, 2 pleta, kovček s predpasnikom, pločevinast kovček, košarico z boo, 2 nova cekarja, mali kovček, kovček a svežim mesom in slanino, pletenko 3 litrov, nabožna slika, stojalo za note, risalno orodje, 2 očal. kompletne srnu či, okvir, kos železa, cepin, fotoaparat, listnico brez denarja, torbico a 55 Din, denarnico s 10.75 Din in pokvarjeno zapest-no uro. — Kot izgubljeno je bilo prijavljeno ljubljanski policijski upravi: 700 Din, 300 Din v kuverti fe. Mozetič Josip, 450 Din poleg tega račun na ime Iglic Jakob, zlat prstan z malim kamnom, zlata damska zapestnica s 3 rdečimi kamni, damska poniklana zapestna ura in poniklana zapestnica, zlat damski pečatni prstan z monodramom >B. R..«, zlata damska stara ura na usnjenem traku, zlato nalivno pero znamke »Baraga«, poročni prstan z gravuro na notranji strani »Manici 1. 11. 1908«, damska ročna torbica, v njej denarnica s 112 Din, ključ in žepni robec, damska ročna torbica s 100 Din, ključ in listek zobozdravnika OUZD, damska ročna torbica s šopom ključev in bankovcem za Žrebanje; 14. In 1$. aprila 1937 SREČKE driavne razredne loterije Glavni dobitki od Din 1,500.000.— „ 1,200.000.— „ l,000.0O0.— so bili zadeti DEVETKRAT na pr! naa kupljene srečke. A. REIN IN DRUG Hica 15 ZAGREB Gajeva 8 POZNANA VZORNA EN SOLIDNA POSTRU2BA ! 100 Din, črna damska ročna torbica s 30 Dtn, belim robcem in zastavnim listkom st. 16911, rjava usnjata denarnica a približno 100 Din. denarnica v obliki podkve Z okoli 50 Din. rjava usnjata aktovka a knjigami, 5 zastavnih listkov, delavska knjižica na ime škarabot Andrej in 100 Din, pletena košara s ca 3 kg suhe slanine, ca 5 kg fižola, nekaj kosov suhega mesa, 2 steklenici vina in en liter slivov-ke, poselska knjižica na ime Vozelj Terezija, dolga črna boa ln karton z nalivnim peresom, 14 kar. zlato držalo je zelene barve. —Ij Za Veliko nof so 5e v zajogj od 2—3 kg priznane gnjati Klefiš in VVoegerer in prvovrstno namočeno polenovko nudi IVAN PEZDIR. Liubliana. Gradišče 3, trgovina e ppeceriio in delika^e^mi —li Nezgoda na Iian^kj cest). Gletnega Cirila, sina državnega uradnika C. Grego-rina, je davi, ko je stekel čez eesto. povozil z drvmi naložen iojtr^ki voz in mu zdrobil obe nogi. Prepeljali so ga z reševalnim vozom v bolnico. — Tudj tihotapci pod kontrolo. Kakor znano, so se morali zaradi priključitve zunanjih občin pomnožiti tudi dohodarskj uradi. Zaradi razširjene meje je mestna občina postavila nove užitnin.-ke sftražnice in nas', a vila kakih 40 novih paznikov. Če so pa za tihotapce že dresirani, se pa se ne ve! Čuje se pa že zdaj, da se je zaradi nove meje pomnožilo ne samo število mitničarjev, ampak obenem tudi kader thotaj^cev, ki bo delal sive lase in skrbi nele paznikom, marveč tudi — mestni blagajni. Tale progno* za bo pa za kontrolo tihotapcev zahtevala že radikalnejše ukrepe! —lj Protf celibatu učitelji«. Opozarjamo na tozadevno zborovanje dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze, ki se vrsi drevi v pos»vetovaruici na magistratu. —lf Društvo upok. učiteljstva bo imelo svoj letni občni zbor v četrtek 1. aprila ob 15. pri Novem svetu na Cosposv&tski četrti z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi