imiiTiTitiiiTiiTiiiir Kranjsko - Slovenska j Katoliška Jednota H jkkSLOV~4>f,hcE OF f PUBLICATION: , j 6117 ST. Clair Ave. ! CLEVELAND, OHIO TtteihMur WTiiinmi nu Največji slovenski ; ted- ; nik v Združenih državah J ameriških \ The largest Slovenian ! Weekly in the Unit« ! States of America ' [iiiiiimiiiiniiTijxg je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje žc 37. leto GESLO K. 8. K. J. JE: 'Vse za vero, dom in narod!" otfk3al organ OF THE GRAttD CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 1923 at the Post Office at Cleveland. Ohio. Under the Act ef Aacaet 24, III*. Accepted for Mallhif at Special rate el Peetage Provided for In Section UN, Act of October 3rd, 1917. Anthorized on May 22nd, 1911. CLEVELAND, O., 7. OKTOBRA (OCTOBER), 1930 LETO (VOLUME) XVI. ZRAKOPLOV ZGOREL VESTI IZ JUGOSLAVIJE VSEM JUG08L0VAN0M V FOREST CITY, PA. IN OKOLICI Rojaki in rojakinje! Po vzgledu drugih naprednih in domoljubnih slovenskih naselbin Širom naše nove domovine Amerike, smo se tudi tukaj zbrali in sklenili prirediti Zagrebške "Novosti" poročajo: Po tržaškem procesu, v katerem so bili štirje jugoslovanski rojaki obsojeni na smrt in sramotno ustreljeni v hrbet, oe je preganjanje Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini še povečalo in poostrilo. Policijske in sodne zapore polnijo nove žrtve, onim našim ljudem pa, ki doslej še niso bili direktno izpostavljeni fašističnemu nasilju, se odvzema vsaka možnost obstoja. Mečejo jih iz služb jn stanovanj, nove službe pa ne morejo dobiti, če ne spremene svojega jugoslovanskega imena, v kolikor se to ni že zgodilo prisilnim potom in če ne pristopijo v fašistično stranko. Število beguncev iz Istre, Gorice in Trsta stalno narašča, ker je našim rojakom onemogočeno življenje na njihovi rodni gru- NAJVECJE DRUŠTVO AKTIVNEGA ODDELKA PRISTOPILO V CENTRAL!ZAJO V današnjem uradnem naznanilu je čitati prošnjo društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, IU., za pristop v bolniško centralizacijo. To je prvo moško društvo jolietske naselbine, ki bo v bolniški centralizaciji; Čast mu in priznanje zato! Zaeno poročamo na tem mestu razveseljivo vest, da je tudi društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 v Clevelandu, O., na seji dne 6. oktobra sklenilo, da bo s 1. januarjem prihodnjega leta pristopilo v centralizacijo. Kakor znano, je označeno društvo največje društvo s članstvom aktivnega oddelka naše Jednote in se ponaša zato z Jednotinim Zlatim kladivom. Delegatinje tega društva so na minuli konvenciji glasovale za splošno centralizacijo, tako so tudi na zadnji seji isto toplo priporočale. Živelo društvo sv. Marije Magdalene! Who is next? Jugoslovanski protestni shod v nedeljo, 12. oktobra. 1930 ob 3. uri popoldne v Martin Muhičevi dvorani. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JE V*RNA Zadnje dni so začele krožiti v Clevelandu neosnovane ter lažnjive govorice o solidnosti ter varnosti znane slovenske hranilnice in posojilnice (The International Savings & Loan Co.), menda iz samega zlobnega namena temu denarnemu zavodu škodovati. Se le pred nekaj tedni so državni bančni nadzorniki pregledali vse knjige ter stanje označene posojilnice in so pronašli, da je vse v najlepšem redu. Premoženje označenega denarnega zavoda je največ naloženo na varne hipoteke ali prve vknjižbe na zemljišča. Vložniki tako tudi drugi naj bodo torej popolnoma brez skrbi glede solidnosti in varnosti slovenske hranilnice in posojilnice v Clevelandu. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas tega denarnega zavoda, ki je priobčen na tretji strani. SIVOSRAJCNIKI Berlin, Nemčija. — Adolph Hitler, vodja narodnih socialistov (nemških fašistov) je naročil vsem nedavno izvoljenim 107 fašističnim državnim pof slancem, da morajo nositi pri otvoritvi "rajhstaga" dne 13. oktobra sive srajce, da se jih bo na ta način poznalo, da spadajo k tej stranki. Kakor znano, nosijo italijanski fašisti črne srajce, v Nemčiji bodo pa uvedli sive. Kavšku priredili lepo "surprise party" povodom njegove 52-let-nice za za njegov god. Te prireditve se je udeležilo okrog sto gostov. Slavijenec je prejel v dar za spomin krasen divan ali stol-naslanjač. Še na mnoga srečna in zdrava leta! Novi grobovi: V soboto zjutraj je umrla v cvetju svoje mladosti mlada Ana Magličič na 12618 Carrington Ave. Stara je bila šele 20 let. Bolehala je eno leto. Poleg staršev zapušča dva brata in eno sestro. —Po daljši bolezni je umrl v mestni bolnici v nedeljo John Jane, star 56 let, doma od sv. Trojice pri Mokronogu. V Ameriki je bival 25 let, sedem let v Clevelandu. Zapušča soprogo Ano »rojeno Tomšič, doma iz Žužemberka, pet sinov in tri hčere, Mrs. Kathrine Puber-nik, Mrs. Jennie Smith in Ano. V Arizoni zapušča ranjki enega brata ia enega pa v domovini, - .1 ' u- ; . .»ia-' . • f —V Indiji se nahaja v raznih zaporih okrog 25,000 političnih jetnikov, nacionalistov, ki so sodelovali pri zadnji usta-ji pod vodstvom njih voditelja M. Gandhija proti britski vladi. _Neki francoski čarodelnik zna na tako tajen način narediti, da konj zgine z odra. Naš ameriški avtomobilski magnat Henry Ford je *a drugačen in bolj lahek način spravil že na stotisoče konj s površja. -o- Ali imate že svojega otroka z a varovane sa pri naii Jednoti? Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, III. Cenjeno članstvo našega društva uljudno opozarjam na red- rojakov in rojakinj. Rož in vencev je bilo tri polne avtomobile. Pogreba se je udeležilo poleg sorodnikov jako no mesečno sejo, ki se bo vršila veliko pokojnikovih prijateljev v soboto, 11. oktobra v cerkve-dvorani. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Med drugim bo na dnevnem redu tudi debata glede pristopa našega društva v centralizacijo. Ne bom o tem tukaj razpravljal, rečem samo to: pridite na sejo vsi, ki ste za ali proti centralizacijo. Kar bo večina sklenila, to bo veljalo. Zatorej ne pozabite priti na sejo! _ Sobratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. VABILO k 30-letnici in razvitju nove društvene zastave društva sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, Waukegan. Illinois. Dne 26. oktobra t. 1. bo naše društvo praznovalo 30-letnico svojega obstanka in bo imelo razvitje in blagoslovi jen je nove društvene zastave. Ta slavnost se bo vršila v dvorani cerkve Matere Božje na 10. cesti in se prične ob pol enajsti uri s peto sv. mašo, pri kateri se bo blagoslovila nova zastava. Po sv. maši ob eni popoldne se vrši banket v šolski dvorani, po banketu ples in prosta zabava. Ker je ta slavnost velikega pomena za naše društvo in K. S. K. Jednoto, zatorej se vabi vsa cenjena društva KSKJ in posameznike iz vseh mest v bližini Waukegana, da nas po-setijo na ta dan in pripomorejo, da se na bolj slovesen način izvrši ta prireditev. Dobro došli v Waukegan! in znancev. Z žalujočim srcem je vsa ta množica zrla v odprti grob, kamor so truplo našega nepozabnega brata Johna položili k večnemu počitku v ameriško zemljo. Bridko nas je zadela ta izguba, žalostno poslavljajoči se od Tebe. Toda zavest in upanje nas tolaži, da pride čas, ko se zopet snidemo tamkaj nad zvezdami, kjer ni solz, ne nadlog.in ne več ločitve. Tudi mi vsi pridemo enkrat za Teboj, dragi nam sobrat! Počivaj v miru! V imenu žalujočih sobratov: Matt Curl Jr., tajnik društva. iftako "malo sej tudi ne moremo tako tako toč-ko s tako malo številno udeležbo skleniti. Zanihajte se bolj za društvene seje, saj ista se vrši samo enkrat na mesec! Enkrat sem še na tem mestu poročal, da sem jaz vsako nedeljo v dvorani do 10:30 dopoldne. Torej kdor hoče izvršiti kak posel v zvezi z društvom (plačati asesment itd.), naj pride naravnost v dvorano in mu ni treba čakati pred cerkvijo. Zadnjič sem opozoril one, ki že veliko društvu dolgujejo, da bi stvar uredili; toda žal, le prav malo so se temu pozivu odzvali. Skupna svoto, katero članstvo sedaj dolguje, ni nič manjša, ampak še za nekaj večja. Torej skušajte dolg kmalu, poravnati. S sobratskim pozdravom, John Flajnik, tajnik. ponosom zremo na njega. Druge naselbine so ie proslavile na dostojen način tega slavnega škofa, tako smo dolžni tudi mi kot člani katoliške Jednote, da Čimboli na slovesen način proslavimo njegovo stoletnico. Torej pridite vsi prihodnjo nedeljo na to spominsko slavnost. Ker slabe delavske razmere še vedno bolj pritiskajo, je prišlo na zadnji društveni seji tudi vprašanje na površje glede plačevanja asesmenta. Ukrenilo se je, da se dotičnemu, ki dokaže, da ne more nikakor plačati svojih mesečnih prispevkov, bo društvo založilo iz svoje kake zaprisežene izjave od stra- ni naših clevelandskih zdravnikov in delegatov, ki pa tudi trdijo, da se vi motite. Ako hočete dobiti take izjave, obrnite se sami na dotične, kajti urednik nima časa, da bi se spuščal v take stvari, ki ne spadajo v njegov delokrog: Takih izjav bi vi lahko mnogo dobili, kajti delegacija se še danes dobro zaveda, da je bilo priporočilo zdravnikov-delegatov glede poškodnin in operacij v celoti sprejeto kakor čitano. Ako hočete še kaj več pojasnila o tem, obrnite se na glav nega konvenčnega zapisnikarja blagajne. Seveda se mora zgla- Rev. M. Slaje, 15519 Holmes siti na seji, kjer bo članstvo Ave., Cleveland, O. njegove razmere vzelo v pretres. j Tem potom vas tudi vabim na prihodnjo društveno sejo, ki se bo vršila v četrtek dne 16. oktobra. Ker bo ta seja jako važna, prečitan bo med drugim tudi trimesečni račun, radi tega vas poživljam k obilni ude- Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa. Cijenjeni člani i članice ome- ležbi. njenoga društva! Vas pozivam Bratski varti pozdrav, da dodete na dojduču sjednicu 12. listopada (oktobra) točno u 1:30 posle podno George Panehur, tajnik. Naznanilo Vsem članom in članicam je svakoga člana i članice društva Marije Vnebovzete, št. ako je i kako moguč da prisu 77, Forest City, Pa., se nazna- stvuje na troj-mjesečnoj sjed nja, da se gotovo vsi udeležijo niči. Znate kako pravila zah NEKOLIKO KOMENTARJA Ker se mnogo piše po konvenciji, se tudi jaz pridružujem dopisnikom po konvenciji pred vsem glede centralizacije, ker se dolži pred vsem Ohijsko Ligo, da je ona zakrivila, da ni splošne centralizacije, kar NI res. Liga ohijskih društev je priporočala, da se za splošno centralizacijo ne glasuje in to iz razloga, ker niso vsa dru- ker je ža vodno" zgubil 'lji nega sinčka; kdor' pa opazuje potrto in žalostno mater, se ista vsakemu smili kajti občutkov matere nad izgubo svojega ljubljenega otroka je nemogoče opisati. Jfaj bo ljubi Bog obema tolažnik! Tako se spreminjajo časi in taka je usoda človeškega življenja, ki nam vedno donaša polno kupo žalovanja ter trpljenja! dele pred nekaj leti nazaj, kako je bila Miss Jean Bruder, mati pokojnega dečka Franka, sedaj omožena Gabler — vedno vesela in upapolna! Zdaj se ji pa kot mladi materi srce krči ker je izgubila malega ljubljenčka, katerega ne bo nikdar pozabila. Mali pokojni Frankie zapušča starše Frank in Jean Gabler, eno tri in pol leta staro sestrico Jean, starega očeta in mater Frank in Ivano Bruder ter strica Henry Bruder. Naj se med krilatci tamkaj nad zvezdami! Naše iskreno sožalje hudo prizadetim! Antonija Retzel. no ponosen. Lahko si iorer predstavljamo* vsaj približno prizor, ko tega njegovega "junaškega" sina pripeljejo prednjega v ciganski obleki, ko člana ciganske tolpe. Ne da se popisati ta prizor, posebno, ko ga bo še Pedro, "kunštni" grajski valpet, zasolil s svojimi neprostovoljnimi dovtipi. Nadaljnje vsebine ne bomo navajali, kajti bolj je zanimivo, ako gledalec ne ve za njo. Povemo samo, da bo igra od začetka do konca napeta in da bo vsakdo imel užitek od nje, ki ga ne bo nikoli pozabil. Igralci so vsi prvovrstni, enako pevci. Oboji se vztrajno urijo, tako da bo igra predvajana v vsej popolnosti. Rojak in rojakinja! Vse to se pripravlja za te. Samo tebe imamo v mislih, ko pripravljamo to igro. Pri vseh svojih velikanskih stroških in ogromnem delu, ki ga ta igra zahteva, nimamo pred očmi nič drugega, kakor samo to, da bomo tebe zadovoljili. Na dobiček pri tej''igri ne računamo, ampak samo na to, da tebi poka- NAZNANILO IN VABILO CHICAŽANOM Chicago, 111.