V središču Spodnje Podravje • Praznično obdarovanje otrok v podjetjih in zavodih O Stran 7 Črna kronika Slovenija • Pobegli kriminalci: pred roko pravice se jih skriva 42.000 O Stran 24 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 28. decembra 2021 Letnik LXXIV • št. 100 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podravje, Slovenija • Višina minimalne plače za prihodnje leto še nedorečena Sindikalni predlog je 1.133 evrov Višino najnižje minimalne plače določijo vsako leto najkasneje do koncajanuarja. Za prihodnje leto zneska še niso uskladili. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vztraja, da se minimalna zakonsko določena plača v novem letu dvigne na 1.133 evrov, delodajalci pa ta predlog označujejo kot provokacijo in predvolilno kampanjo. Več na straneh&M,7. Aktualno Sp. Podravje • Vlada obljublja denar za gradove O Stran 2 Podravje Ptuj • Do Mestne galerije kmalu z dvigalom O Stran 4 Kultura Ptuj • Kako naj se vedejo kulturni meščani O Stran 12 Na sceni Haloze • »Advent je čas, ko izdelujem jaslice« O Stran 18 v Šport Nogomet • Andrej Kvas: »Sedaj so na vrsti drugi« O Stran 13 Ganljive zgodbe • »Ob 200 evrih penzije nama to veliko pomeni« Ptujska pediatrija • Otroški oddelek nenehno poln malih bolnikov Zakulisja kmetijskih razpisov Cep: »Majhne haloškak kmetije bodo spet |j izpadle!« Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 28. decembra 2021 Sveti Tomaž • Pohvale vredno: namesto za rakete raje za pakete Ganljive zgodbe: »Ob 200 evrih penzije nama to veliko pomeni« Prijetno presenečeni, besede hvaležnosti, ganjeni obrazi, tudi zarosene oči, takšni so odzivi občanov Sv. Tomaža, ko jih v predprazničnem času s prehrambnimi paketi razveseli občinska ekipa. Kako malo je potrebno, da nekomu pričaraš nasmeh na obraz in mu polepšaš praznične dni, smo se prepričali pred kratkim. Skupaj z županom Mirkom Cvetkom in svetnikom iz tamkajšnjega območja Francem Magdičem smo se odpravili obiskat dve izmed 30 družin ali posameznikov, ki so ju obdarili s paketom prehrambnih izdelkov in pralnim praškom. »Vse nam prav pride. Naši otroci so zelo pridni, nama pomagajo, skrbijo za naju. Sin nama vsak dan zakuri, hčerka nama tudi kdaj kaj skuha, če je treba,« nam pove prva izmed obiskanih, Angela Muhič, ki bo čez dva meseca dopolnila 93 let: »Bomo videli, če bomo še do takrat.« Ženica je bila skupaj z možem Francem, leto dni starejšim, prijetno presenečena in srečna ter predvsem hvaležna. »Nikoli nismo imeli nekih dobrot. Živeli smo Okoli 1.000 evrov za pakete Občina že nekaj let denar raje za ognjemet nameni za pakete ljudem v stiski. Kot pove župan, so letos namenili okoli 1.000 evrov, razveselili bodo približno 30 družin ali posameznikov. Koga bodo obdarili, izberejo svetniki, vsak iz svojega območja, navadno pa gre za pomoči potrebne starejše posameznike in večje družine. Obdarovanje poteka v sodelovanju z Rdečim križem. »Ljudje nas res pozitivno sprejmejo, se nas razveselijo, so ganjeni... Gre za majhno pozornost, ki pa nekaterim pomeni ogromno. Kako malo je potrebno, da koga razveseliš,« je prepričan župan Mirko Cvetko. Foto: arhiv Svet24 skromno, fejst smo morali delati na tem bregu, toda lačni nismo bili,« razlaga in se spominja tedanjih časov. Kljub visoki starosti je iz glave naštevala številke in letnice. »67 let sva poročena. Veste, kot mlada sva se velikokrat videla. Blizu sva živela. Jaz na Žvabovem, Angela in Franc Muhič ob prejemu paketa z županom Mirkom Cvetkom in občinskim svetnikom Francem Magdičem »Tudi letos niste pozabili na naju. Vi ste tako dobri. Pri tako majhni penziji nama to res pomeni veliko,« je ob prevzemu paketa vidno ganjen dejal Franc Stebih. Franček pa v Ključarovcih. Rada sva se videla. Ampak Franček ni smel dosti hoditi k nam, so bili ata haklik,« se spominja ženica. Z možem sta občudovanja vredna. Kljub visoki starosti se še vedno sama oblečeta in uredita, tudi kaj postorita. Čas si krajšata z gledanjem televizije, Franček pa rad prebere tudi časopis, in to brez očal. Je naš zvesti bralec. »Jaz lahko tudi brez očal trebim solato, samo potem bi kje bil kakšen polž ... O ne, bog ne daj. Ima moj sin kontrolo, tako da se to ne bi moglo zgoditi,« se pošali dobro razpoložena Angela. »Imava pridne otroke« Življenje jima ni prizanašalo. Kot mlada mamica je zbolela, zaradi česar je Franček moral pustiti sicer dobro službo, delal je v Ljubljani kot strojnik gradbene mehanizacije, nazadnje na asfaltnem finišerju. »Ja, to pa je bilo lepo delo za tiste čase. A ko sem želel oditi iz službe, ni bilo kar tako. Moral sem od občine prinesti potrdilo, da sem res doma potreben. Sicer bi mo- ral vračati šolnino. Podjetje mi je namreč dalo možnost, da sem se šolal,« se razgovori sicer sprva zadržani gospod in nadaljuje, da je kasneje kot sezonski delavec opravljal dela v hmelju. »Bolj žalosten je zadnja dva tedna. Oni dan je šel v mrzlem na sprehod, pa se je verjetno prehladil. Veste, ko si star, si bogi, jaz rečem. Pa tudi na splošno je tako, da na zimo ni najboljše počutje pri starejših. Jaz pa sem tako, en dan dobro razpoložena, drugič manj,« nadaljuje zgovorna gospa. Ko ju vprašamo, kako se preživljata, povesta, da prejemata kmečko pokojnino, 200 evrov vsak. »Sin ima preko položnice. Imava pridne otroke, hvala bogu. Drugače ne vem, kako bi bilo ...« Poslovimo se. Gospa in gospod nama večkrat hvaležno stisneta roko in zaželita lepe praznike, ob tem pa se še znova lepo zahvalita. »Vi ste tako dobri« Pot nadaljujemo še nekaj metrov naprej. Potrkamo na vrata hiše sredi narave in odpre nam možakar, vidno ganjen, ko pred vrati zagle- da župana s paketom. »Hvala. Tudi letos niste pozabili na naju. Vi ste tako dobri. Pri tako majhni penziji nama to res veliko pomeni. To bo za leto dni,« hvaležno pove Franc Štebih in doda: »Pametno, da denar namenite za te pakete kot pa za tiste rakete.« Kot pove, z ženo živita skromno življenje. Preživljata se zgolj z 200 evri pokojnine. »Delal sem kot zidar pri različnih mojstrih. Ko sem šel v penzijo, se je izkazalo, da mi nekateri niso plačevali zavarovanja ... Še sreča, da sem si tisto malenkost za kmečko penzijo plačeval, sicer še tega ne bi imel. Škoda sicer, da si nisem plačal več, a kaj ko denarja ni bilo.