čiani (ce) in drugi. Iz Celja —e Obredi v velikonočnem tedna. Na veliki petek ae bo pričela služba božja v opatijski cerkvi ob 7. Na vejiko soboto bo ob 6. blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode. maša pa se bo pričela okrog 7. Blagoslovitev jedil bo ob 14. v Marijini, ob 12.30 v opatijski uerkvj. Velikonočna procesija pri kapucinski eerkvj se bo pridela ob 16., pr; opatijski cerkvi ob 17.30 Ln bo krenila po Gosposki ulici, Dečkovem trgu, Prešernovi ulici in Glavnem trgu nazaj v cerkev, pri cerkvi sv. Jožefa pa bo vsta; i en je na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj. —c Umrl je v torek v Za vodni štev. 39 v starosti 72 let krojaški mojster in hišni posestnik s. Anton Selišek, oče krojaškega mojstra g. Ludvika Seliska v Celju. Istega dne je umrla v celiskj bolnici 761etna Marija SimoniČeva. občinska reva brez stalnega bivališča. —c Pet mesecev za divjaški napad. Lani 20. decembra je 2Sletni delavec Jože Jevndšek iz Vrbe pri Dobrni rta banovinski cesti na Dobrni napadel posestnikov eg-a sina Jožeta Jamnikaria z Dobrne. Udaril Je Jarnnikarja z nekim trdim predmetom po glavi in ga zbil na tla, potem pa ga je zabodel z nožem trikrat v hrbet- poškodba na glavi je bila lažfega značaja, dVe po-sToodtod na hrbtu sta bili težji, tretja poškodba pa je bila smrtnonevarna. Okrožno soiiSče v Celju je v torek obsodilo Jev-niška na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo Častnih pravic za dobo dveh let, plačati pa mora celjiski bolnici za Jamni-karjevo zdrravljenje 420 Din in Jarrmikar. ju 175 Din za raztrgane obleko. —e Tekmovanje *a državno prven^vo v eross-couutrjju bo na Glazji v Celju v nedelo 4. aprila dopoldne. Tekmovanja se bo udeležilo okrog 100 najboljših srednje in dolgoproga^ev iz vse države To prvenstvo velja za poedjnce in za moVva. Tekmovanja bo gotovo zelo zamm.vo. —c Nenadna smrt. Ko se je vračala 80-letna branjevka Magdalena Brezni kova v torek okrog 9.15 dopoldne iz mesta domov v Komtvnskega ulico ae je pred his»: primanja g. dr. Steinfeiserja v Zrlnjskega ulici nenadno zgruiila nezavestna in je kmalu nato ir^iirmjla. Starko je biLi za*i^-la srčna kap. —c Umrl jo v U*rek na Bregu štev. 15 pri Celi ju 241etni mornariški strojni narM-nlk Franjo Kniste. —c Frizerski ui brivski *ak>nt v Olju bodo na Veliko neč ves dan zeprti. Iz Lfutomera — Ix državne službe. V višjo sdtupino I napredoval g. Josi;> Geder pri s reškem so-disču v Ljutomeru. Razrešena sJužbe na Cveuu je b.la učileliir« gospa Vunderl Neža in premeščena v Narapbe. kjer stoibtijc le nad dva inoseca njen n>oz Vurnl*»rl Matej, ki je bil tudi * Cvena premeafeen v Nara p 1 jc. Praktičen izpit za stalne »filialJi M,i aa pravih učiteljici gdčni Marica Fmgufrt 'er Sv. Jurija ob ^čavniej tn llojs Ivana bi > šole. — Občni zbor Cir|l Metodove podruirnire v Radgoni. Nedavno se je vrš 1 občni zbo-podružnice Ciril Metodove družbe v Radgo nq pod predsedertvonn ar. Kranja Sanica. \? poročil funkcionarjev posnemamo, da je po d ružni ca po svojem delovanju na 2u. me«*hi. Njeno delo se je pokazalo tudi pri obdarovanju revne šolske dere. Pri volitvah «o bil izvoljeni