—Vsemu sloven- žemo nekaj lepega, kar boš za Dužnost j Iz urada društva sv. Kristine, štya y Ohjo y centralizaciJi te~ skemu Chicagu je že znano, kaj vedno nosil v spominu. Ali nas nice, da št. 219, Euclid, O. . nntrphnn bo v nedeljo, 12. oktobra. Vsak- boš torej ti razočaral, da ne boš Naznanjam vsem j Članicam, kateri niste bili . po njih izjavi jim ni potrebno, članom in da gredo v centralizacijo; zato do ve, da se ta dan zopet prišel k prireditvi, ki se za te pokazalo naše fantovsko dru- pripravlja? Sigurno ne boš zadnji seji, da smo sklenili 3e na spT^no"biti za ~spTošno cen- štvo "Danica" pri svoji veliki storil tega. Prepričani smo, da ^lOhijska Liga kot taka ne more NAZNANILO Z žalostnim srcem naznanjam mo, da je v soboto zvečer dne 20. septembra nenadoma umrl naš dobroznani in spoštovani brat John Klun v 42 letu svoje starosti. Pokojnik je spadal več let k našemu društvu sv. Jožefa, št. 57, KSKJ, Brooklyn, N. Y. Bil je vnet za društvo, aktiven in vesten član, tako tudi dober in skrben soprog ter oče. Zapušča ženo ter štiri otroke. Nemila smrt ga je nepričakovano ugrabila iz naše srede; ločiti se je moral od svoje ljubljene družine, sorodnikov, prijateljev in znancev. Pokojni brat John Klun je bil rojen dne 17. junija leta 1888 v Banjaloki, pošta Nova sela. K našemu društvu je pristopil dne 12. decembra, 1909. Vsi smo ga imeli radi, ker je svoje dolžnosti napram društvu vedno točno izvrševal; tako je tudi rad delal za čast, procvit in dobrobit našega društva. Bil je zelo dobrodušen po svojem kremenitem značaju, radi tega je užival spoštovanje in ljubezen vseh, ki so ga poznali. Vedno je imel veselo in prijazno besedo za vsakega, radi tega ga bomo zelo pogrešali in ga ohranili v trajpem, blagem spominu. Dne 23. septembra zvečer ob pol osmih so se člani društva zbrali v polnem številu in smo skupno odkorakali v hišo žalosti. Tam smo izrazili hudo prizadeti družini svoje globoko sožalje, izkazali mu naše spoštovanje in se zadnjič poslovili od njega. Pogreb se je vršil dne 24. septembra ob 9:30 dopoldne. Šest članov ga je dvignilo in položilo v mrtvaški voz, potem je pa sprevod z društveno zastavo na čelu krenil v cerkev Matere Božje, od tam pa na po- prihodnje redne mesečne seje tevaju da član i članica, koji korporativno udeležiti velike trplizacijo ker kot' navedeno letili Prireditvi. Predvsem pa boš posetil "Danico" 12. okto- dne 12. oktobra. Začetek seje ne dojde na tro-mjesečnu sjed-' slavnosti Baragove 100-letnice j0 nekatera društva iz Ohio od- vzbuja splošno zanimanje igra. bra, in obljubljamo ti, da boš bo takoj po prvi sv. maši v na- niču da spada pod globu 25 v nedeljo, dne 12. oktobra po- klanjajo Torej Liga ni prav K1 se bo vPrizorila ta dan, in to imel ne samo "good time," am- vadnih prostorih. Ker imamo centi. Isprika je samo boljest poldne. Ta redka slavnost se zagrešila pri centralizaciji P° vsej Pravlci- Brez ' vsake pak "grand time." za rešiti nekaj zelo važnih točk i rad. ' bo vršila na Providence Heights se pa posameznikov hvale se namreč lahko reče, da j Izrednost pri tej prireditvi na tej seji, zato so prošeni vsi Na dojdučoj sjednici če biti pri Lurški Materi Božji na hri- so j)a moraij glasovati po naro^ bo °Pereta "Kraljica ciganov,'* bo tudi ,da bo prvič nastopil člani in članice, da se iste ude- izdavanje cijelokupnog primit- bu blizu Euclid Ave. in Char- društev. Tako je društvo K* J0 1)01110 v»deli in čuli, ena novoustanovljeni pevski zbor ležijo. ' ka, izdatka i sav ostali rad za don Rd. i Kristusa Kralja št 226 naro- najb°lj zanimivih in veličastnih društva "Danica." John Osolin, tajnik. prošle tri mjeseca. Drugo ima- Pokažite ta dan vrli Euclid- £ji0 menj kot delegatu, da gla- Postav, kar jih je bilo do Zabavali' pa se ne bomo sa- --mo važno da glasujemo hočete čani, da tudi mi ljubimo Mari- sujeni proti splošni centralize- zda^ v nažem slovenskem Chi- mo pri igri, ampak tudi potem. Društvo sv. Petra in Pavla, št. le pristupiti u centralizacij u ali j0, da potrebujemo njene pomo- cjjj. to stojj v zapisniku dru- cagu' vsebina tere same Živahen orkester nam bo igral 91, Rankin, Pa. ne. Svaki neka dobro promi- či in da spoštujemo naše velike £tva Tort»j ^ \sem jaz kot je taka, da ji bo moral vsakdo ne samo ameriške komade, am- S tem prosim vse člane na- sli, zašta bude glasovao. može kakor je bil pokojni škof tak kaj zakrivil? Po mojem 2 naPetostjo slediti. Neizmer- pak tudi pristne starokrajske šega društva, da se v velikem Dalje opominjam one člane, Baraga. Ta dan se bodo na mnenju ne. Zato ni prav, da no pa 1)0(10 to vsebino še okra- polke in valcerje. Pri mizah številu udeležijo prihodnje se- koji su suspendirani, još imaju onem hribu zbrali yerniki vseh se nas tako sodi kot da smo sile še čudovito lepe španske in bodo pa naši starejši ljudje ob- je dne 12. oktobra. Na tej seji 30 dana vremena da svoje du- slovenskih far iz Clevelanda, kontra-centralisti, kar ni res- ci«anske melodije, ki spadajo \ delavali dnevno politiko, moško bo več važnih točk na dnevnem gove podplate i da opet posta- tako tudi vsa katoliška društva niča. Pa nas napadajo v Gla- igro in ki jih bodo proizvajali in redu; tako bo na isti tudi pre- neju člani kako su i prije bili, naše velike slovenske metropo- aiiu osebe, katere ne bi imele; čitano devetmesečno finančno , i neka to učine dok nije pre- le. Tako velike manifestacije \tr< Rn„ žensko, in reševali razna solo spevi, in dalje tudi zbori vprašanja, ki pa bodo ostala ... ........... manifestacije 7ja8ti Mrs< Bej? Je napoti vsaka ciganov, kmetov in meščanov, gotovo nerešena, četudi se bo- Odbor. nfaoročilo našega društva in de- kasno, jerbo ye^ima par tako- naših vernikov ali take slavno- stVar. Kdo ve, čemu? Nikar-batirali bomo tudi glede pristo- vih, koji su pustili društvo a sti še nismo imeli v Clevelandu. te natolcevati po krivem \ pa v centralizacijo. Kakor je sada jim je žao ali je badavo Naše društvo se zbira pri ^ nt?kaj bi priporočal goto-vam že gotovo znano, imajo sada. Krive ovega i onega ali cerkvi sv. Kristine ob 1. uri vjm glavnim uradnikom pri sedaj vsa necentralna društva nitko jim nije kriv nego eni popoldne; prinesite društvene fjnanci: da naj stvari pogliha-iepo priliko za pristop; torej j sami. Svaki je u društvu za regalije seboj da potem z za- j0 med seboj, ne pa nositi v i društva nitko torej I sami. pridite na prihodnjo sejo prav sebe a nije za drugoga. za gotovo vsi člani in članice, j Sa pozdravom, da boste povedali svoje mne- Thomas Bclanich, tajnik. nje o tej važni stvari (centra- - lizaciji). Ker bo to v resnici Iz urada društva sv. Jožefa, št. zelo važna seja, upam, da ta moj poziv ne bo samo bob v steno. Ako se ne bo članstvo v velikem številu skupaj zbralo ter rešilo to točko, sam odbor nima nobene pravice or tem kaj ukrepati. To si dobro zapomnite! Nadalje opozarjam vse člane in članice, da svoj asesment 169, Cleveland, O. Cenjeni bratje in sestre! Upam, da ste čitali v raznih slovenskih časopisih poziv naših častitih slovenskih duhov- pa stavo odkorakamo na določeno javnost, ter lajati "bavbav," na mesto, hribček Matere Božje in konvenciji pa molče. Naj na se tam pridružimo številnim konvenciji povedo, če res kaj drugim vdeležencem. Pridite vedo, če ne, naj pa molče in naj vsi, brez izjeme! nc begajo delegatov, odnosno S sosestrskim pozdravom, Članstva, da se potem brez po-Terezija Zdešar, tajnica. trebe zavleče konvencija kot se je radi neosnovanih govoric pri financi. Jos. Grdina, bivši delegat. -o- Nepopisen vtis bodo tudi na- mo šele pozno v noč razšli, pravile fantastične obleke ci- svidenje torej, rojaki in ganov; dalje španske narodne rojakinje. Igrovodja. noše kmetov in sijajna oprava -o- vitezov in odličnih dam. Tudi Resolucija Slovenskega scenerija na odru bo taka, da Sokola V Clevelandu bo pripomogla izražati duh Jugoslovani: igre, v kolikor se ta ne da z učinkom izvesti s kretnjami ir govorico. Ogromno število osobja, ki bo nastopalo trebuje tudi Društveni odbor "Slovenskega Sokola" v Clevelandu, Ohio, je na svoji izredni odborovi se- , . . . . ji, ki se je završila na večer 26. o v tej igri, pa po- novemb 1930, skleni, predlo_ li velik oder, da se-*-u; , ■ _ . » Naznanilo Naznanja se članstvu društva; nikov, s katerim vabijo vso slo- Kristusa Kralje, št. 226, Cleve-vensko javnost iz cele Ohio in land, O., da je tajnik Josip Gr-Clevelanda k veliki slavnosti dina odstopil, in na njegovo Baragove stoletnice. Ta pro- mesto jc bil izvoljen brat Jo-claya se bo vršila v nedeljo, dne seph Ponikvar. Torej za vse pravočasno poravnate; nikai 12. oktobra pri duplini ali ka- informacije glede društva se ne mislite, da bom jaz hodil po pelici Lurške Matere Božje na obrnite na naslov novega taj-hišah prosit in tirjat, nazadnje Providence Heights (Chardon nika na: 1030 E. 71st St. jih pa dobim še pod nos. Re? Rd. in Euclid Ave. Ave.) ob pol je, da so sedaj delavske raz tretji uri popoldne, mere slabe in da se težko pla j Tudi naše društvo se bo od-čuje asesment; toda imamo pa zvalo temu pozivu, ker je bilo tudi nekaj takih članov, ki se na zadnji seji sklenjeno, da se zanemarjali redno plačevanje te slavnosti udeležimo korpo-asesmenta v najboljših delav- i rativno dopisi bodo lahko pokazali prizori vsej svoji mogočnosti, smo najeli za to prireditev dvorano z enim največjih odrov: Resolucij* kar jih pride v naši naselbini v poštev, namreč C. S. P. S. dvo rano na 1126 W. 18th St. Kakor je razvjdno v toza- žiti današnjemu jugoslovanskemu protestnemu shodu v a Slovenskem Narodnem Domu, sledečo resolucijo: a: "Slovenski Sokol" v Clevelandu, O., slehernemu Slovencu in Slovenki ter ostalim Jugoslo- . ,. ... rr , , ..... . vanom poznana narodno na- »alle, III.—Ko prebiram devnem oglasu na tretji strani . - - . . 1 , . . , . i predna skupina, ki se ze 33 let časopise, skoro drugega tega lista, bo v igri nastopilo n/i„i„f„,„• .. , " , udejstvuje med našim narodom Glavna oseba. La Salle razne ne najdem, kakor Ie pritožbe o preko 70 oseb slabih časih. Tudi tukaj v naši okrog katere se sučejo vsa de- v Clevelandu, ima v svojih na-.........XT i . . _ .. . , 1-.... zapisano tudi deklaracijo ustnica uredništva ^z\ssl" ^i«-"-*«- « - __tje sc še večje. Vse obljube na nim petjem in s svojo lepoto boljše čase so zaman! Niti zvez- očara vso špansko deželo. Ne Sobrat Martin Težak, pred- glasi: "Jugoslovansko Sokolstvo iz- ednik društva št. 29, Joliet, III. »« posredovalnica za delo, ki jc samo navadno ljudstvo, ampak in zarobljenim raža svoje simpatije tlačenim našega naroda Zbiramo se ob 2. uri!-Na vaše ponovno pismo vam začetkom tega leta proučevala tudi plemenitasi naravnost bla- in se ho& pobri„J hriba, kjer se zbira tem potom odgovarjamo slede-^tukajšnje razmere m> mogla. m- ;zne » njo. Proti vsem pa lesno duševno, nravno gospo-" i m - . .-nonr likrpniii. D»Licni uraani- nslan»> manna, dokler r»r> skih razmerah. Zapomnite si. i^a < vrhu____ ___ _________- Bl W, V ^ I da se bo z dolžniki asesmenta'sploh vse občinstvo^ Tam" nas čo: * "" l^esar ukreniti. Dotični uradni- ostane hladna, dokler ne sreča ^' politično "^vzdieo" postopalo strogo po pravilih bo čakala že naša društvena za- Urednik Glasila nima nikakc ki ro nam le obljubovali boljše mladega, krasnega viteza Don neodvisnost in svobodo Ce potem katerega suspendaci- stava, s katero bon& korakali pravice na svojo roko poprav- .