« Ko ju vprašamo, kako jima uspe preživeti s tako mizernim dohodkom, možakar niti z besedico ne potarna in zadovoljnega obraza nadaljuje: »Otroke imava dobre. Pomagajo nama. Pa sama si pridelava zelenjavo, imava domače sadje, rediva prašiče, imava tudi koze. Pa gozd, tako da sva na toplem. Gre nama,« še pove in ponovno nameni besede zahvale županu. Monika Horvat Foto: M H Foto: M H Spodnje Podravje • Vlada obljublja denar za gradove Na seznamu so Dornava, Borl in Ptuj Če bo v državnem zboru sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo in če jo bodo naslednje desetletje dejansko izvajali, potem se gradovoma Dornava in Borl obetajo lepši časi. Oba sta vključena v načrt obnove, obnova dvorca Dornava bi veljala 30 milijonov evrov, dokončanje obnove gradu Borl pa dobrih pet milijonov evrov. Na seznamu investicij je tudi 4,5-milijonska investicija obnove ptujske grajske žitnice. Prvi na potezi bo sedaj državni zbor, ki bo resolucijo obravnaval in potrjeval. Potem sledi izvedbeni del, za katerega bo potreben denar. Na seznamu ključnih investicij v javno kulturno infrastrukturo v državni lasti je 38 projektov. S predvideno vrednostjo 30 milijonov evrov bi bila najdražja obnova dvorca in parka Dornava, začeli bi jo že v letu 2022, je navedeno v dokumentu. Obnova poslopja ljubljanske Drame, ki je prav tako v naboru projektov, je ocenjena na 21 milijonov evrov, 20 milijonov bi namenili za celovito prenovo Tehniškega muzeja Slovenije Bistra, 15 za Arhiv RS v Ljubljani in 10 milijonov evrov za Prirodoslovni muzej na Metelkovi v Ljubljani. Rekonstrukcije in energetske sanacije so prav tako predvidene za nekatere objekte, v katerih delujejo pokrajinski oz. zgodovinski arhivi in enote ZVKDS. Med gradovi so poleg Dornave in Borla na seznamu za obnovo za obnovo še Negova, Turjak, Viltuš, Socerb, Gradac, Šrajbarski turn, Snežnik, Predjama, Bizeljsko, Fužine in Polhov Gradec. Obnavljali bi Prešernovo domačijo v Vrbi, filmski studio Viba film v Piranu, galerijo Božidarja Jakca, kulturni dom v Črnomlju, v Ljubljani muzej slovenske osamosvojitve ter na Ptuju grajsko žitnico. V Novi Gorici bi za SNG na novo zgradili amfite-ater. Večina investicij bi se začela izvajati v obdobju 2022-23. Bo obnova v Dornavi stekla že naslednje leto? Začetek obnove dvorca Dornava in parka je v resoluciji predviden v letu 2022, naložba bi veljala 30 milijonov evrov. Obnova ptujske grajske žitnice za potrebe lapidarija in razstavnega prostora v vrednosti 4,5 milijona evrov je načrtovana v letu 2023, medtem ko bi obnovo gradu Borl nadaljevali v letu 2025, ocenjena vrednost je 5,1 milijona evrov. Vrednosti projektov se lahko še spremenijo, odvisno od dokumentacije projektov za izvedbo, so pojasnili na ministrstvu. Sicer pa namerava Ministrstvo za kulturo v prihodnjih letih sofinancirati vlaganja v kulturno infrastruk- Obnova baročnega dvorca Dornava s parkom je ocenjena na 30 milijonov evrov. turo, ki je v lasti lokalnih skupnosti, skupno v znesku blizu 35 milijonov evrov do leta 2027. Projekti se bodo financirali z evropskimi sredstvi iz programa za odpornost in okrevanje, evropskimi viri iz nove finančne perspektive sredstvi ministrstva za ter lastnimi kulturo. MZ Foto: MZ torek • 28. decembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Haloze, Slovenija • Za naložbe majhnih hribovskih kmetij dva milijona evrov Cep: »Majhne haloške kmetije bodo spet izpadle!« V Halozah je število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, zadovoljivo. Glede na statistične podatke je tu neprimerno več kmetij kot na Pohorju, Gorjancih in Kumu. Zanimivo je tudi, daje bilo leta 2006 v Halozah nekaj manj kot 1200 kmetij, leta 2015 pa že okoli 1800. Je pa po drugi strani res, da vse več živinorejskih kmetij v hribovitem delu Haloz zapira svoja vrata. V statistiko so namreč vključene vse kmetije na območju Haloz, tudi tiste na ravninskem delu, kjer je obdelovanje veliko lažje, pa tudi bolj intenzivno. V Delavskem društvu hribovskih kmetij in podeželja, ki ima sedež v Žetalah, se zato že vrsto let borijo, da bi izključno hribovske kmetije na območju Haloz obravnavali kot posebno kategorijo. Hribovski kmet ne more biti v istem košu z ravninsko kmetijo »Hribovski kmetje z največ petimi kravami pač ne moremo biti v istem košu z neko veliko ravninsko kmetijo v občinah Podlehnik ali Majšperk, na kateri redijo 50 glav živali ali več. Kaj takega je za nas nepredstavljivo, saj je nemogoče, da bi lahko toliko živali sploh nahranili, hkrati pa je na hribovskih kmetijah še veliko ročnega dela,« je izpostavil predsednik društva Franc Cep in dodal, da so s temi problemi seznanili tudi pristojne državne institucije, a so te njihove zahteve prezrle. Veliko so si namreč obetali od zadnjega razpisa kmetijskega ministrstva za naložbe v gorske kmetije, v okviru katerega sta za razvoj majhnih kmetij na voljo dva milijona evrov. Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev gospodarskih poslopij oz. nakup pripadajoče opreme, nakup kmetijske mehanizacije za Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja, se bori za obstanek živinoreje v Halozah. kmetovanje^na gorskih območjih, Primerjava kmetij z rejo živali v letih 2006 in 2015 ureditev pašnikov in obor za rejo J j j domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedbo agromelioracij, zaščito čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika na gorskih območjih, ter nakup namakalne opreme. 2006 2015 Območje Skupaj Kmetije, ki Skupaj Kmetije, ki kmetije redijo živali kmetije redijo živali Haloze 1173 782 1787 807 Gorjanci 294 211 294 230 Kum 185 147 198 134 Pohorje 11 10 13 11 Skupna površina 1663 1150 2292 1182 Za vse gorske kmetije 11 milijonov evrov Kmetijsko ministrstvoje objavilo dva razpisa za podporo kmetijam v skupni višini 15 milijonov evrov. Za naložbe v gorske kmetije (kamor se lahko uvrščajo tudi haloške), je na voljo 11 milijonov evrov, za naložbe v ekološke kmetije pa štiri milijone evrov. Za majhne kmetije je v okviru tega razpisa na voljo 2 milijona evrov. Vloge lahko kmetje, ki morajo izpolnjevati natančno predpisane pogoje glede prihodkov kmetije, oddajo do 31. decembra letos. Razvoju kmetij je na voljo še pomoč iz. t. i. podukrepa 6.3, po katerem lahko kmetje dobijo do 5.000 evrov pavšalne pomoči. Po mnenju Franca Cepaje to premalo denarja za ohranitev, kaj šele za razvoj manjših haloških kmetij. Dodatno težavo pa vidi še v tem, daje plačilo razdeljeno v dva dela. Leta 2015 je bilo v Halozah nekaj več kot 800 kmetij, ki so redile živali. Število glav velike živine na območju Haloz Najbolj bi potrebovali kmetijske stroje »Majhne haloške kmetije, ki imajo obdelovalne površine izključno v hribih, bodo žal spet izpadle. Zbrale bodo namreč bistveno manj točk kot kmetije, ki imajo zemljo tako na ravnem polju kot haloških strminah. Zato bo večina naših članov ostala brez denarja, dobili pa bodo spet ,ta veliki',« je kritičen Cep. Večina njihovih članov ima vedno večje težave z zastarelo mehanizacijo, predvsem s kosilnicami. »Kmetijski stroji so stari in nevarni za uporabo, zato je marsikje nujno potrebna posodobitev strojne mehanizacije. Predvsem bi bilo treba zamenjati kosilnice, teh pa naši kmetje ne morejo kupiti sami, saj gre za naložbe v višini okoli 30.000 evrov. Če pomoč države spet ne bo prišla v prave roke, bodo kmetje hleve pač zapirali, saj bodo raje opustili kmetovanje, kot se zadolževali za nove stroje.