g. Samec Franjo za predaedmka. ga Mavric Ana za podpredsednika, g. Zar ko Burja za tajnjka. gdčna Bračko Mar jota za blaga jni Čarko, v odbor pa gg Kline Lud; vik. Stane Civid;ni. namestnica Marica Ogo relec Pregledovaka računov Janko Sušer in Hrastelj, delegati pa gg. Dr. Boezio, Ka-rol Mavric jn Hrastelj. Tem našim obmejnim stražarjem žalimo pri nadalinem d*ln mnoGO uspehov Kupujte domače blago! r G O D N A PRILIKA LE OGLASE za velikonočno številko , Slov. Naroda " naročite take r najkasneje pa do petka zvečer! Beseda U..>0 Din — oglasni davek S.— Din — brez druge pristojbine. 10 VRTNIC PLEZALK v krasnih novih, deloma trajno rvetoČih sortah z zavojnino in poStnno vred Din 60 Sadjarstvo Dolinsek, Kanmica, p. Maribor. 850 STAnOVATlJA Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE veranda, topla in mrzla voda. parket, elektrika, oddam za april ali maj pri stari šišenski cerkvi. Vodnikova it 12. Cena zmerna. TRISOBNA rTTSA s pritikljnamit tik sodišča, oddam. Naslov pr; Aloma Compa-ny, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova 2-1. 884 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 9 Din Na i ma niši znesek 8 Din UPRAV1TELJSTV0 VEČJIH HTS v Ljubljani prevzame pod ugodnimi ponoji etaerejsj uradnik in posestnik, verziran v davčnih m upravnih zadevah- Dopise na oglasn- oddelek >Sk>v. Narodac pod >ZanesIjiv upravitelje 881 • Beseda 50 par. davek 8 Din NaimamŠi znesek 8 Din NOVOSTI tepe vzorce za pumparce, športne obleke, nudi ceneno Presker. Sv Petra cesta 14 2. L. PRODAM Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din TRAPIST kg po 10 Din. Oskar Čeme, Sv. Peira c. 35. 14. h LESNI ODPADKI bukovi, hrastovi, smrekovi suhi in žaganje po najnižjih cenah se dobi pri Lavrenčič &. Ca. Ljubljana, Vosnjakova ul. 16. 85o TRINADSTROPNA HIŠA l verando in potrebnimi priti* klinami. z vpeljano elektriko, dvoriščem 'm vrtom v sredi vasi Spodnja Polskava, naprodaj ia 85.000 Din. Posebno ugodna prilika za vpokojenca! Dopise: Mairazzi Adolf, Zagreb. Boško-vwe*a 141. 8S6 Otroskl v o z i c k j Dvolcoiesa, & t v n i ■ -najnovejših motorji* stroj i m o d e I o v t r i e i k l ] l pogr en jI? i PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO J „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, KartovAka cesta 4 — Podružnica MAB1BOK Aleksandrova cesta 36 Krasni modeli damskih torbic, kovčegov, aktovk, neceserjev, pasov, listnice po lastnih osnutkih, razne kasete, denarnice, toalete in potovalne potrebščine — ROKAVICE kupite za Veliko noč po izrednih reklamnih cenah v specijelni trgovini D. OSTROŽNIR — Nebotičnika Za praznovanje Velike neči fe prav prikladno NOVO BOKPVO £i=£ UNION Ne pozabite ga pokositi! Inserira te v „Siov. Narodu" Ne zai uđite ugodne priložnosti in naročite za velikonočno Številko »Slovenskega Naroda« takoj svoj oglas, ker i izide za praznike naš list v posebno. pestri in pove-f čani nakladi, a ostane v rokah čitateljev tri dni. Uspeh tudi najmanjšega inserata je torej zajamčen. Oglase sprejema uprava do 26. marca do 18. ure. SEJE ENO VEČ?AfVNE ✓ Stran 4 >SLOVENSK) NAROD«, četrtek. 25. marca 1937. 