čase, a položaj postaja vedno Alionza, kateremu je bila dode- ..Tako razumevano e in njego-Lb.ra,tov 4 za večno počh-a že toliko naših' Zal,-da se jih izmed V~ se 116 članov i med narode v tujem svetu. S njego- -----u» « opozori Dalje zahtevate v dokaz ne- toži, kako hudo mu je pri srcu lV0 domnevano junaštvo skraj-iS ne?a Jugoslovana ^ ame" (Dal]e na 3. strani). ** ' GLASILO K. S. K. J., OCTOBER 7TH. 19S0 8 riškem ozemlju o krivicah, ki se godijo našim trpečim bratom in sestram, da postane na* rodni glasnik in zagovornik. Nadalje "Slovenski Sokol' OB. IVAN ZAPLOTNIK: JANEZ CEBULJ MISIJONAR V AMERIKI mašo pridigoval b tem agento-vem povabilu. Pridigo je poslušal tudi agent sam, ki je prišel v cerkev, da pazi na go-1 spoda in njegov govor. Ali Ce- --------------------»JA^U« III UJCgUV stavi veliko upanje v potrebno . Najveselejši dogodek v mo- bulj je pridigoval v chippawa organiziranje Jugoslovanov v Jem sedanjem misijonskem iiv-jščinij kRtere agent ni prav nič Ameriki, v stalno jugoslovan- *jenJu Je pa ustanovitev druž- razumeL Cebulj je Indijance sko obrambno organizacijo, ka- ** »»nosti z nepričakovanim 3varilt naj he hodijo v zboro. tere namen in delovanje bi bilo/ «sPehom- Nedeljo 23. novem- j valnico Posledi'ca je bila, d« da informira predvsem ameri-tbra 8e™ od,očl1 za ta namen m|je bil agent tisti dan razočaran, ško in v Ameriki pisano tuje- sem v kr^anski indijanski cer- ker skoro nobenega katoličana zemsko časopisje o današnji si- kvi Pridi*oval o hudih nasled-!ni bilo bHzu tuaciji naših Jugoslovanov v klh Pijančevanja. Opisoval sem Pri drugi priliki je bilo na. fašistovskem režimu. Nadalje IndiJ»"cem žalostne zglede ne- znanjeno, da bo pridigar iz skuša po možnosti opozoriti vse kdaj mogočnih indijanskih na- Shawano imel shod in propove-ameriške skupine, ki nosijo v rodov' kl 80 skoro popolnoma dova, v Little 0conto, v hiši; svojih načelih obrambno misel ^umrli zaradi hude spačenosti kjer je Cebulj navadno maže. do vpoštevnja človečanstva. j ™ izlastl zavo,J° . PU^evanja. val> kadar je tja pršiel. O tem Gotovo pa bi ta organizacija Dokazoval 3em Jlm potrebnost Cebulj zve in_ne bodi len__ obveščala tudi naše državne in m konst krscanske treznosti, | takoj odhiti tja ter pokvari ves vladne zastopnike in urade, da ako h°cejo svoj narodni značaj protestantski načrt, tako da je bi bili informirani o krivičnem P°^ina- pridigar našel hišo skoro čisto ravnanju z našimi Jugoslovani Precej po pridigi so pristo- prazno jn moral z dolgim no-od strani fašistov. Vršila bi pih k oltarju trije indijanski za gom oditi ta organizacija vsa druga dela. treznost vneti Poglavarji ter so; Protestantje, agenti kakor ki bi bila mogoča v njenem v čvrstlh £°vorih opominjali tudi pridigarjif s0 bili sicer pre-področju v danih razmerah in SV0Je Podložne, naj brez odla- kanjenif aii Cebulju niso bili časih. 8anJa »Polnijo voljo Velikega ,kos m se> da je to začel Zato "Slovenski Sokol" pri- Uuha' kl se Jim danes nazna- agent slutiti že takoj od po-poroča temu zborovanju, da na- nja: naj P°nizno sprejmejo na- četka; kajti vrcdno se mu j? roči sedanjemu odboru za pri- uk duhovnika, ki jih priganja k zdelo že koncem septembra pravo protestnega shoda, da se ltreznostl; naj se nemudoma od- lg73 v svojem letnem poročilu stavi načrt in organizira stalno povedo 2rdem" žganemu stru- Q memominskih Indijancih pri-obrambno organizacijo Jugo- pu' kl ga Jim P^ajajo bvez-; pomnitit da so "edino čisto ver-slovanov v Ameriki, da po svo- v,estJni EvroP" v neskončno sko delo mad njimi vržiH roma. jih danih razmerah, okoliščinah skodo na duši in na te,esu-in času pomaga razjasniti tra-l. "Izvrstne besede poglavar-gedijo primorskih Slovencev in Jev 80 obrodil« gorečnost v sr-Jugoslovanov Ameriki in osta-lC,h dlviakov- »va in osemde- jliko oseb je pokopal, se pa ne ve, ker pogrebov ni vknjiževal, 'ali pa so se tozadevne matice izgubile. Ob Lake Superior in v Marnetu Medtem ko se je Cebulj v Kasha no boril za vero svojih duhovnih otrok, so ga njegovi prejšnji misijoni ob Lake Superior zelo pogrešali in za njim žalovali. Ondotni Indijanci in "Častiti in dragi oče! Upamo, da še niste popolnoma po- pri rastek imigracije. Spol in starost priseljencev nisti (misli zaničljivo katoličane), ki imajo zdaj duhovnika v Keshena." _________ _________ ...________. Tekom naslednjh mesecev lemu svetu. Sedaj zbrane sku- set Jlh Je Prist0Pl10 ter bili se je agentov strah pred Cepine. ki že delujejo po isti po- 8p^etl v treznostno društvo. buljem še pomnožiit kot se jas. ti, bi se pridružile temu giba- V pondeljek 24. novembra no vidi iz njegovega naslednje-nju, tako da bi ne bilo jugo- sem se napotl1 v Tlhkvahone, ga ietnega poročila, kjer piše slovanske naselbine v Ameriki, ,ndlJanSko naselbino ob gorenji j L septembra, 1874 v svoji one-ki bi ne imela članov te organi- reklT 0konto 20 angleških milj mogH jezi. zacije. 06 Kesheno, kjer sem pridobil začetku ,eta sem upa, da Ako hočemo imeti delne vspe- Indijancev za treznost. Ju- | bom mogel otvoriti delavsko he za rešitev naših bratov in tn P°Jdem .na severozahodno šolo toda izkušnja in Opazova- 1929. Od prej omenjenega šte-, in 576 nepriseljencev), odšlo vila je bilo 241,700 priseljen- pa 901. Prirastek torej znaša cev in 204,514 nepriseljencev. 989. Dalmatincev, Bosancev in Priseljenec v tem pogledu je Hercegovcev prišlo 303 (108 inozemec, ki je bil pripuščen v priseljencev in 195 nepriseljen-Združene države za stalno biva-cev), odšlo 782. Pomanjkljaj nje. Nepriseljenci so inozemci, je torej 479. ki so začasno pripuščeni v Kakor je iz omenjenega raz-Združene države, kakor tudi vidno, ameriško prebivalstvo inozemci, tukaj nastanjeni, ki jugoslovanske narodnosti je ...... 8e vračajo po začasnem obisku stacijonarno, v kolikor se tiče belci so mu pošiljali pismo za v starem kraju. Ako priravna-; imigracije. Približno toliko pismom, prošnjo za prošnjo, mo število pravih priseljencev ljudi prihaja, kot odhaja. Ako naj se jih vendar usmili in v minulem fiskalnem letu z oni- pa vzamemo samo Slovence in pride nazaj. Eno iZmed teh mi v prejšnjem letu, najdemo Hrvate iz banovine, število izredno ljubeznivih pisem se da je imigracija še bolj padla: istih stalno dobiva tflasi: 241,700 napram 279,678. Po-[vsled rastek ameriškega prebivalstva vsled priseljevanja (namreč AL. . zabili svojih otrok ob Lake Su- prebitek priseljevanja nad iz- vzamemo skuPn? perior. Kako hrepeneče smo seljevanjem) je bil najmanjši ^ J vas želeli zopet videti med na- od leta 1921, ko je vstopil v ve- ™ flskalnem letu' mi, za katere ste toliko let po ljavo sistem kvote. KOt 1)0 navadl prese&aJ0 števil° očetovsko skrbeli, nas ljubili in Sploh je znano, da gospodar-poučevali! Bolj kot kdaj prej ske razmere vplivajo na prise-čutimo zdaj, koliko smo z vami ljevanje. V dobah gospodarske izgubili, in žalostni priznava- krize imigraciia pada in izse-mo, da nismo cenili vsega truda ljevanje raste. Sedanji indu-in napora, ki ste ga znami ime- strijalni položaj v Združenih li. Ali usmilite se nas in od- državah je bržkone ' prispel k pustite nam, dragi oče! Ob- znižanju imigracije, ali tudi 1 j ubijamo vam, da bomo v bo- drugi faktorji so bili merodaj-| doče dobri in hvaležni ______ __________ __________________________ večji od-1 Število podvojilo in v naslednjih se spet v svoj stari^misijon, Iimigradjo T^Mehike kar ^za kot "ava- petih letih se je zopet več kot kjer ste s tolikim blagoslovom 68 4 odsto Tudi skupno šte- '?1" J 1 6 let starlh Je P^^110- od leta 1926 do delali skoro ves čas svojega du- vilo kvote po narodnostnem iz-16J7'' m pa v Jf je bil° ^tiranih 63,- hovskega življenja. To upamo viru kateri sistem kvot je v med 6' in 21' letom' To 730 »nozemcev. In te številke in želimo tem bolj, ker nas v veliavi Ao lo od minora fis-lJf. deloma Popisati gospodar- se nanašajo le na inozemce, ki skim razmeram, večinoma pa so bili deportirani prisilnim po- žensk, 52.9% je bilo moških. Druga stvar pa je, ako vzamemo le priseljence v pravem pomenu besede. Lani se je zgodilo, da je drugič od leta 1871 število ženskih priseljencev bilo večje ko moških. Ženske so cev. V razdobju od leta 1871 prišlo približno 7,000 takih priseljencev, lani pa 32,105. Izključeni priseljenci - Leta 1930 je bilo manj inozemcev izključenih kot v prejšnjem letu. Dandanes ta izklju-čenja inozemcev, ki bi radi prišli v Združene države, se vršijo večinoma ob kopni meji Združenih državah. Ali tu je število izključitev padlo lani 5,891 napram 15,509 v prejšnjem letu. Razlog za to ni še do-gnan. V pristaniščih so dandanes izključitve precej redka stvar, odkar se inozemci precej strogo pregleda vaj o že s strani ameriških konzulatov v starem kraju. Od 890,376 inozemcev, ki je pripotovalo v New York, le 1,025 je bilo izključenih. Deportacije Glede deportacij ima leto 1930 pravcat rekord. Deportiranih je bilo 16,631. Leto poprej je število deportacij znašalo 12,908. Vedno več ljudi se deportira. V vseh petih letih 1921-1925 je bilo skupaj i do 1929 je povprečni odstotek deportiranih 120,000 ljudi. Te-sk otroci. J ni. Strogo uveljavljanje prise- ^ [migrafje znašal 364 kom Prihodnjih petih let se je vrnitp ii.;w rrnl/AMAir i/\ itiiiin 1/> » deportacijskega po-nam priseljenca. Zlasti to je stopanja. Bržkone ravno toli-razvidno iz podatkov o sorodni- ko inozemcev je prostovoljno kih, ki vživajo venkvotne vize. pravico do Leta 1925 izje sester, moramo biti organizirani vsi Jugoslovani v Ameriki. Odbor "Slovenskega Sokola' stran ponujat sveto treznost še i drugim sem ter tje po wiscon-sinskih gozdih raztresenih pre- želi, da se njegovim željam biyajočih diviakov nje sta me privedla do sklepa, da je za protestante nepraktično lotiti se takega podjetja za ta rod. od katerega sta dve tre zimo bo vojska zoper žganje, k je najhujši sovražnik indijan ustreza ter je tudi pripravljen na sodelovanje. Za društvo "Slovenski Sokol" Vinko Levstik, starosta. Frank Cerne, podstarosta. Janko N. Rogelj, tajnik. Frank Sober, blagajnik. Gori označena resolucija je . bila soglasno po številnih zbo-rovalcih sprejeta. -o- Moja poglavitna naloga to tjini katoliški, in ki ga lahko in popolnoma vladajo njih duhovniki; ti bi ss naravno posta- skih divjakov, kajti žganje naj- j viIi ^ robu » bolj ovira krščanstvo in pravo Seveda je to agentovo bese- omiko med ameriškimi Indi dK;enje glede šole samo prost Jan(;1' . izgovor in navadno blatenje, da Sledijo nekatere osebne reči|nnravW in opere svojo br3Z. kajti preko "upanja" 2IVA REKLAMA ZA PISATELJE opraviči del nost, s svojo šolo itak ni prišel, kot je jasno iz navedenih njegovih besed. Cebuljevo krepko delovanje tekem leta 1874, se najbolje Dva angleška potnika sta pri- dobi; ali kaj pomaga, ko dru- zrcali iz nadaljnjega poročila šla v Inomost. Hotelske sobe so ne znam kuhati kakor čaj jstega agenta, ki pravi: bile vse oddane in že sta misli- in krompir . . . Kadar sem pri "Prizadevanja katoliškega la, da bosta morala prenočevati evropskih naseljencih, se mi duhovnika med Menominci so bila čudovito uspešna. Pod njegovim vplivom so mladeniči Kadar sem pri Indijancih, si vedno le sam kuham in go-. tovo bo tako vso zimo. Divjačine je sicer dost^in tudi mnogo drugih reči se lahko tukaj je nas v veljavi še le od minolega fis-malo dneh zapusti naš sedanji lalnega leta, je za približno """" "7*."