« Kmetovalci lahko dobijo vrnjenih do 90 % stroškov investicije. Maksimalna višina podpore v okviru javnega razpisa (naložbe gorskih kmetij) znaša 45.000 evrov. Za pojasnila glede aktualnega razpisa smo zaprosili tudi kmetij- I Leto 1 Cirkulane Majšperk I Podlehnik I Videm 1 Zavrč I 1 Skupaj 2015 259 2.026 525 1.900 167 799 5.678 2016 248 2.060 513 1.950 167 792 5.732 2017 249 2.092 749 1.634 146 791 5.663 2018 239 2.045 775 1.563 149 757 5.530 2019 250 1.982 758 1.682 147 762 5.583 2020 261 2.040 789 1.611 128 773 5.605 2021 268 2.025 778 1.624 135 791 5.623 Vir: KGZ Ptuj sko ministrstvo, kjer so pojasnili, da je razpis prilagojen za manjše kmetije, tudi tiste z manjšim številom glav velike živine: »Ni namreč pomembno, kakšna je majhna kmetija, pomembno je, v katero smer se razvija. Nikakor pa to ni razpis, ki bi bil namenjen ohranjanju majhnih kmetij, za ta namen imamo druge instrumente kmetijske politike,« so poudarili. Številni kmetje bodo izpadli, ker je denarja premalo Cilj oz. namen prestrukturiranja majhnih kmetij je povečanje njihovega tržnega deleža. Upravičenec mora z naložbo povečati obseg iz kmetijske dejavnosti, se preusmeriti v ekološko pridelavo, povečati dodano vrednost ipd. Med drugim so zapisali, da spodbujajo delovanje majhnih kmetij z različnimi ukrepi iz naslova neposrednih in izravnalnih plačil ter z različnimi naložbenimi ukrepi. Na ptujskem KGZ kmetom že pomagajo pri pripravi vlog, saj razpis poteka še do konca leta. Doslej so pripravili že 60 vlog. Kot je povedala kmetijska svetovalka Darja Artenjak, je med njimi tudi nekaj manjših kmetij. »Je pa res, da bodo številni kmetje izpadli, saj je razpisanih sredstev premalo glede na interes.« V razpisni dokumentaciji je navedeno, da se med vlogami za majhne kmetije, ki dosežejo vstopni prag 25 odstotkov možnega števila točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Najemnine se bodo dvignile za 2 % Dražji najem občinskih nepremičnin Od najemnin se je letos v ptujski občinski proračun nateklo 261.867 evrov. V prihodnjem letu naj bi bil ta znesek nekoliko nižji, čeprav se bodo najemnine z novim letom podražile. Foto: CG Najemnine poslovnih prostorov in garaž v občinski lasti se bodo z novim letom nekoliko povišale. „Nesmiselno bi bilo vse preložiti na pleča občanov, najemnikov. To, da pričakujemo dvig stroškov življenjskih potrebščin, ne more biti zadosten razlog, da se kar odločimo za zvišanje cen najemnin. Mogoče se komu zdi, da je 2 % malo, ampak verjemite, da se nabere," je nestri-njanje s predlogom izrazil občinski svetnik Milan Klemenc. Kljub poskusu, da o tej temi sproži razpravo, drugi svetniki večjih pomislekov na decembrski seji niso izrazili. Predlog sklepa o določitvi vrednosti točke je bil potrjen z veliko večino: 22 glasov za in le dva proti. Višajo se najemnine za poslovne prostore in garaže Vrednost točke najema občinskih poslovnih prostorov in garaž vsako leto usklajujejo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Dosedanja vrednost točke je znašala 1,727 evra. „Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je v jesenski napovedi predviden indeks rasti življenjskih potrebščin za leto 2022 v višini 2 %, kar pomeni, da se vrednost točke poveča za 0,0345 evra in tako znaša 1,7615 evra. V letu 2022 bomo predvidoma od najemnin prejeli 250.000 evrov. Z višanjem vrednosti točke bodo najemniki poslovnih prostor in garaž od prejema sklepa plačevali za 2 % višje najemnine. Za ta odstotek bo višji tudi dohodek od najemnin," so potrjeni predlog pojasnili na ptujski občini. Dokončnih podatkov o znesku pobranih najemnin za leto 2021 na ptujski občini še nimajo, že doslej pa je bilo iz tega naslova 261.867 evrov prihodkov. DK Sv. Trojica • Nova podoba Trojiškega trga Namesto gostilne raje hotel Občina Sveta Trojica je uspešno uveljavila predkupno pravico na javni dražbi za nekdanjo gostilno Vogrin na osrednjem trgu. Foto: SD Z nakupi nepremičnin občina dobiva možnost večjega odločanja o celostni podobi in vsebinah Trojiškega trga. S tem se je povečalo občinsko premoženje, občinsko vodstvo pa z lastništvom nepremičnin dobiva možnost večjega odločanja pri nadaljnji usodi trga, torej pri njegovem urejanju, celostni podobi in vnašanju vsebin. Gre za veliko hišo sredi trga z dvema nadstropjema in mansardo, ki je prazna približno zadnjih pet let. »Po smrti lastnika se dediči zaradi dolgov niso priglasili za dedovanje, zato je bil sprožen stečajni postopek zapuščine. Šli smo v kompenzacijo: dolga je bilo za 95.000 evrov, tega je občina prijavila in toliko so nam tudi priznali. Kupnina je znašala 119.300 evrov; če torej odštejemo dolg, smo za stavbo plačali še dobrih 24.000 evrov,« razlaga župan David Klobasa, zadovoljen, da so postopke, ki jih je začel kmalu po prevzemu mandata, končno pripeljali do konca. Kaj bodo z novo nepremičnino na elitni lokaciji sredi glavnega občinskega trga, sicer še niso dorekli, a župan ne skriva želje, da bi prostore nekdanje gostilne preuredili v hotel. »Interesentov je bilo kar nekaj, opcije so odprte in odvisne od ponudb, res pa je, da je stavba primerna za prenočišča, ki jih v občini potrebujemo, če hočemo našo vizijo nadaljevati v smeri razvoja turizma. Vemo, da časi za investicije v turizem niso najprimernejši, tega se seveda zavedajo tudi potencialni kupci. Poleg tega bo obnova stavbe zahtevala ogromen finančni vložek, a ostajamo optimisti in upamo, da najdemo ustreznega strateškega partnerja, ki bo poskrbel, da na trgu ne bodo ostajale črne pike in ne bomo ponavljali napak iz preteklosti, ko smo zamudili katero od priložnosti za nakup nepremičnin.« SD 4 Štajerski Podravje torek • 28. decembra 2021 Sv. Trojica • Leto in pol od odprtja ambulante Zdravnik 5 dni na teden Potem ko je trojiško ambulanto družinske medicine zapustil zdravnik iz Zdravstvenega doma Lenart, zaradi kadrovske podhranjenosti pa tam niso imeli nadomestnega, so se v Sveti Trojici znašli pred veliko težavo. Splošna zdravstvena ambulanta, ki domuje v pritličju občinske stavbe, naj bi bila kmalu odprta vsak delovni dan. Če niso hoteli, da bi ambulanta svoja vrata zaprla za dalj časa, so morali pohiteti z iskanjem novega koncesionarja. Koncesijo so podelili podjetju Amigdala, ki je v Sveto Trojico poslalo zdravnika Gregorja Emeršiča. Ambulanta, ki ima svoje prostore v pritličju občinske stavbe na Trojiškem trgu, dela trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih. Odločitev, ali bo Sveta Trojica tudi v prihodnje obdržala svojega družinskega zdravnika, pa je izključno v rokah pacientov. Občina je namreč dobila soglasje za podelitev koncesije za polovični obseg izvajanja dejavnosti in jo z Amigdalo podpisala za 15 let z možnostjo podaljšanja. Trojičani so novega zdravnika očitno dobro sprejeli in mu zaupajo, nekaj pacientov ima tudi iz drugih občin, tako da je ambulanta dosegla potrebno kvoto opredeljenih. A se pri tem ne bodo ustavili, ampak bodo naredili vse, da bodo povečali obseg delovanja na vseh pet delovnih dni v tednu. Večina pacientov, pravi Emeršič, je starejših, zato se trudi, da kar največ obravnav opravi »po starem«, torej v živo. Epidemija je namreč precej spremenila način dela v splošnih ambulantah, saj se marsikaj uredi kar po telefonu ali elektronski pošti. Razmišljajo o širitvi programa z ultrazvokom, medtem ko laboratorijske