5tev. 68 Javne telefonske govorilnice v Ljubljani Otvori ene bodo za velikonočne praznike — Kabelsko omrežje še vedno ni Ljubljana, 25. marca. Tujci, ki so prižli iz velikih mest v Ljubljano, so se posebno čudili, da nase mesto nima javnih telefonskih govorilnic na cestah in trgih, pa tudi sami smo jih pogrešali, ker smo morali pohiteti v najbližjo kavarno, ako nam je balo potrebno kaj komu sporočiti po telefonu. Najbližja kavama ali posta pa v Ljubljani, posebno pa kadar se človeku zelo mudi. navadno ni uajbiišja. kajti na vsakem vogam tudi nimamo kavarn in pošt. Zaradi tega sme v resnici bili vzrado.Veni, ko otvorjene«. Ob tej priliki naj omenimo, da govorilnic zaradi tega nismo tako dolgo dobili, ker je trajala več let borba med zasebno pobudo in občino, oziroma med občino in poštno upravo, glede teh javnih telefonskih govorilnic. Poštna uprava ima pač nekak monopol na. take zadeve. Govori bv-re so prav lične, ngrajene so z že- lezno konstrukcijo z vdelanim steklom, ki nima reklamnih napisov. TELEFONSKA MTZERUA se vedno pa ni rešeno v Ljubljani vprašanje razširjenja kabelskega omrežja. Obstoja načrt za razširjenje omrežja, a katerim bi bilo konec telefonske mizerije v mestu, toda kakor vse kaže, bo ostalo zopet pr: načrtu. Poštna uprava mora vsako leto odkloniti več sto prošenj mesianev, k prosijo za instalacijo zasebnih telefonov, z motivacijo, da ni prostega kabla. Okornost državne administracije je kriva, da ljudje ne dobe telefonov in da pest-na uprava ne dobi večjih dohodkov. Sestava proračunov, razni pregledi in konference se vlečejo v takih zadevah v neskončnost, kablov pa mesto le ne dobi. Med tem pa rastejo cene kovin in kabla, Od dne. ko je bil izvršen načrt za razširitev kabelskega omrežja v Iijubljani, pa do danes se je cena kabla zvišala za okrog 359r. Prvotni proračuni za ta dela so se razumljivo primerno zvišali. Pri že zagotovljenem posojilu bi bilo mogoče uresničiti v nekaj mesecih projektirana dela ter razpisati zadevne licitacije, kajti čas bi že bil, da bi bila v mestu odstranjena telefonska mizerija. Gospodarstvo ne more napredovati brez dobrega strokovnega šolstva in dobro izšolanega strokovnega naraščaja Ljubljana. 25. marca. I nju, na Jesenicah itd. Mnoge druge države V obširni študiji o izpopolnitvi strokovne vzgo.e namena obrtnega, trgovskega in industrijskega naraščaja, referatu profesor ja tehnične srednje sole ing. R. Krega rja, ki sodeluje na današnji vajenski anketi, ie naglašena zahteva po reorganizaciji ter izpopolnitvi na=ega strokovnega šolstva. Referat bo nedvomno zbudil velik odmev. Naj pripomnimo, da «=o vse glavne referate, ki bodo preti met razprav na jutrišni vajenski anketi, prejeli zastopniki raznih organizacij, obrtniških združenj, korporaeij, ustanov itd., ki jih bolo proučili in pokazalo se bo tudi. kako zastopniki raznih organizacij eledajo na pereča vprašanja strokovne šolske nolrtikc jn sociadne zakonodaje. Iz ing. K. K roparjevega referata smo posneli nekaj podatkov o izpopolniK-; strokovne vzgoje vajencev pri nas. IZPOPOLMTKV JE NUN V. DENARJA PA M. Za izpopolnitev strokovnega nadaljevalnega šolstva je treba mnogo denarja. Pro* gram. ki ga ie izdelaj referent, je pa tako