™"' , , duhovnik F. Ks. Phaller, ki za i0)000 manj kot skupno število Zak°nU' kl daje prednost ^uži-tom vsled stalno odide k Bad River. Upa- kvot po prejšnjem sistemu, mo in prosimo Boga, da podpi- Da je imigracija neomejena, sanim blagohotno izpolnite nji- bi se seveda lažje spoznal vpliv hove vroče želje in hrepene- gospodarske krize na imigraci-,_ "je-* jo. Ali sedaj, ko je kvota ome- f(J Ta spomenico vdanosti je bi- jena in je v nekaterih deželah la sestavljena v angleščini; vcliko število ljudi, ki čakajo podpisali so jo Francozi. Nem- na kvoto, ni pričakovati odloč-ci in Irci, na čelu jim F. Ks. nega zmanjšanja imigracije Pfaller. Isto prošnjo so sesta- vsied gospodarskih razmer, stavili tudi v čhippawajščini in Vendarle v nekaterih deželah je io podpisali F. Ks. Pfaller, oba vpliv gospodarskih razmer raz-j indijanska glavarja Janez Buf- viden. Kvota za Angleško je falo in Jožef Chicago ter 127 veliko narastla in se je priča-' drugih Indijancev. kovalo, da vsled mnogo večje To in pa prošnja škofa iz La kvote 8e bo čakalna doba na Crosse je Cebulja pripravilo, Angleškem znižala za polovico, da je Kesheno zapustil in se to je< da bo tam kvotni prise-avgusta, 1871 vrnil k Lake Su- ijenec čakai 12 do 15 mesecev,' perior ter s tem prav zelo raz- dokier ne prido na vrgto. Dej- [ (veselil ondotne be'.ce in Indi- stvo pa je, da v mesecu juliju1 jjance. Obiskal je Bad River. niso ameriški konzulati na Ashland, Bayfield, La Pointe, Skotskem imeli niti enega pro-Red Cliff, Courteis Oreilies, silca v čakalni listi in da sploh Cloque in Superior, kjer se je tam vsakdo lahko dobi vizo ta. i v decembru tudi nastanil. Kr- j^j Priseljevanje in izseljevanje V fiskalnem letu je prišlo v Združene države po uradnih odšlo, ko se jim je zažugalo z deportacijo. na prostem. Ker sta le s teža- nekoliko bolje godi. Ali vendai vo lomila nekaj nemških be- niorgm reči, da se mi še nikoli sed, je bila zadrega tem hujša, "i tako slabo godilo kakor splošno nehali" uživati opojne stil je blizu sto Indijancev, velikih in malih. Toda ostal je tam le malo časa, ker je maja. 1875 Superior zopet zapustil. , .., , . ,. Najbrž bi bil ostal še dalje, ko stat'8 ,kab 241,700 priseljencev Boji s protestanti pijače: Vendar pa je agentu in uslužbencem (Cebulj) pre- V obupnem položaju so ju po- zc^aJ slali v trgovino z navodilom, da je tam gotovo kak prostor za Tekom Cebuljeve odsotnosti prečil, da bi poskusili izpopol-prenočevanje na razpolago. Bil v Evropi so bili brezvestni fa- niti njegovo delo s tem, da bi je to trgovec s pohištvom. Po- natični uradniki v menominski ob nedeljah prirejali zmernost-kazal jima je ležišče, opozoril naselbini (rezervaciji) svojo ne shode v zborovalnici in šopa ju, da naj preko zakrinjala, ničvredno vnemo še podvojili, lah." ki je ločil ta prostor od druge- mogoče baš nasproti njemu. S j Cebulj je pač vedel, kaj se je ga, ne hodita. Odkazano leži- pomočjo protestantskih pridi- s tistimi zmernostnimi sejami šče je bilo strahovito trdo in garjev iz Shawano so na vs? nameravalo. Zato je kot ve- kljub veliki utrujenosti Angleža kriplje skušali Indijance, kato- sten pastir svoje ovce svaril nista mogla zaspati. Vstala sta, liškc in poganske, "spreobrniti" pred njimi, češ, da so le golo prižgala žveplenke in iskala po k protestantizmu. Spričo te slepilo, in da agentu ne gre sobi, kje bi se dalo dobiti kaj nesramne drzovitosti se je pa prav nič za zmernost ali trez- mehkega. Prvi se ojunači in Cebuljev ognjeviti značaj po- nost. In prav je imel, kajti kljub prepovedi odgrne zakri- sebno lepo pokazal. "Brez bo- kmalu nato je bil agent odstav- njalo, kjer najde pripravljeno ja ni zmage," si je mislil in se ljen zaradi—pijančevanja, prvovrstno posteljo. Niti za odločno lotil svoje naloge. Ne- Razne nepričakovane izkuš- trenotek ni pomišljal, temveč je ustrašeno je udaril po slepar- nje so protestantskim "aposto- skočil v posteljo ter sladko za- jih, razkrinkal hinavske splet lom," agentom kakor tudi pri- spal. Niti najmanj ni pomislil ke agentove in njegove sodrge, digarjem, vzele pogum, da so na to, kje se nahaja in se je na- razložil Indijancem katoliške naposled svoje nakane opustili, pravil kar najbolj udobno. Ko nauke in jih opominjal, naj ne ko so videli, da ne morejo ka- je drugo jutro vstal in pogledal poslušajo protestantskih pridi- toliške vere v srcih Menomin- skozi okno, je videl, da je zbrana garjev. Govoril je tako živo in cev omajati. In to je bila v pod oknom velikanska množica prepričevalno ter s takim jispe- zelo veliki meri Cebuljeva za- ljudi, ki se je nad Angležem ne- hom, da se je le prav malo ka- sluga, kar je razvidno tudi iz malo zabavala. Postelja, kjer toliških Indijancev dalo protes- je prenočil, je bila namreč re- tantom zvabiti, a za stalno niti klama, okno pa — izložbeno. — eden ne. Večina poslušalcev, Kjerkoli se je Anglež še v Ino- kolikor so jih sploh imeli, so jčuječnosti in goreči vnemi Ce-mostu pojavil, je bil predmet pi in 204,514 nepriseljencev. Vsega skupaj torej 446,214 inozemcev. Odpotovalo pa je u Združenih držav 272,425 inozemcev. Cisti prebitek znaša torej 173,789. Za toliko je narastlo število ameriškega prebivalstva vsled imigracije. To bi ga ne bile začele oči boleti in če bi mu ne bili Menominci tako pri srcu. Da bi bival v bližini Meno-mincev, je Cebulj septembra, 1875 prevzel župnijo Naše lur-ške Gospe v Marinette, ki je na meji Wiscosin države ob . ustju Menominee River. Živeli Je zares mala so tam Irci, Francozi, Nemci Viri priseljevanja _ in Indijanci. Župnija je bila Vsled nove kvote se je število več mesecev brez duhovnika, priseljencev iz poedinih dežel V njej je Cebulj našel nedo- precej spremenilo. Imigracija vršeno cerkev, katero so bili iz Angleške je napravila velik nekaj let pred njegovim priho-,3kok, kar za 54.8%. Število dom začeli graditi. Z običajno priseljencev iz skandinavskih gorečnostjo se je lotil posla, dal dežel in iz Nemčije pa je znat-cerkev predelati in dogotoviti no padlo. Priseljevanje iz vse j ter obzidati z opeko. Ustano- Evrope skupaj je padlo za 7%-I vil je tudi župnijsko šolo in jo Največji upad imigracije pa je izročil vodstvu šolskih sester bil, kakor rečeno, iz Mehike. Notre Dame. Septembra, 1876 Iz Italije je prišlo v okrog-so prišle štiri sestre in šolo za- lih številkah 18,000 priseljen-čele s 40 otroki, katerih število cev in izselilo se je v Italijo se je pa v kratkem več kot po- 12,311 inozemcev. dvojilo. To je* bilo jedro, iz Kar se tiče Jugoslovanov, so katerega je poleg župnijske šo- sledeče statistike zanimive: le nastala pozneje cvetoča aka vsa slovenska chicago Je vabljena, da se udeleii VELIKE PRIREDITVE Slov. Mlad. Sam. Podp. društva ('Danica" kl se ba vršila V NEDELJO, 12. OKTOBRA 1930 Pttetek točno ob S. uri popoldne V C. S. P. S. DVORANI, 1126 W. 18TH ST. SPORED: 1. Nastop pevskega zbora društva "Danice" 2. Igranje na citrr, proizvaja Mr. Janko K opore 3. Pozdravni nagovor predsednika društva •"Danice" 4. Igra "KRALJICA CIGANOV" i opereta v štirih dejanjih SODELUJOČE.. OSEBE: — DON FRANCISCO, plemenitaš .................................Mr. Prank Kraponc DON ALPONZO. njegov sin ..........................................Mr. Frank Grad DON FERNANDO, graščak ......................................Mr. Nick Mencinger DONNA KLARA, njegova soproga ............................Miss Anna Ribič DON EUGEN, njujin sin ........................................MrM. Anton Krapenc DON KONTRERAZ, policijski častnik ____________________Mr. Jos. Gerbajs DONNA Petronela, njegova zaročenka ....................Miss Anna Kopo re GLAVAR ciganske družbe ........................................Mr. Frank Aufjustin VIJARDA. ciganska mati ...........................................Misc Brigita Špenko PRECIJOZA, ciganska deklica .................................. Miss Mary Pintar LOVRO, cigan ...............................................................Mr. Jos. Gerbajs PEDRO, grajski valpet pri Fernandu .....................„..Mr. John Hujan FABIJ. gostilničar ...................................................................Mr. Jos. Prah PRVI KMET .......................................................................Mr. Prank Ribič DRUGI KMET ..............................................................Mr. John Kržišnik Družba gospodov in dam. Strežniki. Družba ciganov. Zbor meščanov. Skupina kmetov. Skupno nastopa v igri pr ko 70 karakterjev Igrovodja Mr. Peter Vidmar. Vodja petja Mr. Ivo Račič 5. Takoj po igri se prične PLES IN PROSTA ZABAVA Godbo preskrbi orkester "BILL GARDNER'S AMBASSADORS Vstopnina: V predprodaji 50 centov; pri vratih 75 centov Za vsakovrstna okrepčila v jedi in pijači bo v izdatni meri preskrbljeno. Da bo vsakdo s prireditvijo zadovoljen, vam garantira ODBOR besed nekega misijonarja, ki piše: "Za Bogom se je zahvaliti le demija za vzgojo deklet. (Dalje prihodnjič.) -o- Iz Jugoslavije se je priselile v Združene države 1,737 ljudi (napram 1,369 v prejšnje mfiskalnem letu) in izselilo se je iz Združenih držav v Jugoslavijo Priseljevanje tekom leta 572 ljudi (napram 784 v prej krih opazk in ni kazalo mu drugega, kakor vzeti kovčeg in oditi domov. Toda tudi doma so prijatelji mnogo govorili o živi reklami Angleža v Inomostu. -o- Mišljenja in obiska bi se ne smelo nikomur vsiljevati. • Kdor preveč rad in predolgo govori, nima dosti poslušalcev. bili pogani. Toda tudi od teh buljevi, da so se napori zagri-se jim kljub vsem naporom ni zenih spreobračevalcev izjalovi-posrečilo niti enega pridobiti za li in dai so Menominci ohranili svojo vero. Neko nedeljo je pred veliko mašo prišel pred cerkev agent sam in Indijancem oznanil, da bo, ko se božja služba v cerkvi konča, tudi v zborovalnici shod in da naj vsi pridejo tja. O tem je neki Indijanec takoj obvestil Cebulja, ki je potem med I vero. Cebulj je bil prišel med Menominee septembra, 1873 in živel izmenoma v Keshena in Shawano do junija, 1874. Tekom tega časa je vpisal 102 krsta, indijanske in bele, od katerih je bilo 10 ali 12 konver-titov; poročil je 13 parov; ko- 1930 Število inozemcev, ki so prišli v Združene države tekom fiskalnega leta 1930 (to je 1. julija, 1929, do 30. junija, 1930), je bilo znatno manjše kot v predhodnem letu. Število vseh inozemcev, pripuščenih tekom minolega leta, je znašalo 446,214, kar pomenja 6.9 odsto manj kot v fiškalnem letu šnjem letu). Kar se tiče Jugoslovanov po narodnosti, razdeljenih po sta-rem načinu v rabi pri ameriških statistikah, je v fiskalnem letu prišlo: Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 1,556 (744 priseljencev in 812 nepriseljencev). Odšlo pa jih je v istem letu 2,069. Pomanjklaj znaša torej 513. Hrvatov in Slovencev: Prišlo 1,890 (1,314 priseljencev se bo plačalo za informacije, ki dovedejo do aretacije in obsodbe katerekoli osebe, ki širi ali navaja koga drugega, da širi kakršnekoli lažnjive itjave, govorice ali namigavanja, ki postavljajo v slabo luč finančno stanje slovenske posojilnice in hranilnice, THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. CLEVELAND, OHIO. (Ta nagrada razpisana v smislu državnega^ zakonika, Gen. Code, Sec. 13383-1. J — "nn nf1T '! m* K» S. K. MM H mxim 18 OFFICIAL ORGAN AMD PUBLISHED « TBI GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUO UNION Of the UAA. to the Interest of tbe Order OflKli SUf Mi OUt Atom Telephone: GUmULRD, ono MIS Terms of Subscription: For Members Yearly For Nonmembers ~~~~ Forelgn Countries —. .........g >83 prošnja našim dopisnikom in sotrudnikom Jesen je tukaj, za njo bo pa nastopila dolgočasna zima. V taki dobi smo najbolj radi doma na gorkem in po dovrSe-nem delu preganjamo čas na različne načine. Gotovo najbolj primerno razvedrilo v dolgih zimskih večerih je lepa, podučna knjiga ali pa kak časopis; to sta dva dobra prijatelja in spremljevalca v vašem življenju. Slovenci imamo številno lepih ter podučnih knjig, le škoda, da se istih mnogi ogibajo. Dobite jih morda na posodo od kakega znanca, ali v Čitalnici če se ista nahaja v vaši naselbini ali pa v Ljudski knjižnici (Public Library). Večje ameriške Ljudske knjižnice imajo tudi slovenska književna dela na razpolago če pa ne, pa prosite knjižničarja, da jih naroči. Glede časopisja vam v prvi vrsti priporočamo katoliške liste, poleg teh pa gotovo tudi radi čitate ugledne domače, ali lokalne liste. Skoro vsak list ima svoje privlačne kolone, katere či-tatelji radi zasledujejo. Med temi so gotovo v prvi vrsti novice o življenju in gibaniu naših rojakov širom Amerike, kar se poroča v dopisih. List, ki ima mnogo stalnih ter dobrih dopisnikov, poročevalcev in sotrudnikov, je v obče priljubljen med čitatelji. Urednik "Glasila" je že večkrat javno apeliral na cenjene naročnike in čitatelje za tozadevno blagohotno sodelovanje. Vemo, da je po številnih naselbinah mnogo sposobnih poročevalcev iz vrste članstva, katere bi lahko uvrstili med naše stalne dopisnike, toda ti rajši molčijo, ali se pa poslužujejo drugih listov. Vsak čita tel j "Glasila" spada gotovo k naši Jednoti. Kot tak nai bi se zavedal, da je tudi on solastnik tega lista in naj bi se aržal gesla "Svoji k svojim!" Tako prihajamo s tem s ponovno prošnjo na cenjene čitatelje, da nam gredo na roke. Osobito naj velja ta apel bratom tajnikom in sestram tajnicam naših krajevnih društev. Če zveste za kako novico v vaši naselbini, naznanite isto takoj našemu listu kajti preveč zastarele novice nimajo več take vrednosti. Je dosti važnih stvari, ki se dnevno dogajajo med našimi rojaki širom Amerike bodisi na društvenem, kulturnem ali družabnem polju, ki zaslužijo, da se jih v javnosti omeni. Torej se še