storitve za potrebe trojiške ambulante večinoma opravljajo v ZD Lenart. Še vedno pa niso prišli daleč z odprtjem lekarne, za katero si v Sveti Trojici prizadevajo že tri leta, vse od nastopa nove lokalne oblasti. Ponovno so oddali vlogo na zdravstveno ministrstvo, upajo, da jim tokrat uspe in da se Trojičanom po zdravila ne bo več treba voziti v druge občine, kar predstavlja težavo zlasti starejšim. SD Kidričevo • Občinski boni živijo V obtoku jih je za 100.000 evrov Občina Kidričevo je bila prva lokalna skupnost v Sloveniji, ki je orala ledino pri uvedbi občinskega vrednostnega bona. Poimenovali so ga sternthaler, izdaja ga občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje, kjer je bon tudi mogoče kupiti. Po štirih letih je v obtoku za 100.000 evrov sternthalerjev. Župan Anton Leskovar je dejal, da so z rezultatom zadovoljni: „Z občinskim vrednostnim bonom podpiramo lokalne pridelovalce in podjetnike. Posebej nas veseli, da sternthalerje koristijo mladi pri izplačilu žepnin. Rezultati kažejo, da je bonov v obtoku vedno več. Za nakup 10 sternthalerjev je treba plačati 9,5 evra (občani Kidričevega), za druge je menjalna klavzula 1 : 1. Z boni je moč plačevati pri ponudnikih na območju občine Kidričevo, ki so se pridružili sistemu. Posameznik lahko letno kupi do največ 500 bonov. Večina plačilnega prometa se izvede z bankovci. Kovance smo izdali v omejenem številu in so bolj kot ne namenjeni zbirateljem." Lista ponudnikov, ki sprejemajo bone, se iz leta v leto daljša. Imetniki jih lahko unovčijo v frizerskih salonih, v avto hiši, avtoličarski delavnici, pri gradbeniku, mizarju, v gostinskih lokalih, cvetličarni in vrtnariji, pri čebelarju, za plačilo poslovnih, računovodskih in zavarovalniških storitev, za nakup pridelkov na kmetijah in v mesnici, poučevanje harmonike, fotografske in grafične storitve, nakup izdelkov iz inoxa, logistične storitve (prevozi) in plačilo programov, povezanih s konjeništvom. MZ Ptuj • Kdo bo gradil dvigalo v Prešernovi ulici? Do Mestne galerije kmalu z dvigalom Rok za oddajo ponudb za gradnjo dvigala in ureditev požarne varnosti v Prešernovi ulici 29 na Ptuju, ob Osnovni šoli Olge Meglič in Mestni galeriji, je podaljšan. Občina išče ponudnika, ki bo (najceneje) izvedel to investicijo. Dovoljenje za gradnjo dvigala in ureditev požarne varnosti je ptujska občina od Upravne enote Ptuj pridobila pred natanko štirimi leti, decembra 2017. Kot investitor so si zagotovili dovoljenje za dozidavo objekta, gradnjo jaška za dvigalo ob objektu Prešernova 29 in rekonstrukcijo objekta na tem naslovu. Soglasje k takšnemu projektu je podal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, pridobiti pa so si morali še številna druga soglasja, celo od Javne agencije za civilno letalstvo. Gradbeno dovoljenje je veljavno pet let, kar pomeni, da mora ta investicija v naslednjem letu steči, sicer bo treba na novo urejati potrebno gradbeno dokumentacijo. Časa za realizacijo je še dovolj, a le, če jim bo uspelo najti ustreznega in kompetentnega gradbinca in če ne bo zapletov pri sami gradnji. Petletni projekt bo zaključen leta 2024 Mestna občina Ptuj je poziv za oddajo ponudb objavila konec novembra in potencialnim prijaviteljem dala natanko mesec dni časa za prijavo. V petek, 24. decembra, se je rok sicer iztekel, a so ga podaljšali. Merilo za izbor bo najnižja skupna ponudbena vrednost. Investicijski projekt celotne investicije Prešernova 29, ki je skupaj vreden skoraj 400 tisočakov, Do Mestne galerije naj bi že naslednje leto vodilo dvigalo. je svet MO Ptuj potrdil lani poleti. Del te investicije je tudi gradnja dvigala v Prešernovi ulici 29, ki bo omogočilo lažji dostop do prostorov služb Upravne enote Ptuj in Mestne galerije. Sočasno bodo izvedli posege za ločitev požarnih sektorjev. V planu je še prenova obstoječe toplotne postaje in obnova južne fasade. Petletni projekt naj bi končali leta 2024 z ureditvijo dvorišča. Celotno investicijo bo krila ptujska občina iz proračuna, v nasled- njem letu je v ta namen zagotovljenih 253.800 evrov. Šola ne bo mogla souporabljati dvigala Po dobrih štirih letih delovanja ptujske Mestne galerije v sedanjih prostorih bo tako končno urejen primeren dostop. Še vedno je namreč do galerije treba prehoditi 79 stopnic, kar za marsikoga predstavlja veliko breme. Dvigalo bo postavljeno na se- verovzhodni strani notranjega dvorišča, ker posega tudi v veduto mesta, je bilo treba gradnjo uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Pogoj, da bo ta investicija sploh izvedljiva, je bila preureditev dostopa do kuhinje in kabineta športne vzgoje Osnovne šole Olge Meglič. Na občini so preverjali tudi možnost souporabe dvigala za namene šole, a to zaradi različnih nivojev naj ne bi bilo možno. Dženana Kmetec Cirkulane • 21. redna seja občinskega sveta Podedovane nepremičnine so občini bolj kot ne v breme Svetniki občine Cirkulane so se v sredo, 22. decembra, zadnjič v tem letu sestali na seji občinskega sveta. Predsednica nadzornega odbora (NO) Alenka Vidovič je predstavila poročilo NO. Pregledali so zaključni račun občine za leto 2020, pri čemer so pod lupo vzeli tri postavke: sanacijo plazu Paradiž, obnovo lokalne ceste Dolane-Meglošak in gospodarjenje s premoženjem občine. Nadzorniki v zvezi z investicijami niso imeli pripomb, je pa Vidovičeva opozorila, da bi bilo smotrno razmisliti o odprodaji premoženja (nepremičnin), ki so občini bolj v breme kot korist. Poudarila je, da bi izdelali seznam nepremičnin, s katerimi razpolaga oz. je njihova lastnica občina. Okoli tega vprašanja se je razvila širša debata: kaj torej z zemljišči, gozdovi in drugimi nepremičninami, ki jih ima občina v posesti. Županja Antonija Žumbar je pojasnila, da so jih v preteklosti že poskušali prodati, a neuspešno, saj je cenilec določil zelo visoke vrednosti nepremičnin, posledično je bila prodaja neuspešna. Poleg tega je marsikje težava, da občina ni 100-odstotna lastnica premoženja, temveč le v določenem deležu, ki ga na primer podeduje za (so)lastnikom, za katerega je plačevala dom upokojencev. Nemalokrat se zgodi, da prej vzdrževano posestvo, medtem ko starostnik biva v domu in občina zanj plačuje oskrbnino, več let propada. „Dokler nismo lastnik, ne moremo nič, niti vzdrževati," je opozorila županja in dodala, da so nepremičnine občini v breme tudi po tem, ko jih že podeduje. „Plačujemo vodo in elektriko, od tega pa nimamo nič ... Težava je tudi v primerih, ko nismo v celoti lastnik nepremičnine ali pa gre za nezanimive lokacije." Lahko bi imeli haloški wellness Svetniki so v en glas razmišljali, naj se posesti, ki jih občina ne potrebuje, prodajo. Idejo je podprla tudi direktorica občinske uprave Cirkulanski svetniki so na zadnji seji v letu 2021 večino debate namenili vprašanju, kako bi bilo najbolj smotrno gospodariti z nepremičninami, v glavnem zemljišči, v lasti občine. Nina Horvat. Dejala je, da bodo ponudbo nepremičnin objavili na spletni strani. Predsednica NO Vidovičeva je povedala, da