obširen, da bj ga lahko izvedli le čez več let. postopno, in zato l>i tudi lažje utrpeli denarne žrtve. Potrebno bi pa tudi bilo do lotiti vrstni red glede na to. kaj je treba najprej ukreniti. Referent toži. da naše strokovne nadaljevalne šo!e nimajo dovolj avtoritete, kj bi jo jim morale dat; oblasti, za kar ni treba denarja, temveč |e Spremembe zakona, odnosno niegova pravilna razlaga. &ole bi morale dobiti taksno avtoriteto, da bi ne smel bMi noben vajenec pripuščen k pomočniškemu izpitu, če ni redno obiskoval šole in če je ni konča! z uspehom. Strokovno nadaljevalne šole morajo poetatj za naš obrtni na; raščaj nenadomestljive; zato se pa mora luđi izpopolnit1 srrokovn-: pouk na njih, da bi imei; vajenci od njega nedvomne koristi ;ii da bi ne mogli nikjer drugje nadomestiti znan a, ki bj jim ga nudila šola. KAJ VkF Iti RIM) TREBA UKRENITI? Predvsem bi bilo trct*a skrbeti, da bi šo[e dobile primerna učila, knjige, predloge, zbirke blaga, modele itd. /.a vse šole bi bile potrebne nekatere skupne kniic**. nekaj hi pa bik) treba posebnih za posamezne stroke. Vseh knjig bj bilo treba okrog 30, približno 10 jih je pa žt* izdanih. Referent računa, da bi znašal; stroški za knjige 630.000 do 700.000 Din. za predloge lo 123.000 Din- za modele do 216.000, za zbirk* blaga do 1.VVO0O Din in za karte, slike itd. okrog 100.000. skupaj od 1,129.000 do 1,289.000 Din. I čila bi sj preskrbeli v 4 letih, če bi bilo dovolj denarja Mnogo težja naloga bi pa bila sezidali posebna šolska poslopja za .strokovne nadaljevalne šole. in sicer bj j»jh morali zidati najprej v Ljubljani in Mariboru, pozneje pa v industrijskih centrih na pr. v Tržiču. Kra imajo že posebna šolska poslopja za strokovne nadaljevalne šole in zlasti vzorne so na Češkoslovaškem — Najbolj potrebno jc šoisko poslopje za strokovne nada!j**valne šole v Ljubljan;. Proszram dela v bodočnost; bi pa moral tudi vsebovati ustanavljanje vajenskih domov, ki hi moralj biti zidani v krajih s io^ kovno nadaljevalnih šol- — V vseh civiliziranih državah posvečajo vzgoji strokovnega naraščaja. ki bo v bodočnosti prevzel vodstvo v trgovini, industriji jn obrti, največjo skrb. Težko je pa primerjati razmere v drugih državah z našimi. Referent se je dotaknil tudj vprašanja ustanovitve tehnološkega muzeja, ki bi bil izrednega pomena za izpopolnite- spiosne strokom" izobrazbe našesa strokovnega naraščaja. Zbornica za TOI ima Že izdelan program za ustanovitev te ustanove. OGROMNI STROŠKI ZA NAŠ K RAZMERE Referent računa, da bj znašal; vsi stroški za izpopo*nrtev rogo •». našega strokovnega naraščaja 43.789.000 Din. V tej vsoti je vračunana postavka r:. naoavo kn;ig n urM, ki smo ;ih že navedli. Za zidanje šolskih poslopij in delavnir h; izdal« 21 milijonov Din. vajenskih domov 12.5 mil-jona Din in za tchnoio-ki muzej 6 milijonov Din. K tem stroškom hi pa bjlo treba še prištet- 3 milijone Din na leto 7a vzdrževanje zavodov. V primeri * tem. kako mata izdajamo za vajensko vzgojo zdaj, ^e zd^ ti stroški vprav fantastični. Toda referent računa, da bi ce razdelili na 10 let Icr bi znašali na leto skupno 7. irzdrževanjem zavodov 5 milijonov Din. Pri tem opozarja, da