enkrat uljudno priporočamo vaši naklonjenosti. o jednot™ znakih Najprvo vas prosimo, da nikar ne mislite, da deloma s tem morda reklamo za kako tvrdko, ki izdeluje razne društvene potrebščine. Ta članek navajamo povsem z drugega in pravega stališča. Kakor znano, imajo različne organizacije svoje zastave, bandera, uniforme, regalije in tudi znake. Pri ameriških podpornih društvih so prišle v novejšem času uniforme že iz mode, tako tudi ne nosijo več zastav pri pogrebih na pokopališče. V rabi so pa še regalije in pa znaki. Regalije in znaki služijo v prvi vrsti kot reklama za do-tično organizacijo, seveda tudi zastave. Pri nas, Slovencih si društva brez zastave sploh ne moremo misliti. Regalija, oziroma znak je vidno znamenje, da spadaš h kaki organizaciji bodisi že te, ali one vrste. Z znakom na prsih tudi javno priznavaš načela dotične organizacije in izražaš s tem svoj ponos nanjo. Pri Amerikancih je navada, da se radi postavljajo in ponašajo z raznimi znaki; nosijo jih na prsih v obliki gumba, ali kot privesek pri uri, v prstanu ali pa kot iglo v kravati. Kakega jako vnetega društvenika boste videli, da nosi vse te stvari ker je ponosen na svoje društvo in na svojo organizacijo. Med vsemi različnimi simboli ali znaki je gotovo najlepši križ. Naša K. S. K. Jednota ga ima tudi v svojem uradnem znaku. Če ste torej vnet Jednotar, ponosen ns prvo in najstarejšo slovensko podporno organizacijo v Ame« riki, ne sramujte se nositi Jednotinega znaka na svojih prsih. Ne samo ob nedeljah, ampak vsak dan. S tem zna* kom stopite lahko z mirnim srcem med široki svet. Vsakdo, ki bo videl znamenje križana vaših prsih-v obliki tega zna' ka, bo na tihem izrazil svoje spoštovanje bodisi do križa in tudi do vas češ: to je gotovo vrl človek, ki nosi najlepši simbol na svojih prsih. Če vas kdo vpraša, kaj znači ta znak, razložite mu in povejte, da ste član naše dične podporne organizacije, prve in najstarejše te vrste v Ameriki. Nošenje Jednotinega znaka ima pa še druge dobre pomene. Ako potuješ, pa srečaš kakega neznanca, ki nosi jednak znak kot ti, ga boš gotovo z veseljem pozdravil in nagovoril; saj sta si oba Jednotina brata, čeravno se morda še nista nikdar videla. Vesel boš tega snidenja ti, tako pa tudi tvoj dosedaj neznani sobrat. Jednotin znak je torej lepo sredstvo za pridobivanje novih znancev. Še v drugih slučajih služi Jednotin znak svojemu dobremu namenu. Pripetilo se je 2e, da so nekje na jugu na Železniški progi našli neznanega od vlaka povoženega človeka. Mkakih posebnih listin ni imel pri sebi ali kaj dru* izvzemši Jednotinega zmaka. končno dognale njegovo pravo itje in sestre! Da se bomo tudi v jav-I kot Člani niše Jednote, radi tega nosite znak. Ce koga srečate z enakim znaša) je vendar val sobrat naie velike pod- _________irTtajnicam društev bi bilo pa pripoorčati, da naj na a*j*h nagovarjajo Članstvo ki še nima tega znaka, da si as omisli; osobito novo pristoplim članom naj se poleg društvene regalije ponudi tudi naš krasni Jednotin znak. Ako jih nimate v zalogi, naroČite jih iz gl. urada. Dragi nam brat in sestra! Ko bo napočila ona usodna ura da se bo treba za vedno posloviti s tega sveta, in ko te bodo položili na mrtvaški oder, tedaj ti bodo gotovo pripeli na prša Jednotin znak poleg regalije, katera boš nesel seboj v — hladni grob. Konvenčni paberki (Pile urednik) Na zadnji konvenciji smo imeli pet zdravnikov (M. D.). Tako je bila navzoča tudi ena doktorica kiropraktike (C. D.). Imeli smo pa tudi neke posebne vrste domačo žensko zdravnico (špecijalistinjo za želodčne in trebušne bolezni) iz Milwaukee, Wis., o kateri sem šele po konvenciji zvedel. To je bila delegatinja Mrs. Windishman. Tamkaj nekje v stranski sobici konvenčne dvorane je imela svoj ordinacijski urad. Mrs. Likovich je bila njena posebna adjutantka ali "bolničarka, Mrs. Tončka Zupanova je bila pa za živo ambu-lanco, oziroma za dovažanje pa-cijentov. Gospa Windishman je imela seboj iz svoje domače hišne lekarne nekaj posebnih zdravil za želodec in trebuh, katere je na kapljice v mali žli-čici dajala delegatinjam pred sejo in med odmorom. Menda so bile to ameriške marijacelj-ske kapljice? Ta urad je imela odprt samo en dan, ker ji je zdravil prehitro zmanjkalo. Ce bo sestra Windishman navzoča tudi na prihodnji konvenciji, ima lepo priliko, da jo delegatinje izvolijo v urad pomožnega vrhovnega zdravnika. • • Pa so res čudni nekateri ljudje, ki stvari in razmer dobro ne poznajo . . . Naš vrhovni sodnik Hon. Dečman je med konvencijo večkrat govoril z delegatinjo Mrs. Jean Težak iz Jolieta. Neka delegatinja iz zapada mi- je nekoč omenila: "Poglejte, kako lep parček bi bil to; vedno sta skupaj!" Kako je ona delegatinja debelo pogledala, ko sem ji stvar razložil, da sta si brat Dečman in sestra Težak v krvnem sorodstvu, ker sta brat in sestra. * Dalje so nekatere delegatinje trdile, da je delegat Rev. Moder s seboj na konvencijo pripeljal svojo kuharico, delegatinjo Angelo Beg. Tudi te so se motile, kajti Mrs. Beg je sestra Rev. Modra, živeča v Barbertonu. Ohio, ki je edina slovenska diplomirana zdravnica kiropraktike v Ameriki m menda tudi v stari domovini. • Dolgo časa že živili, pa sem šele v Waukeganu zvedel, da imajo tam najbolj popolnega in 100% zakonskega moža na vsem svetu. Ime tega vzor-moža zamolčim in tudi njegovo stanovanje. Ta vrl mož misli in dela vedno samo za ženo. Koverte, katero dobi ob sobotah s plačo, vred se nikdar ni sam odprl, tako tudi še ni bil nikdar v kaki gostilni ali pa kino gledališču? Zvečer gre spat vsak dan že ob 8. uri, ženo pav pošlje na "parties" ali pa v "show." Zju-traj vstane vedno prvi, da pomete in pospravi v hiši, pomije posodo v kuhinji in začne kuhati zajtrk. O tem vrlem mo-*u baje ie kroši v Waukeganu mod ženskami in Ukelele kvartetom sledeča pesem: Blagor ženi, ki na gorkem zjutraj v postelji leii; mož pa v kuhinji se suče, kuha sajtrk in—molči. In potem pa šalco kave nese ženi k postelji. Ko povžije jo, prav sladko Sena še naprej—zaspi. Da, takih vzor-mož manjka tudi po drugih naselbinah! Cul sem, da nameravajo vse žene iz Waukegana ter North Chicaga temu možu po njegovi smrti v Možinovem parku poleg one menažerije postaviti krasen spomenik. Osnutek je baje že dovršen. Dotični junak bo v copatah ter s kuhinjskim predpasnikom. V eni roki bo držal velik pisker, v drugi pa metlo. Kaj bo imel na glavi, tega pa Se ne vem. Po moji sodbi bi bilo najbolj primerno, da mu na vrat privežejo še velik kuhinjski valjar. « Tudi ono soboto, dne 23. avgusta so me bližnji vrabci že ob 5:30 zjutraj zbudili. Pa smo jo zatem malo krenili po Adamovi cesti, Wadsworth Ave. in 10. cesti. Vse je še spalo. Iz neke sobe na Wadsworth Ave. sem čul, kako se je menda nekemu delegatu sanjalo, da se nahaja na konvenčni seji. V svojem polsnu je trikrat zaklical: "Brat predsednik!" Na drugi strani ceste je pa neka delegatinja* v sanjah govorila, da "predlog podpira." Tako vnete in navdušene delegate ter delegatinje smo imeli na zadnji konvenciji, da so celo v spanju in sanjah mislili na konvencijo. Točno ob 6. uri je bilo treba zopet k dnevu zvoniti; bilo je na dan sv. Filipa. Ker je bila ravno sobota, sem v ta namen veliki zvon bolj dolgo vlekel. Naredil sem 12 "cugov" za dober namen, 12 "cugov" na čast vsem Lipetom in Filipin-cam, ker je bil isti dan ravno njih god, 12 "cugov" v počast vsem delegatom in delegatinjam, ki še spijo, in šest "cugov" pa v počast našemu znanemu Jernej Knausu v Clevelandu, ker bo drugi dan njegov wane ameriftke-ltajerske tropole, mesta Milwaukee, Milwaukee je osobito meni v pem spominu, kajti bU ondi je bil nai Jednotin uradni Uit spočet |>a smo ss odloČili, d« priredimo čez nedeljo Met V našim bližnjim Štajercem i Milwaukee. Bila nas je skupaj četvorica iz Clevelanda, tri delegatinje in jaz, Id se je ono soboto ob 5. popoldne z "elek-tirčnim' vozom proti cilju od peljala. o Pozdravljena lepa milwau-ška naselbina! Pred 16. leti sem te na 12. konvenciji prvič videl. Kolika sprememba! Te daj smo pri Frančiču in Trat niku zaorili ono znano "Poj d'-mo na Štajersko . . ." in grla močili s pristnim "Papstovim" ječmenovcem, danes pa kuhajo v oni veliki nekdanji pivovarni zeleno žajfo. • Da, tudi v Milwaukee je glede delavskih razmer žajfa, ker imajo samo tri delavnike v tednu. Največja skupna tedenska plača za ta Čas znaša okrog $12 do $14. Tudi tam imajo delavci že več mesecev takozvane Hooverjeve počitnice v dobi obljubljene prosperitete. . . . • i Žeje našim rojakom v Milwaukee ni treba trpeti, ker je mi-chigansko jezero v bližini; drugače je pa v mnogih ozirih kakor je bilo in po domače. Kogar izredno žeja, si pomaga tudi z domačim pivom, ali gre na kak "korner." Pravijo, da so takozvane'"suhe' 'gostilne v Milwaukee lahko noč in dan odprte in da ni treba plačati nobene licence. Posebno piko imajo v Milwaukee na policaje Ce bi hotel kak policaj kakega gosta ali gostilničarja vsled "corpusa delicti' 'aretirati, naleti pri tem na smolo, da je koncem konca dotični policaj sam aretiran. Take svobode kakoršno vživajo mirni milwau-ški državljani, ni menda nikjer drugje na svetu. Ce bi naš znani elevelandski policijski kapitan McMaster začel v Milwaukee kaj rogoviliti, bi ga že davno poslali v ječo. • Tako sem se tudi ono soboto prepričal, da so milwauški unij-ski brivci (barberji) najbolj zaspani med vsemi drugimi. Točno ob 8. uri zvečer že zaprejo svoje lokale in gredo počivat; tukaj pri nas v Clevelandu te pa kak italijanski škarjar še o polnoči ostriže ter obrije. Jaz tudi mislim, da moškim v Milwaukee brke in brada tako hitro nč rastejo, zaradi tega gredo tamošnji brivci gusts, blagoslovili novo dvoraz-redno Solo. Solo je blagoslovil vrliniški dekan g. Kote ob navzočnosti velike množice ljudstva. V Novem mestu je umrl učitelj g. A. Lenarčič, prideljen prosvetnemu oddelku okrajnega načelstva. Samega sebe jo zažgal v preiskovalnem zaporu v Ljubljani 28-letni zidarski polir Franc Zver iz Murske Sobote. Stra-šen čin je izvršil najbrže takole: Zver si je zvečer, ko je nastal v jetnišnici popoln mirr natlačil za srajco in za hlače, zaobljubo, da hočejo tam cerkev pozidati v čast sv. Jožefu, če bi po njegovi mogočni pri-prošnji prenehala strašna kuga. Križ, ki so ga stari Celjani postavili na kraju zaobljube, je bil kakih 20 metrov daleč od cerkve vzidan pozneje v mrtvašnico, v sedanjo kapelo lur-ške Matere božje. Leta 1897 je bilo sveto truplo, ki je bilo od zoba že precej pokvarjeno, sneto s križa, popravljeno in v romarsko hišo prinešeno. Podolgovato bruno zaoblj ubij enega križa se pa še vedno nahaja na zunanji poprečni strpni omenjene kapelice. Slovesno zaobljubo so napravili verni Celjani na god sv. Martina, 11. novem- krog in krog telesa vsepolno bra, 1679; že meseca januarja slame iz slamnjače. Nato pa si naslednjega leta 1680 je nehala je slamo zažgal z vžigalicami, razsajati strašna kuga. Zato Ko je začutil bolečino, je zarjul, so hvaležni meščani nemudoma seveda je bil samoumor takoj začeli zidati zaobljubljeno hišo božjo. Pri tem delu jim je po- nato odkrit. Bilo pa je že prepozno, da bi mu mogli zdravniki še ob pravem času rešiti življenje. Tako je moral mož umreti na dosedaj nepoznani, najbolj grozen način samoumo-ra v Sloveniji. Sto dvajset italijanskih vojakov, ki so med svetovno vojno umrli v Mariboru kot ranjenci in ujetniki in bili tam pokopani, so sedaj izkopali in jih pripeljali v Ljubljano v skupni grKonj je pohodil 63-letnega Š0,skega P°"ka se dovoljuje da trgovca Fortunata Klinarja v Se v šolah nemške narodne Ribnici ter mu prizadejal tež- manJ»ine naključno z drugim magalo osem sosednih občin. Še isto leto so obljubo izpolnili in cerkev dozidali. Leta 1852 je slavni škof Slomšek lepo cerkev izročil misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega. Nemški manjšini v Jugoslaviji je dala sedanja vlada nove važne pravice. Med drugim je določena ustanovitev .analfa-betskih tečajev z nemškim učnim jezikom. Glede Ijudsko- ke poškodbe. Spomenik padlim vojakom so odkrili v Dobrem polju * dne 7.1 oktobra v svetovni vojni padlim faranom. Spomenik je naredil g. profesor Franc