so interesenti, ki iščejo odročne lokacije, bodisi zase bodisi za namen turistične dejavnosti. V sedanjem času so velik hit wellnessi v hiškah na odročnih lokacijah ali oddajanje nepremičnin preko spletnih platform, kot sta Booking in Air-nb. V Halozah se je v preteklosti govorilo tudi o ideji razpršenega hotela z nastanitvami na različnih lokacijah. Pogrebna koncesija podjetju Mir Cirkulanski svetniki so se sicer na zadnji letošnji seji seznanili še se s podelitvijo koncesije za opravljanje pogrebne dejavnosti podjetju Mir iz Vidma. Koncesijo je skupno podelilo pet haloških občin, poleg Cirkulan še Majšperk, Podlehnik, Žetale in Zavrč. V nadaljevanju seje so potrdili investicijski program za energetsko obnovo poslopja cirku-lanskega vrtca, pri čemer je županja Antonija Žumbar povedala, da gre za projekt na zalogo, če bo priložnost, da bi se lahko prijavili na katerega od razpisov. Za vrtec so potrdili tudi povišanje normativa za sprejem otrok. MZ Foto: S D F CG Foto: MZ Foto: M Z torek • 28. decembra 2021 Podravje Štajerski 5 Ptuj • S spremembo lastništva stekla prenova gostilne Ribič Prenavljajo teraso, v mansardi luksuzna prenočišča Gostilna Ribič ob reki Dravi, na eni najelitnejših lokacij v mestu, je pred kratkim dobila nove lastnike. Ti so že začeli prenovo zunanjosti oziroma terase, načrtujejo pa tudi preureditev notranjih prostorov in ureditev prenočišč v mansardi. Gostilna Ribič, ki je vse do letos bila v lasti skupine Perutnina Ptuj, od začetka januarja 2017 obratuje kot del skupine Talum oz. njihove gostinske družbe Vital. Z letošnjim letom se zanje marsikaj spreminja. Ključna novost, ki je za seboj potegnila še druge, je sprememba lastništva. „Kot dolgoletni najemnik smo si želeli ta odnos spremeniti v lastništvo in to nam je letos uspelo. Gostilna Ribič, ki je za mesto Ptuj pomemben objekt v predpro-storu ptujske vedute, je za našo družbo Vital strokovni izziv, kjer lahko razvijamo kulinariko visoke ravni," je povedal Vlado Pignar, direktor družbe Vital. Da mislijo resno in da imajo s to stavbo, prežeto z dolgo kulinarično tradicijo, resne načrte, dokazuje dejstvo, da so takoj po prevzemu lastništva zavihali rokave in začeli delati. Popolnoma razkopana zunanjost pred stavbo priča o tem, da potekajo obsežna gradbena dela. Zunanji del namreč zaradi neposredne umestitve ob reki predstavlja izjemno velik po- Gostilna Ribič je izjemno pomemben del mesta tako zaradi izjemne kulinarične ponudbe kot svoje lege. tencial, ki ga nameravajo še bolje izkoristiti. „Takoj po prevzemu smo se lotili prenove, s katero želimo izboljšati videz gostilne. Prva je prišla na vrsto terasa, ki jo urejamo v sodelovanju z MO Ptuj, saj želimo najti dobro arhitekturno rešitev, ki bo polepšala tako vhod v našo gostilno kot vstop na peš most. Ureditev vodi k prijetnosti, domačnosti ob lenobni Dravi in bo sprostila še tako zahtevnega gosta. Z Zavodom za turizem Ptuj načrtujemo še dodatno kulinarično ponudbo za prevoz po reki Dravi," ambiciozne načrte, ki so pomembni tudi za videz mesta, pojasnjujejo novi lastniki gostilne Ribič. A njihovi načrti z urejanjem stavbe segajo še dlje. Načrtujejo tudi celovito prenovo notranjosti objekta, točilnega dela in sanitarij. Še posebej velik izziv je meščansko podstrešje, kjer želijo urediti ek-skluzivna prenočišča za zahtevne goste: „Njim bi na enem mestu ponudili odlično jedačo in pijačo, rimski Ptuj, umetnost ... - vse z občutkom prepletanja zgodovine, tradicije in sodobnosti," so svoje načrte predstavili v družbi Vital. Dženana Kmetec Gorišnica • Zadnja občinska seja v prazničnem duhu Še naprej 30-odstotna subvencija Minuli četrtek je gorišniški svet v pičle četrt ure opravil še z zadnjo redno sejo, na kateri so tudi za prihodnje leto potrdili 30-odstotno subvencijo omrežnine za kanalščino. Kot je v uvodu razložil župan Jožef Kokot, je predlog za subvencijo zelo na mestu, saj je epidemija ljudi tudi finančno prizadela. Kot je še povedal, bi glede na dogovor morali z novim letom subvencijo omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda znižati za 10 %, a so se zaradi situacije odločili, da tega ne bodo storili in bodo tudi prihodnje leto to storitev subvencionirali v enaki višini ter tako pomagali občanom. Občina bo za ta namen prihodnje leto namenila okoli 115.000 evrov (brez DDV). Omrežnina bo za vodomer do vključno DN 20 še naprej znašala 4,79 evra na mesec (brez DDV). To je bila - poleg stalnih točk -tudi edina točka dnevnega reda tokratne seje. Pri pobudah se je na kratko oglasil le svetnik Miran Černesl. Dejal je, da ima sicer nekaj vprašanj, a zadnja seja v letu ni pra- Obdarili vse predšolske otroke V občini Gorišnica so letos našli način in poskrbeli za obdaritev vseh predšolskih otrok. Zaradi epidemije so se odločili darila posredovati vrtcem, prav tako pa niso pozabili na tiste, ki niso vključeni v vrtec. Za darila so namenili 4.000 evrov, s tem pa poskrbeli za iskrice v očeh številnih otrok. vi čas za njih. Pripomnil je še, naj v prihodnje koledarjev in občinskih novic Vesti iz vasi dostavljavci ne odlagajo vsepovprek - po koših za smeti in podobno -, temveč naj jih dostavijo pred vhodna vrata. Župan je na kratko povzel aktiv- Zaradi epidemije so se svetniki ob koncu leta namesto na slavnostni sestali na redni seji. nosti v iztekajočem se letu, med njimi pa izpostavil dokončanje recepcije pri Dominkovi domačiji, pridobitev uporabnega dovoljenja za novozgrajeni namakalni sistem in dokončanje ostrešja na gospodarskem poslopju Sokov mlin, ter spregovoril o prihodnjih načrtih. Kot je dejal, bo potreben rebalans proračuna za prihodnje leto, v ka- terem bodo nekatere investicije črtali, druge pa na novo umestili, med njimi sanacijo parketa v športni dvorani, gradnjo regionalnih kolesarskih povezav in dodatna sredstva za dokončanje športnega centra s tribunami, saj pričakujejo podražitev del zaradi višjih cen gradbenega materiala. Monika Horvat Foto: CG Foto: MH Ptuj • V Mlekarski zadrugi razmišljajo o selitvi Želijo si namenske prostore Letos je Mlekarska zadruga Ptuj (MZP) odkupila sosednje zemljišče nekdanjega Tehnoservisa na Ormoški cesti. Kot pravi direktor Janko Petrovič, so s tem smiselno zaokrožili funkcionalni prostor v industrijski coni, kjer imajo zdaj že približno 6.000 kvadratnih metrov. Foto: SD V Mlekarski zadrugi Ptuj v prihodnje načrtujejo gradnjo namenskih prostorov za svojo dejavnost. »Zaenkrat z novo nepremičnino nimamo posebnih načrtov, kar pomeni, da ostaja v najemu, nam bo pa gotovo prav prišla v primeru, če se nekega dne le odločimo za selitev na novo lokacijo. Dejstvo je, da sedanji prostori, v katerih delamo, niso namensko grajeni za našo de- javnost, ampak smo si jih sčasoma pač prilagodili. Zaenkrat nam je tu sicer še dovolj dobro, nimamo velikih zahtev, a si v prihodnje vendarle želimo novih in sodobnih prostorov, specializiranih za potrebe mlekarstva, v katerih bo poskrbljeno tako za našo logistiko, parkirišča za kamione, prečrpavanje mleka in ne nazadnje tudi za našo upravo, ki si prav tako že zasluži lepše pisarne.