bi investicije za nova poslopja mnogo koristile tudi neposredno našim obr'nikom. V primeri z izdatki za osnovno in srednje Šolstvo so ti stroški celo -kromni. zagovarjati jih je pa vsekakor lahko, glede na splošne koristi, ki bi i:h imeli z izpooolnitvijo strokovne vzgoje. Neobhodno potrebno pa je — in tudj nujno. — da Ljubljana dobi za strokovne nadaljevalne Šote j^osebno poslopje in da Šole dobe učila in knjige, za kar bj bdo potrebno 5 mili ionov Din; ti otroški bj *o razdelili na 4 leta Zvonenje brez zvonov V Roubaixu v severnj Franciji so dela.ii oni dan zanimive poskus? z novim načinom cerkvenega zvonoma brez zvonov. Preizkušal j so kombinacijo gramofonskih plošč, o-a-ee valni h žarnic in zvočnikov, ki nadotnestn-jejo zvonove. Na cerkvenem stolpu so namestili tli zelo močne amplione. zvezane z Ojačevalno napravo. stoječo v neposredni bližin] fonografa v zakristiji. Fonograf je žace] delovatj in pol ure se je slišalo iz gra« mofonskih plcšč zvon en i e zvonov iz Holand-skc. Poskusom prisostvujoči cerkveni dostojan- stveniki so iziavi'i, da so s čisto zvočno reprodukcijo cerkvenega zvonenja povsem za dovoljni- Kmalu bomo torej dočakali, da bodo peli tudi v najmanjši cerkvici gorske vasi zvonovi cerkve **v. Petra v Rimu. To bo lopo in prijetno. Nastane pa takoj drugo vprašanje, namreč kako bo s prelivanjem zvonov v topove, če izbruhne nova vojna. Iz gramofonskih plošč se topovj ne bodo dali vlivati. Rdeči križ v Kranju lvrani. lio. marca Snoči ob IS. \vr\ je v mestni posvetova-1-rriei imela občni zbor podružnica Rdečega križa v Kranju, ki je v preteklem letu prav lepo izpolnjeval svojo humanitarno nalogo. Zbor ?e vodil predsednik g. dr. Silar. V preteklem letu je društvo podprlo akeirn za pomoč brezposelnim, pomcuraJo jp tudi posestnikom v občini Preddvor, ki so lanske pomladi utrpeli mnoco škode po viharju. Vršili so se tudi samarita-nski tečaji za izvezhanie sn-mari ta nov. ki bodo nastopili v »lučaju sovražneD'om. V t<> svrho l*o društvo v K.rnnju nknftaBo v najkrajšem (asa nabrati č*;m več članov in apelirano na ne-šoanstvo. da prosilce T ne odganja. V vseh občinah sreza pa se bodo ustanovili občinski odbor Rdečega križa, v kolikor že ne obstojajo, ali koder obstojajo le povenjen}-štva. V Cerkljah se je tak od'hor ■Nanoijl pred kratkim. Društvo hoče ves src. zainteresirati za idejo Rdečega križa. Pomlade k na cimn.nziji bo imel meseca aprila svov> prireditev, v zvezi z banovinskim odborom se bodo vršila propagandna predavanja, eventuelno ti filmi. Predsednik ie ostal g. dr. Sil ar. podpredsednik je novi sreski načelnik u. dr. I,ii>ovšek, v odboru pa so: gg. dr. Rezek. dr. Fajdiga. dr. Dolar. Roje. Rupert, srde. 01«_ra Ravnik, tra Slavka Savnik. jra. Hellerieva. drr. Pance kot dele- hočeta poiskati najbližjo zalogo petroleja. četrtek 22. marca: Snežni metež je strašnejši kakor kadarkoLi. VVilson in Bo-wers ne moreta na pot. Jutrišnji dan bo naša zadnja nada. Kuriva nimamo več. hrane je pa nam ostalo samo še za dva dni. Smrt mora biti zelo blizu Sklenili smo. da je ne bomo pospešili. Nadaljevali bomo svojo pot s svojo opremo ali hr;ee Elizabete in po nji mora vsak član