Kralj, umetnik dobrega slovesa, tukajšnji domačin. Temelj spomenika tvori meter visoka go-i razredom ljudske šole vrši samo v nemščini, od tretjega razreda naprej pa se uvaja poleg nemščine kot obvezen predmet tudi jugoslovanski narodni jezik. Vlada generala Živkoviča je nadalje izdala odlok, da se delovanje nemške izobraževalne zveze "Schwabischer Kultur-bund," ki je bila prepovedana, mila, ki naj predstavlja sku-, , , __ . ... . pen grob vseh padlih Dobre- d°v°lh V vrstl Uklh m poljcev. Ne bo cvetja na njem, le travnata ruša ga pokriva, ker tudi bojne poljane niso bi-, ... le z rožami posute ... Vrh ^njŠinel,, ft Javnostl podobnih preureditev bo dovoljeno otvoriti celo zasebne učiteljske šole nemške narodne gomile je štirioglat postavek, na njem so vklesana imena z rdečimi črkami, kot kri, ki so jo padli prelili za svojo domovino . . . Vseh imen je 102. Na postavku je tri metre visok valj, vrh njega pa stoji smrt- god. Naš sosed Jernej je baš ob sobotah že ob osmih zvečer te dni (začetkom vinotoka) ze- počivat, lo busy s prešanjem; le pridite pokušat, kako sladko kapljico ima letos in po ceni! Isto jutro sem prvega - izmed bratov delegatov srečal Dr. Ivca. Tožil mi je, da ni mogel Še nekaj me je zelo zanimalo, ko sem se mudil v Milwaukee in West Allis. Tam so imeli tedaj dvojne ure, oziroma dvojni čas. Na mestni meji Milwaukee je bila ura 6, na drugi spati že od tretje ure zjutraj, strani pri neki banki pa 5. To-ker se je neka mlada in vesela rej kdor je hotel prekoračiti družba preveč hrupno domov dotični vogal ceste, je rabil po vračala. Nato sva si voščila tem času ravno eno uro, ali pa Dobro jutro" z mojim starim če je pljunil iz ene strani ceste znancem iz Brooklyna, podturn- na drugo. Tako so morali Mil-škim Janezom. Tarnal mi je, waučani tudi eno uro prej vsta-da bo moral morda peš koraka- jati kot njih sosedje v West ti nazaj v Brooklyn, N. Y., ker Allis. ima samo še 26 centov drobiža v žepu. ' Tudi brat Rudman mi je jamral, da bb kmalu "broke." Naša izletniška družba se je ustavila in prenočevala pri Hor-vatovi družini v Milwaukee. Moja soproga je tedaj za Mr. Horvat sicer ni bil rojen zajtrk kar tri škodelice kave ™ Hrvaškem, ampak tam ne-spila, jaz pa štiri. Mislil aem | kje blizu zelene Savinje pa nas si: Ce pojde to še tako dalje, je vse po sten gostoljubni šta-bomo tudi mi kmalu "broke." jerski šegi sprejel in nam fino 0 postregel na svojem velikem in Ker sem bil isto soboto jaz ličnem domu. tudi za konvenčnega mežnarja, smo pred prvo sejo zjutraj tam na odru na neke posebne male zvončke potrkavali, kakoršne (Konec prihodnjič) -o--i Popravek ____________v zadnji številki priobčenem so "'imeli pred altarjem v cer- pozivu in vabilu sobrata Joseph _ • _ LCI«. vtisa /Ia ' T aI.X^m DAiikai^An A a n in kvi. Naenkrat je bila vsa de- Lekšan v Barberton, O., se je legacija skupaj zbrana. Tega pri drugi označbi datuma urini-dneva ne bom zlepa pozabil, ozi- la tiskovna pomota, ker je bil roma 12. konvenčne seje ... označen dan 80. oktobra name-* sto 8. To popravljamo na željo Celih 16 let že nisem videl brata Lekšana. Tako velikih pridobitev v narodnem pogledu najbrže še sami Nemci niso pričakovali. Kaj pa Jugoslovani na Koroškem in v Italiji? • Vas Dol jan i v Žumberku pogorela. V noči od četrtka 28. no zadet vojak v polni bojni avgusta na petek je v bližnjem opravi. Z levico grabi mož za Žumberku ogenj močno požgal skelečo rano na prsih, desnico vas Doljani pri Sveti Nedelji, pa dviguje nad glavo, pokrito z dve uri od Metlike. Bila je to bojno čelado. Pogled na spo- precejšnja vas, ki je štela 36 menik je veličasten in ponosni hišnih številk, povečini lesena smo na domačina-umetnika, ki in s slamo krita. Ogenj je na-nam je ustvaril ta umotvor, j stal malo pred polnočjo in ni Pri odkritju sta govorila g. ugotovljeno, kako. Ljudje so Fran Bonač, bivši vojni kurat, po večini že prav trdo spali in in g. R. Wagner iz Ljubljane, zato je bil strah še večji, ko Vmes je zapel domač moški so sredi plamenov se zbudili in zbor nekaj žalnih pesmi, sveča- je bila zmedenost še bolj nevarnosti primernih. Igrala je tu- na, ker je le malokdo imel gladi godba. Po končanem od- vo na pravem koncu. Tako je kritju je bila prireditev v Pro- ogenj nebrzdano grabil naprej svetnem društvu pri pogrnjenih vse do jutra. V bližini ni no-mizah. Naj navedemo še nekaj bene požarne brambe, iz dalje podatkov o spomeniku: celoten pa sc ni dalo ugotoviti, kje s podstavkom vred tehta nad pravzaprav gori, ker je vas po-7,000 kilogramov, vojak sam maknjena po neki dolini daleč pa okrog 3,000 kilogramov. Vi- gori proti Gorjancem. Šele zju-sok je spomenik 7.50 metrov, traj je prišel v Metliko glas, stal pa je 32,000 dinarjev. Pod- da gori v Doljanih, nakar so stavni kvader z imeni in vojak hiteli gasit. Ogenj je uničil v sam je z nabrežinskega mar- celoti 37 poslopij. Zgorelo je morja. Pri spomeniku so ra- osem hiš, več podov, hlevov, zen umetnika Kralja, ki ga je svinjakov, kašč in drugih po^ zasnoval, sodelovali z deli še slopij. Zelo veliko je zgorelo tvrdka Toman in Cihlar ter perutnine in štirje prešiči. akademični kipar Repič, vsi iz Manjše poškodbe so dobili tudi Ljubljane. Pr! postavljanju je nekateri ljudje pri gašenju, bil navzoč umetnik sam, po- Ogenj jc prizadejal občutno stavljati pa so pomagali odbor- škodo 15 gospodarjem. Mno-niki in mnogo drugih domačih gim je zgorelo prav vse, tudi fantov in mož. oprava in živež. Škoda se ceni Sv. Jožef nad Celjem. Letos na 750,000 dinarev. poteče 250 let, odkar so verni Osemdesetletnico je prazno-Celjani pozidali nad Celjem le- v?al dne 1. septembra pri Devici po cerkev sv. Jožefa. O zida- Mariji v Polju g. Kocijančič nju lepega svetišča nam pripo- Mihael, okrajni orožniški straž-veduje zgodovina to-le: Leta mojster v pokoju. 1679 je obiskala Celje grozna Radi velike brezposelnosti v kuga, ki je bila lepo mesto že Zedinjenih državah Amerike se poprej v letih 1644 in 1647 sko- bo vrnilo v Jugoslavijo mnogo raj popolnoma izpraznila. V naših izseljencev. Jugoslovan-tej hudi stiski so Celjani šli bo- ski izseljeniški komisarji v sonogi in jokali v procesiji na Ameriki se trudijo na način, da prijazen grič, ki se dviga na bi se vrnilo čim več Jugoslova-vzhodni strani 60 metrov nad nov iz Amerike domov ter jih mestom. S seboj so nesli težek tako obvarovali v tujini pred lesen križ, ki so ga kot drevo težkimi posledicami daljše brez-življenja zasadili vrh griča z poselnosti. GLASILO K. S. H. i-. OCTOBER 7TH. 1980 ADA GLAVNEGA TAJNIKA Za tem senzacionelnim obvestilom državnega tožilca se je začelo zasliševanje Miloša. Miloš je popolnoma potrdil iz-povedbe Bidovca glede atentata na tržaško uredništvo. Predsednik skuša Milošu dokazati, da so hoteli položiti bombo v uredništvo lista, dočim ^Mtloš trdi, da so hoteli pognati v zrak samo stroje. Ob tej priliki se je vnel med Bidovcem, Milošem in Marušičem prepir, kdo da je pravzaprav dal iniciativo za ta čin. Nato pripoveduje Miloš o po-skušenem požigu katinarske šole. Za tajno organizacijo da je zvedel leta 1928 in je najprej prenašal slovenske liste. Nato se zopet med obtoženci vname debata glede avtorstva raznih terorističnih činov. Nato se začenja zasliševanje Miroslava Pertota, ki pa je primeroma malo obremenjen. K tretjemu razpravnemu dnevu izvemo naknadno še sledeče podrobnosti: Med atentati so navajali obtoženci v svojih izpovedbah še ubojstvo nekega miličnika, ki je bil udeležen pri eksekuciji Vladimira Gortana v Pulju, potem ubij-stvo fašista Cerkvenika in Bla-žine, kakor tudi miličnika Dal Fiume. Miličnika, ki je bil udeležen pri eksekuciji Gortana, je po mnenju obtožencev ustrelil Kukec. četrti dan razprave (4. septembra) Izpovedbe Marušiča Na današnji popoldanski razpravi je bil prvi zaslišan bančni nameščenec Marušič, ki je izjavil, da prej ni hotel povedati resnice, in sicer radi tovarištva. Marušič je bil zaupnik treh celic na Krasu, dočim je španger nadziral Prosek in Tržič, je imel Marušič vrhovno nadzorstvo na Krasu. K jugoslovanski tajni organizaciji je pristopil pod vplivom svojih jugoslovanskih čuvstev. Rekel je dobesedno: "Tudi danes lahko trdim, da se čutim Slovana, da pa nikdar nisem želel nasilnih dejanj, temveč sem jih odločno pobijal. V zadnjem času pa sem seveda svoje stališče spremenil." Obtoženec je navajal, da je teroristično organizacijo ustanovil Bidovec. Tedaj je tudi prodrlo stališče, da se imajo VBekakor vršiti nasilne akcije. Ki fistasku na Monte Spacato ZANIMIV TRŽAŠKI PROCES. "Kaj bi storili vi, če bi vas do-(Nadaiicrank is s. strani) movina poklicala k orožju? To --ivem čisto točno, ker ne poza- la razpredena po goriški po- bim, da obstojajo trojke in da krajini. ! delujejo komitaši, ki bi se raz- Iz izpovedi ostalih prič zve- širili v. zaledju italijanske voj-mo tudi, da je škoda, povzroče- ske." na po bombi, v poslopju, kjer Dalje je državni pravdnik se nahaja Pbpolo di Trieste, obširno opisoval priprave in iz-znašala 15,000 lir. vršitev atentata na uredništvo V Italiji take metode niso Popblo di Trieste ter opozarjal v rabi na koncu še posebej na sokriv- Ostali karabinjerji kot priče do soobtoženih. tudi ne povedo ničesar novega, Govori zagovornikov česar ne bi bilo v njih raportih. | Po govoru državnega pravd-Pri tej priliki predsednik Cris- nika, ki je predlagal smrtno tini poudarja, da so obtoženci kazen za pet obtožencev, za po svoji lastni izpovedi izpove- druge pa večletno ječo, se je dali vse prostovoljno in da niso razprava prekinila za četrt bili prisiljeni; "sploh v Italiji," ure. Ko se je zopet otvorila, so pravi predsednik, "take meto- govorili' zagovorniki obtožen-de niso v rabi." cev, in sicer dr. Zennaro za Bi- Direktor Banke d'America e dovca in Miloša, dr. Matosel-d'ltalia Galdini izpove, da se je Loriani za Pertota, dr. Bologna njegov uradnik Marušič vedno za Obada, Manfreda in Josipa vedel popolnoma korektno, ta- Kosmača, dr. Chersich za širco ko da je imel vanj polno zaupa- in Marušica, dr. Contreras pa nje. za Nikolaja Kosmača, Špan- Avtomobilist Karel Koren, gerja, Zaharpa in Valenčiča, na kojega avtomobilu je prine- dr. Giannini pa za Ruplja, Ciri-sel Valenčič iz Bače v Trst la Kosmača, Časa in Frančeš-bombo, ne ve nič povedati, ker kinijevo. Govori zagovornikov, ni vedel, kaj vozi. ki so bili zelo krattki, so se kon- Sedemdesetletna šivilja Ma- čali ob 8. zvečer, nakar se je so-rija Lončar, katera bi bila mo- difče umaknilo k posvetovanju, rala atentatorje na stopnicah da izreče obsodbo, uredništva Popolo di Trieste vi- Trst, 6. septembra.—Včeraj deti, se ne spominja ničesar. 0b 7:30 zvečer je bila končana Bivši šef-urednik Popolo di razprava proti slovenskim obto-Trieste Leo Reja pove samo to,j žencem pred izredhim sodiščem da je dobival grozilna pisma, za zaščito države. Posvetova-Pravi, da je v momentu, ko se nje sodnega dvora je trajalo je čul pok eksplozije, sedeč pri do 23. ure, nakar so se sodniki svoji uredniški mizi in pišoč med grobno tišino vrnili v dvo-nek članek, zapisal ravno bese- rano. Po nekaj trenutkih do: "Razorožitev" (veselost). molka je pričel čitati predsed-Grof Nardini-Saladini, bivši nik izrednega sodišča general direktor lista Popolo di Trieste, Cristini obsodbo, s katero so začenja govoriti o svojem delo- bili obsojeni na smrt France vanju zoper "slovansko nevar- Valenčič, Fran jo Marušič, Zvo-nost v Julijski krajini," nakar njmjr Miloš in Ferdo Bidovec, ga predsednik ironično preki- ostali obtoženci pa na večletno ne, češ, da so se med procesom, ječo. Oproščena sta bila samo Nikola Kosmač in Vladimir Stoka vsak na 25 let težke ječe. Dragotin Rupelj in Vinko Cač vsak na 15 let težke ječe. Ivan Obad na 10 let težke ječe. Mario Zahar, Josip Kosmač, Miroslav Petot, Slavko Bevk in Anton Manfreda vsak na pet let težke ječe.* Zofija Frančeškin na dve leti težke ječe. Leopold Sirca in Ciril Kosmač sta bila oproščena. Obsojenci Pri čitanju obsodbe so zrli obtoženci z veliko pazljivostjo proti predsednikovi mizi ter napeto poslušali njegovo čitanje. izsiljujejo 'p$an*nja' z mučenjem, kakor je vtikanje nog v vrelo vodo, mečkanje spolovil in ruvanje nohtov. 2e to dovolj pove, da so med preiskavo umrli trije zdravi mladi ljudje. Razumljivo je, da skuša fašistična vlada slovensko gibanje, ki ga je sama povzročila, označiti kot od Jugoslavije plačan pokret. V resnici pa gre za pravo ljudsko gibanje, ki hoče svobode in pravice.- Kar se vrši pred tržaškim lem imenuj kakor tudf o imenu, Pod katerim ste prilel. Ako ne navedete, pod katerim imenom ste1 prišel, bi ne mogli seveda najti zapiska o vašem prihodu. Ne boste imeli nikakih težkoč dobiti državljanske papirje pod svojim pravim imenom. Državljanstvo razporočene ženske Vprašanje: Poročila sem se leta 1918 in leta 1919 je moj sodiščem, ni sodnijski postopek, ^ m°* P°S a"> ampak epizoda zgodovinskega Tak.° 8er* J« boja. Vsi sodniki pripadajo fV Ej* "I* državljanka vsled poroke, kakor je to tedaj še veljalo. Ali leta 1926 sem šistični milici. Oni nosijo in po« osebujejo bodalo in knuto Samo Bidovec se ni zmenil stranke, ne pa državne justi-zanj, temveč je gledal povsem ce." v drugo smer, kakor bi že itak | -o- dobila razporoko od njega. Ali sem izgubila svoje državljanstvo vsled razporoke? Odgovor: Pred 22. septem- vede., kaj ga *.ka. Koje ^PROBLEMI PRISELJENCA brom 1922 j nVe^aaX prečitana njegova smrtna ob-1 sodba, ni trenil niti z mišico na obrazu. Ko je bila prečitana matično postajala ameriška dr- Povratek v Združene države ž*vljanka vsled moževe natura Vprašanje: Moj brat je od- H**Ue. Razporoka ni imela potoval v Evropo pred enim le- nikakega vpliva na vaše držav- tom. Ostal je tam dalje, kot Uanstvo. Vi ste še vedno ame-je nameraval. Med tem je nje- riška državljanka. Po novem gov "permit" iztekel. Ali se zakonu od 1. julija, 1929 imate more povrniti dobil izven' a , " ° Pr;hodu; kateremu priča ni prisostvoval, Leopold Sirca in Ciril Kosmač, razen katerega tudi današnji li- kvotno priseljeniško vizo kot puu*1' »Kupaj *15 sti ne objavljajo nikakih na- Priseljenec na povratku. Pla- **<>» Money Order na Com- daljnih podrobnosti. Oficijelno b« moral za vizo $10. ^1SS'one" Naturalization, poročilo se glasi- "Narodnost" prosilcev za Washington, D. C. Ali prošnjo "Ko je bila ob 11. zvečer raz- naturalizacijo jin tudi Money,. ^rder treba glašena sodba, so okrog pol 12. Vprašanje: Tiskovine za "pr- PJ^ti naj bližnjemu naturaliza- odvedli obsojence v spremstvu vi' in "drugi' 'državljanski pa- cijskemu uradu (District Di- močne straže v zapore. Vsi štir- Pir zahtevajo odgovor na vpra- rect°r Naturalization). *__• _ '___j___• . , , I'rnnl.n yemlut v Mol/ slišale še hujše stvari, in ga Vsi obtoženci so sprejeli obsod- prosi, naj preide k bistvu. Na- bo mirno. to ne pove direktor nič druge- Smrtna obsodba je bila izvr- ga, kakor da je list dobival gro- Jena davi ob tri četrt na šest žilna pisma.. na vojaškem strelišču pri Ba- Polkovnik Pitassi, vojaški iz- zovici. Po vesteh tržaških li- vedenec, komandant artilerij- 3tov je poveljnik tržaškega ar- ske šole v Nettunu, razlaga sa- madnega zbora odklonil predlo- je na smrt obsojeni so podpisali šanJe o narodnosti in državni mo ustroj uporabljenih bomb. žitev pomilostitvene prošnje prošnjo za pomilostitev. Spali Pripadnosti prosilca. Pravza-S tem je bilo zasliševanje ob- italijanskemu kraju. niso vso noč nič. Komandant Prav prvo vprašanje je, h kaki tožencev in prič končano. Okrog pol 23. se je razvedelo, tržaškega armadnega zbora "race" on spada, in drugo h ZADNJI DAN RAZPRAVE da bo sodba proglašena vsak prošnje za pomilostitev ni po- kaki "nationality." Kako naj (5. septembra) hip. V kletko pred predsedni- slal naprej, marveč jo je, kakor Slovenec iz Jugoslavije odgovo- Predlog državnega tožilca sko mizo so zopet pripeljali ob- ga pooblašča zakon o izrednem ri na ta vprašanja? Na današnji dopoldanski raz- tožence. Na njihovih obrazih tribunalu, sam odklonil. Zato Odgovor: "Race" pomenja pravi je predlagal državni je bilo čitati mir in spokojnost, je bilo takoj vse pripravljeno pravzaprav pleme, ali v ameri-pravdnik komendator Dessy Frančeškinijeva se je vsedla na za justifikacijo. Ob 3. zjutraj ških statistikah se rabi v istem naslednje kazni: Bevk 7 let, Ci- svoje mesto izven kletke ter si je posetil obsojence duhovnik z pomenu, kot jo ima pri nas iz-ril Kosmač 5 let, Manfreda 9 od časa do časa popravila paj- verskimi tolažili. Nato so bili raz "narodnost." "Nationality" let, Sofija Frančeškin 5 let, čolan. Pozornost občinstva v obsojenci odvedeni na kraj pa Pomenja v tem pogledu ne Pertot 7 let, Sirca 4 leta, čač 8 dvorani je bila posvečena po- usmrtitve, to je na mali trav- "narodnost," ampak državno let, Josip Kosmač 7 let, Nikolaj sebno Bidovcu, ki je prvi vsto- nik v bližini vojaškega strelišča pripadništvo. Bilo je radi te-Kosmač 25 let (najmanjša ka- pil v kletko ter se vsedel na pri Bazovici. Obsojence je £a velike zmešnjave v teh od-zen 20 let), Stoka 18 let, Rupelj svoje mesto povsem ravnoduš- spremljal na kraj justifikacije govorih in zato je Secretary of in Obad 20 let. Smrtno kazen no kot bi se ga vsa zadeva prav 58. bataljon črnih srajc, v kate- Labor odredil, naj se odgovori pa je predlagal za Spangerja, nič ne tikala. Od časa do časa rem je bilo 600 mož, pod po- na "race," oziroma narodnost Miloša, Bidovca, Marušiča in si je pogladil lase ter gledal veljstvom konzula Diamandija. • sploh izpustijo. Od sedaj na-Valenčiča. skoro ironično na prisotno ob- Na licu mesta so bili zbrani tu- Prej je treba samo odgovoriti "Fašizem je podpiral slovenske činstvo. Tudi Miloš je vstopil di vsi člani izrednega tribunala. na vprašanje "nationality," to šole in pospeševal nacijonalno z elastičnim korakom, mirno, Bataljon se je razvrstil v na eni Je državno pripadništvo. slovensko življenje!" brez razburjenja; roki je držal strani odprti kare, nakar so pri- Naturalizacija veteranov Državni pravdnik je navajal v žepu. Ostali obtoženci so se nesli štiri stole za delikvente. Vprašanje: Ali je še vedno v svojem pledoyerju: Italija je za njima posedli na svojih me- Za justifikacijo je bil koman- v veljavi olajšano naturalizacij-pnšla v nove province z naj- stih ter vzpodbujali drug dru- diran vod 56 mož, ki se je po- sko postopanje za inozemce, ki boljšo voljo, da sodeluje z no- gega. stavil v štirih vrstah v oddalje- so služili v ameriški vojski te- Prosta zemlja v Dakota Vprašanje: Ali je še kaj --:__ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll vimi državljani. Majhna sku- Povratek sodišča pina agitatorjev da se je posta- Pred prihodom izrednega so-vila proti vladi. Fašistična via- dišča je zaklical z glasnim glada, ki je pred podpirala slovan- som pri vratih se nahajajoči ske šole in pospeševala nacijo- karabiner: "Izredno sodišče za nalno slovansko življenje, je bi- zaščito države!" Po vstopu čla-la prisiljena razpustitti vsa slo- nov sodišča, ki so bili oblečeni nosti osem korakov od stolov, kom svetovne vojne? Nato so privedli obsojence, ter Odgovor: Pravica inozemskih jih postavili v sredo od vojakov tvorjenega četverokotnika. Prvi je prišel Bidovec, za njim pa veteranov, ki so služili v voj-; ski ali mornarici Združenih držav med 5. aprilom, 1917 in 12. JOIIN LIBERSCHER, poslovodja foreman & clark 302 VAN BUREN ST. JOLIET, ILL. Imamo veliko finih jesenskih oblek in hhoci muuvct, njim pa uicj u. aprnom, 111 it. w .. (t\*i f ^ vsi ostali trije. Obsojence je novembrom, 1918, da postanejo Površnikov overcoats; ia prisiljena razpustim vsa slo- nov sodišča, ki so bili oblečeni spremljal duhovnik, ki je držal državljani potom olajšanega po- p ma ffoc • ffOC vanska društva! Mala skupina vsi v gala-uniforme, je zavlada- v rokah križ ter je molil irj to- stopanja, je bila podaljšana do ~ 111 nezadovoljnih je nato začela }a v dvorani grobna tišina. Ob-boj proti fašizmu in proti itali- činstvo je bilo kakor okamene-janski domovini. Stopila je v 10. Vse oči so bile uprte proti zvezo s sovražniki fašizma in s predsedniški mizi, kjer je za- __________________ protifašistično centralo v Pari- vzel mesto predsednik general stole. Ob 5:43 j e" komandant lažil delikvente. Tu jim je 4. marca, 1931. Za te inozem- predsednik sodišča še enkrat ce ni treba ni "prvega papirja' Te ob'eke in suknje so nare- prečital sodbo, nakar so obto- ni "spričevala o prihodu." Oni . jene v petih velikanskih Fore- man & Clark tovarnah, zatorej žence posadili na pripravljene; morejo vložiti svojo prošnjo za.^ IeMo prihranitc najmanj $10 zu ter z njo delovala v sporazu- Cristini, ki je prinesel s seboj mu. debel sveženj spisov. Državni pravdnik je nato Po par trenutkih molka je opisoval organizacijo slovan- pričel čitati Cristini razsodbo, skih protifašistov in zločine po- Njegov glas je bil jasen in do- sameznih obtožencev. Podrob- cela miren, no je opisoval delovanje vsake- Obsojeni so bili: ga obtoženca in njegove zloči- j Franjo Marušič na smrt. ne. Obtožencu Milošu, ki je jugoslovanski državljan, je očital, da je zlorabljal italijansko gostoljubnost skupno z Bidov-cem, ki je služil v italijanski vojski, in z njim vršil zločine. Obrnjen k Bidovcu je rekel: Zvonimir Miloš, na smrt. Ferdo Bidovec, na smrt. France Valenčič, na smrt. Lojze Spanger na 30 let težke ječe; tudi za njega je državni tožitelj predlagal smrtno obsodbo. oddelka konzul Diamandi dvig nil roko. Ko je zamahnil, so počili streli. Kakor od bliska zadeti so se zgrudili vsi štirje obsojenci. Zdravnik je ugotovil smrt, nakar so trupla takoj položili v krste in jih zakopali na licu mesta. Ob 5:51 je bila ju-stifikacija končana, nakar se je bataljon vrnil v Trst." ♦ » ♦ "Vorwaerts," 3. septembra piše: "Dovolj je znano, da so bili jetniki v tržaških zaporih mučeni. Znano je, da se tamkaj naturalizacijo vsak čas pred pri vsaki cb!eki ali vrhnji suk-dnem 4. marca, 1931. ' Sprememba imena. Poleg vsega tega vam mi Vprašanje: Prišel sem v ZLIKAMO (speglamo) vašo ob-Združene države leta 1907, pod leko BREZPLAČNO, ne samo krivim imenom, ker sem imel eno leto ampaji dokler jo ima- potni list nekega drugega. Tukaj sem vedno rabil svoje pravo ime. Sedaj hočem zaprositi za državljanstvo. Ali naj navedem v prošnji ime, pod katerim sem prišel, ali svoje pravo ime? Odgovor: Tiskovina, ki jo morate izpolniti za naturalizacijo, zahteva informacijo o va- te. Ako se obleka kje RAZPARA, ali če isto že RAZTRGATE, to vse POPRAVIMO BREZPLAČNO. Mi hočemo, da so naše narejene obleke vedno v lepem redu. Naša prodajalna je odprta vsak večer do 9. ure. illllllllllllllllllllllllllll"""""""""""" naznanilo in zahvala Z žalostjo v srcu se Se spominjamo prve polovice meseca decembra. 1928, ko smo v teku dveh tednov spremili na miro-dvor k zadnjemu počitku na&ega dragega odeta JANEZA PETKOVŠEK. ter njih ljubljeno sinaho TEREZIJO PETKOVŠEK. Danes pa—potrtega srca naznanjamo tuino vest sorodnikom, znancem in prijateljem Sirom Amerike, da je preminul nai ljubljeni brat, oziroma strio Frank Petkovšek Pckcjni je bil rojen na Vrhniki, Jugoslavija, koncem meseca marca. 1876. Ob smrti je bil star 54 let. V Amerjko je priiel meseca januarja. 