kraljevske rodbine ali visok ple-nrč pusti:! grajskemu muzeju podkev svojega konja. Grai*?ka kronika pojasnuje to tradicijo ta ko, da se je peljala nekoč kraljica BIlMstnfl okToc gradu in en konj ie izgubil podkev, Kraljira je bila prisiljena obrniti se na grajskega kova« a. Podkev njenega konja so odnesli v grad in jo shranili za spomin Ko je zvedel« kraljica za to, jo oir-*di!a. na i puffti v gradu eno podkev svoiega konja vsak Man kraljevske rodbine, ki ?a bo vodila pot slučajno mimo gradu. \ /brk so zgodovinske podkvo iz 18. stoletja [a podkve konj v^ch zadnjih angleških kraljev do Edvarda Vili. Iz Metlike — Go>podinjski tečaj. V srede. lo. maj--ca je bil zaključen že drugi kmetijsko-go-spodinjski tečaj, ki se je pričel 10. decembra 1936. Zelo redno z velikim veseljem je posečalo tečaj 17 deklet iz okolice Metiik. Prvi tečaj, ki je trajal od 1. septembra do 1. decembra, pa je obiskovalo 22 deklet iz mesta in okolice. Voditeljica tečaja gdč. 2bogar Marija in njena tovarišica K<> vačič Olga sta v tem ča.su podali v tečaju snov, ki je predpisana v gospodinjsko nadaljevalnih šolah, seveda v nekoliko skrčenem obsegu- Poučevali so se j>oleg kuhanja najrajličnejši predmeti kmetijskega gospodinjstva kakor hranoelovje, perutni-narstvo, mlekarstvo, snaženje, zdiavst\<>, šivanje, govedo in svinjereja, sadjarstvo in vrtnarstvo, nega dojenčka, vzgojeskn j« . lepo vedenje itd. Prvi tečaj je bil v pio-storih konzumnega društva, ker pa je bilo tu precej tesno so dobile udeleženke drugega tečaja na razpolago obširnejše prostore, prazno stanovanje v gradu. Oba v-čaja je priredila banska uprava odrtrtok m. v Ljubljani. Nadaljnji tak tečaj se bo vršil od 10. t. m. tudi na Suhorju pri M- -tliki. — Sklep kmetijsko nad. šole. V sob« d* 13. t. m. je bil zaključek kmetijsko na I » ljevalne šole. ki se je pričela 14. deceml-ia 1936. radi raznih ovir nekoliko kasneje kot druga leta. Redno je obiskovalo solo okrog 20 učencev, ki so imeli 30 popoldne ov po 4 ure pouka. Z o žirom na važno>, u našega kmeta neprecenljive ustoi■.'>.■•■ pa bi bilo želeti številnejšega obisk h, tako, Vaška Venera r. ki je žela salva smeha. V nedeljo 7. marea so igralo i Igro gostovali v Semiču, rta splošno zahtevo pa so igro dne 14. t. m. v Metliki ponovili. Kakor prvič so tudi sedaj igralci v potni meri izvršili svojo nalogo in želi zasluženo priznanje Zla letos si je naše društvo zadalo veliko nalogo- zgraditev lastnega d) -ma. Te dni so se pričela končno prva dela, zakoličil se je stavbni prostor, a ciani so izkopali tudi veliko jamo za apno. Nn< tU so bili že odposlani na merodajna mesta in tudi denarna sredstva sr> zagotovljena. Tako bo vendar tam od Pungerta v najkrajšem času zadonela pesem dela. pesem krampov in kladiv, ki jih bodo vihtel«* tni-šičaste roke članov kulukArjev. RAZJLlčNE NAVADE — Moja žena je Čiidna. P redno kaj kupi, si blago od vseh strani ogleda, češ, da hoče videti, kaj bo kupila. — Moja Žema pa hoče kupite vso. kar virM. TA BO PRAVI — No. ali si prinesel denar? Sj nasoi tega Novaka? — Hiso sem našel, toda v nji je pet Novakov :n vsi zatrjuje.jo. da na ni ni?o alfl dolžni. Ed^n nie je celo posdavil pod l