1900 in sicer v Cleveland. O odkoder se Je pres; Ul tu v Waukegan. DI.. pred 29. leU. Delal jc nekaj časa pri American Steel & Wire Co . nakar je prevzel od rojaka Pr. O. grocerljsko prodajalno. Kmalu zatem je pa odprl tudi gostilno na 714-716 Market St. Pred petimi leU si je kupil lep dem blizu slevenske cerkve, sredi slovenske naselbine na 10. ccstl v North Chicagu. kamor se je bU preselil s svojim, oodaj že umrlim očetom in že pokojno soprogo Terezijo na odpačitek, kajti že ta čas sc je čutil bciehnega. Po izgubi svojUi dragih— bolezen združena s žalostjo—mu je pa zmirom bolj izpodkopava-la njegovo že itak rahlo zdravje. Po smrti mu drage soproge je za delj časa odpotoval v Plcrido, da si v drugem podnebju pekrepi svoje zdravje. Iskal Je tudi pomoč proti bolezni v raznih kopališčih, kot v Hot Springs, Arkansa" Eagle River, Wis., in drugod. Proti zadnlem Je bil pa pri sve tem prijatelju in rojaku v Greenwood, Wis., več tednov, a zdravje se mu je vidoma slabšalo. Dne 1. ceptembra zvečer je pt zopet prišel na svoj dom; n tc drugo jutro so ga na odredba zdravnika odpeljali v St Theresa bolnišnico, kjer Je dno 13. septembra zjutraj, previden s sv. zakramenti ra umirajoče v Gospodu zaspal. Pogreb se Jc vrSil dne 15. neptembra. po katoliškem obredu, s peto ev. mašo zadušilioo. katero jc daroval častiti gospod domači župnik Rev. M. Butala ob asistenci častitega gospoda pokojnikovega prijatelja Rev. J. Plcvnika iz Jolieta, It, t;r časti-tega gospoda župnika iz St. Theresa bolnišnice. Umrli Prank je bU javni notar (Notary Public) in zastopnik raznih parebrodnih držb. Bil je član društva Vitezi sv. Jurija, društva sv. Jožefa, St. 53 KSKJ. društva St. 1533 C. O. F. elcvcncke^a samostojnega podpornega društva Waukegan-North Chicago, bivši predsednik društva sv. Jožefa in bivši glavni uradnik K. S. K. Jednote. Vsa imenovana društva so mu poklonila pielepe vence kot zadnji pozdrav svojemu društvenemu bratu. Tako Je tudi K. S. K. Jednota položila krasen venec ob mrtvaškem odru pokojnika v spomin kot svojemu večletnemu bivšemu glavnemu odborniku. V življenju mu Je bilo najbolj priljubljeno društvo "Vitezi, ev. Jurija," katero društvo mu jo prav lepa izkazalo zadnjo čast s tem. da je pokojnega Franka korporativno v svoji uniformi spremilo z drugimi društvi, prijatelji in znanci iz hiše žalosti v cerkev, ter po sv. maši zadušnlci na njegovi zadnji poti na' "Ascension" pokopališče in ga položilo poleg njegovega dragega očeta in ljubljene soproge k večnemu počitku. Britko je, ki se spominjamo, da smo v tako kratkem času izgubili naše ljubljene iz svoje srede. Vendar pa nas tolaži zavest, da se prej ali slej. vidimo onstran groba. v. večnosti. Dolžnost nas veže, da se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za tolažbo in sočutje v težkih urah—kakor tudi za StevUne vence in cvetlice, položene ob mrtvaškem odru. Vence so poslali: Gori Imenovana društva, glavni uradniki K. S. K. J., Mr. John Petkovšek in otroci, Mr. M. Govekar in družina. Mr! Jakob Grahek, Mrs. Frank Svete, Mr. G. Grom. Mrs. Salines. Mr. B. Mahnit, Mrs. A. Grohar, Mr. George Alderin, Mr. Fr uden, Mr. Ignatz Repp, Mr. Fr. Opeka in Mr. C has. Susman Najlepša zahvala pa tudi onim, ki so darovali za sv. maše zadušnice mesto cvetja, in sicer družinam: Mr. Josip Drašler Mr. J. Sedej, Mr. John Repp, Mr. J. Herauer, Mr. M. Govekar in Mr. Kovačič. Iskreno se zahvaljujemo družina ooaSo shrdlu shrdlu shrdl Iskreno zahvalo izrekamo častitemu gospodu župniku Rev M. Butala za darovano sv. mašo zadušnico in častitemu gospodu Rev. J. Plevniku iz Joliet, 111., za katoliški obred na pokopališču Zahvaljujemo se vsem društvom in društvenim uradnikom ki so oskrbeli častno stražo oh mrtvaškem odru ln za lep sore-vod, ter dali vence pokojnemu v zadnji pozdrav Najlepša zahvala naj bo izrečena oddaljenim rojakom in znancem pokojnega, ko so obiskali svojega umrlega prijatelja in sicer: Mr. Josip Zalar in Mr. Frank Gospodarich glavna uradnika KSKJ, Joliet, Ul., in Mr. Gregor Seliškar Mr Mike Artač in Anton Remžgar iz Greenwood, Wis. Srčna zahvala vsem prijateljem ln znancem, ki so pokojnega Franka obiskali za časa njegove bolezni na domu ali v bolnišnici, ob njegovem mrtvaškem odru, dali svoje avtomobUe brezplačno na razpolago ter ga spremili na mirodvor k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se pa tudi Mrs. Frančiški Govekar za požrtvovalen trud pri pokojnemu za časa njegove bolezni nT domu, ter vsem, ki so nam nudili kakoršnokoli pomoč v dnevih žalosti in za izraženo sožalje. Hvala vsem! anevrn Tebi. predragi brat pa kličemo: Odšel si od nas pustil nas za vedno naš spomin na Te bo ostal v naših srcih, dok]«- tudi mi ne pridemo za Teboj. Počivaj v miru in lahka nai ti £ zemlja, v kateri počivaš.—Žalujoči ostali- J 1x5 John Petkovšek, Ignate Krašovec, polbrata Jennie PHkavtek-Alderin in Agne. Petko^k, Vnukinji-John, Frank, Stanley in Edward Petkovšek, vnukL Waukegan, m., 25. septembra, 1930. aeenle beauties of Ely. By the way, t t^e. Spy K. P., why not send in character LA SALLE RALLIES" By u Sallita A grudge has been bfowiaa on the West Side and the only possible way to settle it is to stage an official race between "Frickie" Komocar's model of a Henry Ford and "Willie Haines" Sav nik's much reputed hearse. Trickle" is willing to wager that his gas buggy will travel faster than "Willie's" locomotive. Hurry up, boys, we are waiting for the outcome. aHa Rudy Faleskin is rated as a philosopher sround this neck of the woods. Anyway we have been told so snd it has been verified to a certain extent that Rudy is willing to enlighten those in this vicinity as far as philosophy ir concerned. aHa What a relief! Now we breathe easy since a man of this type dwells in our own crowd. We have been contemplating asking him numerous questions, but will let him off easy, for we do not warn the poor boy to exert himself to the fullest extent on our account. aHa But we would like to know how Joe Gende got out of the habit of blushing —You know I'm afflicted that way— and also where "Waltmalt" Kozar gets all of his wisecracks?. You see, I need experience in that line when I meet up with the Booster. aHa It took publicity to break the ice. Bucky Jane no longer intends to be a hermit. I've noticed that he is over his caveman habit. No wonder Johnny Just has been having the ho-hos end ha-has for the past few weeks. aHa And now Johnny Costello has been trying to take his place. Can you imagine a man with Johnny's looks trying to keep away from women? Nonsense! But still this handsome brute seems to be in earnest about it all. aria The boys on the West Side staged a contest recently to find out what fellow had the strongest line. At the close of the contest highest honors were awarded to "Tersh," who, we think, has ringers around the Magician from Barberton. aHa Marie Gende's only inspiration is a blc.id-headed football player—likewise Mr. Frank Godec, lineman at *the with Theresa Terselic, who prefers a telephone company, can always be seen sketches of the reporters of Our Page tha way you imagine them? After reeding your article I know everyone will wonder whether your imagination coincides with the original. John Stublar won't even bowl without his famous cigar. The. young girls' sewing club met at the home of Margaret Prisland on Dillingham Ave. The club, founded by Mrs. Prisland, is one that should never die. So start scouting now, girls, and get that membership back to normal again. Late arrivals at tbe Sheber-Gergish wedding were the Mr. and Mrs. Frank Rosenstein, Mr. and Mrs. Frank Petek and Mr. and Mrs. Remshek of Milwaukee, Wis. The surprise of the evening being the late arrival of Mr. Martin Jelene, who had just returned from an extended trip through Europe. I certainly must mention Margaret Mervar. Margaret is one of the sweetest girls in our parish. The young lady, now employed at the Muh's Bakery, can always be found in back of the counter selling tasty pastry with her sweet smile. f**r ft .m* .žss 8HEKAWGO Stanza Skok, Pauline Virant, Jacob Prestqr and Louie. Frances spent tbe week-end ar Chicago. King Football has made his 1930 debut by having the Sheboygan Merchants defeat Fondulac, 13 to 7, and Sheboygan High winning two consecutive games. The superb playing in the beginning of the season certainly gives football fans an idea of what to expect in the future. Miss Mary Zore, Miss Antoinette Retell and Miss Julia Zore, Mr. Leo Basil, Mr. Peter Schmidt and William Clark motored to Greeta Bay, where they attended a dinner party given at the home of Miss Lucia Brandon. brunet. When these two lads run off for a touchdown these girls can be heard saying, "There goes my sup pressed desire." aHa Louise Just along with Gale -and Mary Terselic strolling down the street spying a car grab for their powder puffs (Sweet Kiss—we all use them njw). Upon a second look they discover their mistake and find that they were dolling up for perfect strangers. Accidents do happen, girls. aHa The following is a little ballad composed by the "Other Dame," who get* a poetic splurge oncc in a while: The sheiks from the West Side, Their names I will disclose, Are wearing new black derbies. When dreped in Sunday clothes, Johnny looks like the Prince of Wales. All that is missing is the horse. But^s for Frank and Joe Myvfcinion would sbiihd course*. ** ""»"J aHa First banns for the approaching marriage of Miss Frances Struna and Joseph Messalio were published at St. Roch's Catholic Church on Sunday, Sept. 28. The wedding is to take place in the very near future. aHa Franklin Gabler Jr., the infant son of Mr. and Mrs. Franklin Gabler, passed away on Saturday, Sept. 27, at midnight. The child had been ailrng foi only a few days. May he rest in peace. Mrs. Gabler is the former Miss Jean Bruder, daughter of Mr. and Mrs. Frank Bruder Sr. aHa Weekly greetings, Mr. Booster. -O B. M. LEAGUE STARTS 1930 PIN SEASON The Slovenian Business Men's Bowling League of Waukegan, III., got under way with four teams toeing the foul line Oct. 2 at the Mother of God alleys. The first week finds the Ogrins at the top of the ladder with three wins. Building & Loan follows closely, with Opekas and Cepons following. In the 200 class: J. Gerjol, 233; Tdny Merlock, 200; Frank Ogrin, 206, 204, and Math Hodnik, 201. -0- COME ON, NUYAWKERS! Saturday night, Oct. II, should be a gala time for all Nuyawk^rs. The Mary Help Lodge of Brooklyn has chosen thc Slovenian Auditorium as the scene of the first dance of the season. Everybody is invited. The committee assures all a good time. FOR YOUR ACCOMMODATION Our Page Will Aid You if You Wish to Correspond With Our Page Readers and Columnists Readers, do you take a liking to any of the columnists or persons mentioned in the columns of Our Page? Would you like to correspond with any of the latter mentioned? If so, pen your letter to any person whoee name ap-pears in Our Page and we will forward same. Starting with this issue, we will devote a corner to the MAIL BAG. This, we feel, is necessary, for we have been receiving mail for various individuals during the past month. Henceforth, we will publish names of those for whom we have mail It will be the duty of such individuals to forward their address to Our Page and to claim such correspondence. Winter months will soon be with us. We suggest that our readers take to the art of writing letters. It is a very profitable and entertaining hobby. We will do all in our power to help the During the past week the Mail Bag contains letters for: Chipso, Salami Drassler, La Sallita, St. Florian Booster. The above may have the letters addressed to them by forwarding their addresses. ■ Let's make the fall season the w aa aaii banki, prav kakor bi 9 to ! Iv Uveli v aafttm mestu. Piiite nam u po j aa nila ln dobili HRRH*Vlg h glavnici dvakrat na leto ne ^^B^HHumBKiI Sled« na to ali ti predložite HHMHBailHI tvojo vlofno knjigo ali ne. mmmmmmwmm Naa kaaltal la reterval aklad mmmmmwmm HaSi% ** r^o* * S^ znak varnosti xa va* denar. NtijwStfRTnBineM od strani ebttnetva, kateremu Ima L n^oojalwiit * poitreibo- ,n * katerega prelema aaltera. 26 Public Square Cleveland, Ohio. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE IN ZLATI ZNAKI za društva ter člane K.8.KJ. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 8. Rldgeway Ave, Chicago, m. Pišite po cenik. domača zdravila. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo ln im-tortirana zdravila, katera priporoča Msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli le mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Bos 772, City HaU Station t t New York, N. Y. 82 Cortlandt St. 1 NEW YORK, N. T. - ' j TeL BARcla? 03*0 | wiiiimiiiiiTiiinnxmiiii; iminniiiii m iIiiii .........................j........................} '........................... ......l .................................................... IF KFR7F f I ST. hLKLL, in^^fegj^ | 1142 Dallas Rd. N. E. naslov, če ho6ete dobtttnajboljE j I * CLEVELAND, O. \> ^""^^^^KrdzLrroikif - i *............ ............................................................ JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO m CLINTON 81 Jt JOUZT, naj. gm