« Ker takšna gradnja pomeni velik finančni zalogaj, bodo v MZP sku- šali nekaj denarja za selitev poiskati v okviru sredstev, ki bodo na voljo iz naslova prihodnje skupne kmetijske politike. SD Trnovska vas • Obnova dotrajanega župnišča nesmiselna V igri lokacija ob cerkvi Potem ko je župnik Franc Mlakar s 1. avgustom odšel v Laporje, je župnijo v Trnovski vasi prevzel destrniški župnik Jože Škoftč. Škofič od takrat mašuje v dveh farah: matični Svetega Urbana, po novem pa še pri Svetem Bolfenku. Foto: SD Bolfenško župnišče sameva in propada, odkar je župnija izgubila samostojnega župnika. V Trnovski vasi še dolgo ne bodo dobili povsem svojega župnika, saj po besedah Janeza Lesnike iz Nadškofijskega ordinariata Maribor primanjkuje duhovnikov, zato uvajajo pastoralno povezovanje župnij. Ostaja pa odprto vprašanje, kaj bo z župniščem, ki stoji sredi vasi. Gre za mogočno stavbo, ki jo je že pošteno načel zob časa, odkar v njej nihče ne živi, pa še bolj propada. Ideja o novem župnišču je stara več let, uresničiti jo je želel zlasti nekdanji župnik Mlakar. Menjava ni uspela »Z nami je hotel narediti menjavo, in sicer da bi mi prevzeli župni-šče, on pa nekdanjo Kirnovo domačijo tik ob cerkvi, ki jo je občina odkupila od zasebnega lastnika. Stavbo župnišča so pregledali strokovnjaki. Grajena je tako, da obnova ni rentabilna, zato jo je verjetno najpametneje podreti oz. prodati z zemljiščem vred. Za menjavo se takrat nismo odločili, se pa zdaj z novim župnikom pogovarjamo o možnosti, da bi od nas odkupil del zemljišča ob cerkvi, na katerem bi postavil manjši objekt za bivanje in verski pouk. Kot je znano, smo tam del parcele že prodali Pošti Slovenije, ki se počasi pripravlja na gradnjo nove pošte,« je razložil župan Alojz Benko. Pogajanja z občino Lesnika je pojasnil, da so takšne odločitve v prvi vrsti v rokah upravitelja župnije, v tem primeru torej Škofiča. »Župnik najbolje pozna konkretne razmere na terenu, pri odločanju pa mu pomagajo svetovalci v gospodarskem svetu župnije. Na koncu za vse načrtovane projekte potrebuje tudi soglasje nadškofije. Glede prodaje bolfenške-ga župnišča in morebitne gradnje novega lahko rečem le, da doslej nismo prejeli še nobenih konkretnih predlogov v odobritev, kolikor vemo, pa še vedno ostaja odprtih več možnosti.« Temu je pritrdil tudi župnik Škofič: »Komaj nekaj mesecev je minilo od prevzema dodatne župnije, ideje so, a nismo še ničesar dorekli. Se pa z občino pogovarjamo na to temo. Eno je gotovo: s sedanjim žu-pniščem bo nekaj treba storiti, saj so prostori veliki in vlažni, vzdrževanje je drago, obnova ni smiselna. Bomo videli.« SD Lovrenc na Dr. polju • Božična okrasitev Jaslice in smrečica Člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so poskrbeli še za zadnjo letošnjo okrasitev v središču kraja. Potem ko od konca novembra krožišče krasi adventni venec, so v četrtek na zelenici pri dvorani postavilijaslice in s pomočjo gasilcev okrasili smrečice. Foto: KD Lovrenc „Ob božiču tradicionalno postavljamo jaslice. Zgodovina piše, da je bila na slovenskem ozemlju prva postavitev jaslic že v 13. stoletju. Tudi v Lovrencu jih člani kreativnih delavnic KD postavljamo že nekaj let. Vsako leto v ta namen dokupimo nekaj novih figur in prazničnih lučk, gremo v gozd po mah in se zavzeto lotimo dela. Trudimo se, da ima prikaz lep končni videz ter smisel in ustrezno vsebino. Žal nam aktualne razmere tudi letos onemogočajo, da bi ob naših jaslicah na prostem na sveti večer pevci peli božične pesmi. Upamo, da za to znova pride čas. Svoj prispevek h končnemu prazničnemu videzu so tudi letos dodali člani PGD Lovrenc na Dravskem polju, saj so postavili in z lučkami okrasili veliko smreko. Zahvaljujemo se vsem, ki naše delo opazijo, si razstavljeno pridejo ogledat, obenem pa nam namenijo prijazno in vzpodbudno besedo," je zadovoljna povedala predsednica KD Metka Kouter. MZ 6 Štajerski V središču torek • 28. decembra 2021 Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Povezanost, pozitivizem, spoštovanje, strpnost - vodila napredka Letos smo praznovali že 30 let od osamosvojitve države. Prelomnih odločitev in trenutkov so se spomnili tudi na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj 22. decembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Slavnostni govornik je bil dr. Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik dr. Aleksander Lorenčič „Slovenija je v 30 letih samostojne poti in demokracije zahodnega tipa naredila velik korak naprej, postala je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij, del razvitega ter globalnega sveta in posledično tudi informacijska družba. O napredku priča eden od osnovnih kazalnikov, bruto domači proizvod na prebivalca. Ta je bil leta 1991 štirikrat nižji kot leta 2020 in je v standardih kupne moči v letu 2020 znašal 89 odstotkov povprečja Evropske unije. V treh desetletjih se je razvilo veliko globalno uveljavljenih podjetij, pohvalimo se lahko z izjemnimi dosežki v znanosti, kulturi, športu; praktično na vseh segmentih družbe dosegamo rezultate svetovnega pomena. Po drugi strani pa se po 30 letih zdi, da kot družba še nismo bili tako razdeljeni. Res poseben fenomen, kot da brez delitev oziroma globoke polarizacije, brez miselnosti 'naši' in 'vaši', ne moremo živeti. Že znanim delitvam je covid kriza prinesla še dodatne. Biti strpen, spoštovati sočloveka in drugače misleče bi moralo biti vodilo vsakega izmed nas. Še več, to bi moralo biti nekaj samoumevnega in nekaj, kar pritiče človeku v začetku 21. stoletja," je izpostavil slavnostni govornik, pri tem pa opozoril še na nujnost nekaterih strukturnih reform - zdravstvene in pokojninske, kar terjajo predvsem obstoječe in pričakovane demografske spremembe. Bolj bi morali pospeševati razvoj, konkurenčnost in predvsem sprejeti trajnostno vizijo. Privatizacija je bila zagotovo najzahtevnejši tranzicijski proces, in kar zadeva to področje, sta žal še zmeraj nacionalni interes in strategija odvisna od vsakokratne vladajoče politične garniture. Foto: Črtomir Goznik Nuška Drašček in Jaka Pucihar „Izzivov je sicer še precej, nekateri trenutno najbolj pereči, s katerimi se bo potrebno spopasti, so poleg pandemije covida-19 zagotovo visoka inflacija, rast cen energentov in visok proračunski primanjkljaj. A kljub preizkušnjam lahko vsak izmed nas prispeva k boljši družbi, vsi nosimo odgovornost za prijaznejši jutri, ne nazadnje tudi za zeleno in kakovostno okolje, ki ga za zdaj tudi v naši državi še vedno jemljemo kot nekaj samoumevnega. Prepričan sem, da z jasno zastavljeno strategijo in s prioritetami, predvsem pa s povezanostjo, pozitivno naravnanostjo, spoštovanjem in strpnostjo lahko premagamo izzive in dosežemo vse potrebno," je svoj praznični govor sklenil dr. Aleksander Lorenčič. Z ljudsko pesmijo, najlepšimi slovenskimi popevkami in francoskimi šansoni je navdušila Nuška Drašček, ki jo je na klavirju spremljal Jaka Pucihar. Himno so zaigrali člani pihalnega orkestra Ptuj, sodelovali pa so tudi praporščaki. MG Komentiramo Medtem ko je bila vsakoletna proslava dneva samostojnosti in enotnosti vsa leta do covida-19 dobro obiskana, pa letošnja nosi še posebej grenak priokus. Izvedena je bila ob omejitvenih ukrepih, kar pa še ne pomeni, da bi jo bilo treba ignorirati. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj bi lahko sedelo okrog 200 Ptujčanov - tistih, ki so odgovorni za mestni razvoj, za njegovo bodočnost in večjo kakovost življenja ljudi, da o mladih niti ne govorimo. A večine ni bilo, v dvorani je namreč sedelo le okrog 50 ljudi, od tega nekaj predstavnikov javnosti (medijev). Tudi morebitni izgovori, da seje zataknilo pri vabilih, tokrat ne prepričajo, saj je bila najava proslavejavna. Podravje, Slovenija • Višina minimalne plače za prihodnje leto še nedorečena 0 stroških dela ne sme odločati politika, omogoča dostojno življenje Minimalna bruto plača v Sloveniji je letos prvič presegla prag tisoč evrov. Med državami EU je Slovenija v družbi tistih, ki imajo zakonsko določen znesek minimalne plače, je pojasnil direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič. Slovenska minimalna plača (1.024 evrov bruto) je med 21 državami sedma najvišja. Najvišja je po podatkih OOZ v Luksemburgu in znaša čez 2.200 evrov, najnižja v Bolgariji - 332 evrov. Višina najnižje minimalne plače se vsako leto usklajuje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ima za to čas do konca januarja. Za prihodnje leto zneska še niso uskladili. „Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer je treba skladno z zakonom upoštevati gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu najkasneje do 31. januarja. Minister Janez Ci-gler Kralj je prvi posvet s socialnimi partnerji opravil 24. novembra, na njem pa so se dogovorili, da se na to temo znova sestanejo. Predstavniki delodajalcev se zavzemajo za uskladitev izključno z višino inflacije, medtem ko predstavniki sindikatov pričakujejo višjo uskladitev tudi na račun rasti cen življenjskih potrebščin. Nov znesek minimalne plače bo predvidoma znan v začetku prihodnjega leta," so pojasnili na MDDSZ. Sindikalni predlog je 1.133 evrov Minimalna plača kot na gugalnici: malo gor, malo dol Na ptujski Območni obrtno-podjetniški zbornici so opozorili, da seje letos minimalna plača oziroma osnova za plačilo prispevkov kar trikrat spremenila. Čeprav je bila za leto 2021 zakonsko določena bruto minimalna plača 1.024 evrov, je januarja in februarja najnižja osnova za plačilo prispevkov znašala 1.052 evrov, od marca do junija 1.114 evrov in v drugi polovici leta 1.024 evrov, kot je dejansko za letos določena minimalna plača. Foto: Arhiv Svet24 Fotografija je simbolična. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije(ZSSS) je septembra predlagala, da se minimalna zakonsko določena plača v novem letu dvigne na 1.133 evrov. Pri predlogu še naprej odločno vztrajajo. „Upo-števajoč okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in druge navedene kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače, in tudi zaradi trenutno veljavnega prenizkega zneska minimalnih življenjskih stroškov v višini 613 evrov pozivamo, da se znesek minimalne plače januarja 2022 poviša na 1.133 evrov oziroma za 10,6 odstotka. Da bo znesek minimalne plače v letu 2022 določen v višini, ki zagotavlja pravično plačilo in dostojno življenje delavk in delavcev, pozivamo MDDSZ, naj do konca leta pristopi k izračunu ustreznih minimalnih življenjskih stroškov." OZS: „Gre za provokacijo in volilno kampanjo" Delodajalci predlogu sindikata o 10-odstotnem zvišanju minimalne plače niso naklonjeni. „Delodajalske organizacije se na ta predlog ne moremo odzvati drugače, kot da gre za provokacijo in ob podpori nekaterih političnih strank tudi že za predvolilno kam- Foto: Profimedia/M24 OZS opozarja, da vprašanje minimalne plače ne sodi na politični parket, temveč bi ga bilo treba reševati s socialnim dialogom. Gibanje osnove za izračun prispevkov v letu 2021 in predlog za 2022 Dvig minimalne plače in osnove za panjo. O stroških dela ne sme odločati politika. Delavci morajo za svoje delo biti primerno dobro plačani, vse vpletanje politike v minimalno plačo pomeni, da socialni dialog v Sloveniji več ne obstaja. Plače delavcev morajo biti dogovorjene v kolektivnih pogodbah, te problematike ne smemo reševati preko zakona o minimalni plači. Uspešen delavec je samo dobro plačan delavec. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) se ne pogovarjamo o minimalnih plačah, mi se pogovarjamo o dostojni plači za dostojno delo in seveda mora to biti tudi osnovno vodilo pri dogovoru o višini minimalne plače. V Sloveniji se od letos minimalna plača določa med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, z navezavo na davčne predpise. Problem je tudi v tem, da je minimalna plača določena preveč blizu povprečne plače, s tem se dejansko porušijo plačna razmerja, uvede se neka uravnilov-ka. Posledično to pomeni težave v vseh podjetjih," je poudaril direktor ptujske zbornice Repič. GZS: „Povišanje za desetino že v letu 2021" Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so povedali, da bo decembrski dvig cen precej višji od ocen, predvidoma bo znašal med 4,5 in 4,9 odstotka. Kljub temu pa dvig cen na letni ravni ne bo tako visok, ocenjujejo okrog 1,7 odstotka. „Cene so se začele močneje dvigovati v drugi polovici leta predvsem zaradi višjih cen naftnih derivatov in drugih energentov ob koncu leta. Vezano na to ocenjujemo, da bo uskladitev minimalne plače v višini medletne inflacija tako spodnja kot hkrati zgornja meja uskladitve. Že v letu 2021 se je bruto minimalna plača realno povečala za desetino," je razložil glavni ekonomist za področje analitike pri GZS Bojan Ivanec. Obdobje januar, februar 2021 marec-junij 2021 julij-december 2021 2022 Minimalna bruto plača 1.024 1.024 1.024 1.133 Minimalna osnova za plačilo prispevkov 1.052 1.114 1.024 1.114 Neto plača 736 735 736 788 Celotni stroški plače 1.200 1.220 1.189 1.315 Vir: OOZ Ptuj „Navedeno pomeni, da je sistem izračuna minimalne plače zelo kompleksen in nepregleden. Zato kot delodajalska organizacija stojimo za stališčem, da se je treba o plačah dogovoriti v socialnem dialogu. Ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu ne sme biti prepuščena političnemu odločanju, ampak mora znova postati del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo," sporoča stanovsko združenje obrtnikov in podjetnikov. torek • 28. decembra 2021 V središču Štajerski 7 plača naj delavcu Foto: Dreamstime/M24 izračun prispevkov skoraj bolj kot delavcem koristi državi. Foto: Profimedia/M24 Minimalne plače v tujini po 1.1.2022 V Nemčiji minimalno plačo, določeno na delovno uro, povečujejo za 2,3 %. Na Češkem bodo minimalno plačo zvišali za 6,6 % (v čeških kronah). Pri tem je treba pojasniti, da so v 2021 minimalno plačo na Češkem uskladili za 4,1 %, v Sloveniji je zrasla za 8,9 %. V Avstriji minimalne plače na nacionalni ravni ne poznajo. Na Hrvaškem se minimalna plača povečuje za 10 %, v 2021 se je povečala za 4,6 %. Vir: GZS OZS: „Delujmo v smeri zagotavljanja dostojnih plač" Predsednik OZS Branko Meh enako kot območni direktor Boris Repič opominja, da mora delavec za dostojno življenje prejeti dostojno plačilo, večja potrošnja pomeni tudi več priliva v državno blagajno (DDV). Meh je izpostavil še problematiko pridobivanja in ohranjanja dobrih kadrov v podjetjih. „Problem pomanjkanja kadra v obrti in podjetništvu je prisoten že vrsto let. Z minimalnimi plačami bo kader še toliko težje dobiti, zato bi bilo prav, da delujemo v smeri zagotavljanja dostojnih plač. Bruto minimalna plača v Sloveniji v zadnjem desetletju, v evrih 2011: 748 2012:763 2013: 784 2014: 789 2015:791 2016: 791 2017: 805 2018: 843 2019: 887 2020: 941 2021: 1.024 Vir: Vlada RS Razumemo pa tista podjetja, ki v teh časih epidemije poslujejo otež-kočeno, dvig minimalnih plač pa bi lahko njihov obstoj celo ogrozil." Višja plača, več za vrtec, nižji otroški dodatek ... „Vse politične spremembe in povišanja minimalne plače je treba gledati v širšem kontekstu. Minimalna plača se zaradi politično všečne odločitve poviša, delavci dobijo nekaj evrov višjo neto plačo, po drugi strani pa to pomeni, da lahko zaradi tega plačujejo višji znesek za vrtec, dobijo nižji otroški dodatek ... Zaradi neusklajene zakonodaje delavci izgubijo nekatere pravice in je neto izkupiček pri nekaterih lahko celo negativen," je opozoril Boris Repič in nadaljeval: „Medtem ko govorimo o povišanju minimalne plače, je slovenski parlament odločanje o zakonu o dohodnini prestavil na eno prihodnjih sej. To pomeni, da plača v Sloveniji še vedno ostaja preveč davčno obremenjena, s povišanjem dohodninske olajšave bi dejansko ob isti bruto plači delavci dobili višjo neto plačo. Država se obnaša zelo dvolično: spremembe zakona o dohodnini ne podpre, ostale zakonske rešitve, ki niso dovolj dobro pripravljene, pa podpre, zavedajoč se, da ob povišanju minimalne plače državni proračun dobi več." Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Praznično obdarovanje otrok v podjetjih in zavodih Darilni boni, igrače, igre in sladke dobrote Delodajalci v prazničnem času večinoma, ne pa vsi, poskrbijo za obdaritev otrok svojih zaposlenih. V nekaterih podjetjih in zavodih so v preteklosti organizirali prihod katerega od dobrih decembrskih mož, ko so se lahko otroci srečanja s pravljičnim junakom veselili v živo, sedaj pa je običajno tako, da darila za otroke prevzamejo kar starši v službi. Foto: D re a m sti me/ M 24 Mercator je organiziral obisk Božička na domu, če so starši tako želeli oziroma so v to privolili. Prav tako so lahko otroci z Božičkom poklepetali po telefonu. Fotografija je simbolična. Pri nekaterih delodajalcih v regiji smo poizvedovali, ali organizirajo decembrsko obdarovanje otrok svojih zaposlenih. DEM V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) poslujejo po načelih družini prijaznega podjetja in s praktičnimi darili obdarijo vse otroke zaposlenih do 14. leta starosti. „Ob upoštevanju ukrepov preprečevanja širjenja virusa so letos darila prevzeli starši in jih predali otrokom," so povedali v podjetju DEM, ki se je ob koncu leta izkazalo tudi z dobrodelno noto. Organizacijam, ki delujejo v mestih ob Dravi in se ukvarjajo z mladimi, so podarili denarne donacije. Po 7.000 evrov so namenili Zvezi prijateljev mladine Maribor, Društvu prijateljev mladine Ptuj in Društvu varno aktivnih poti Dravograd. „S tem smo omogočili izvedbo obdarovanj in različnih programov za socialno ogrožene otroke v lokalnih skupnostih ob reki Dravi z željo, da jim v tem času pomagamo pričarati nekaj brezskrbnih trenutkov," so povedali v podjetju. Perutnina Ptuj Dobri decembrski mož je obiskal tudi otroke, katerih starši so zaposleni v Perutnini Ptuj. „Vodstvo in sindikat se vsako leto dogovorita o donaciji podjetja za obdarovanje najmlajših otrok. V prejšnjih leti smo otrokom organizirali gledališko predstavo z Božičkom in razdelili darila, letos so darila prevzeli starši. Obdarili smo 366 predšolskih otrok po vseh svojih enotah v Sloveniji. Vrednost paketkov je bila okrog 15 evrov, v darilu so bile družabne igre, igrače in nekaj sladkega. Darila so bila prilagojena starosti otrok, pripravili smo jih za tri starostne skupine," je pojasnila predsednica sindikata v Perutnini Ptuj Suzana Lebar. Trgovine Jager Družinsko podjetje Jagros, ki ima v lasti verigo prodajaln z živilskim in tehničnim blagom Jager, je letos obdarilo več kot tisoč otrok na območjih, kjer so prisotni s svojimi trgovskimi centri. Povezali so se z lokalnimi društvi, ponekod (denimo v Dupleku) pa tudi z lokalnimi skupnostmi. Prav tako je podjetje poskrbelo za obdaritev otrok svojih zaposlenih. Vrednosti daril so bile različne, v glavnem pa so bili v njih suho sadje, čokolade, prigrizki, pisala, zvezki in različne drobne pozornosti, je povedal eden od treh direktorjev in solastnik podjetja Boštjan Jager. Mercator V Mercatorju so organizirali obisk Božička na domu, če so se starši tako odločili. „Božiček je obiskal otroke, ki so jih starši prijavili za obisk na pragu domačega doma, teh je bilo skoraj tisoč. Seveda je darila prinesel tudi za vse druge Mercatorjeve otroke, pustil pa jih je staršem. Darilo je bilo prilagojeno starosti, v vsakem je bilo nekaj sladkega in igrača ali družabna igra. Otroci Mercatorje-vih zaposlenih so lahko na spletu spremljali Božičkovo pot po Sloveniji in so tako vedeli, kdaj se bliža njihovemu kraju. Poskrbeli smo tudi za edinstveno doživetje, ki je polepšalo praznike vaših malčkov: do 20. decembra so lahko člani kluba Lumpi in zaposleni v Mercatorju Božička poklicali po telefonu in z njim pokramljali." Spar Tudi v podjetju Spar Slovenija kot prejemnik polnega certifikata družini prijaznega podjetja skrbijo za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, med drugim z obdarovanjem njihovih najmlajših ob posebnih praznikih. „Otroke zaposlenih vsako leto obdarimo v predbožičnem času z Miklavževim paketom presenečenja. Tega smo staršem dostavili na delovno mesto in so ga odnesli domov svojim otrokom. V letošnjem decembru smo obdarili več kot 1.600 otrok, v paketkih pa se je skrivalo marsikaj ustvarjalnega, zabavnega in sladkega." DU Ptuj Foto: Promo/M24 Dravske elektrarne Maribor so Društvu prijateljev mladine Ptuj namenile donacijo v znesku 7.000 evrov, s čimer so omogočili izvedbo obdarovanja in prazničnega programa. V Domu upokojencev (DU) Ptuj so obdarili 324 otrok do 15. leta starosti. „V darilcu sta bila vrednostni bon za 40 evrov in čokoladni Božiček. Darila so prevzeli starši, Božiček pa je otroke nagovoril v video posnetku na spletni in Face-book strani DU Ptuj," je pojasnila direktorica ptujskega doma Vesna Šiplič Horvat. CSO Ormož V Centru starejših občanov (CSO) Ormož se na obisku oglasi prvi od treh dobrih decembrskih mož, Miklavž. Letos je prinesel darila za 43 otrok do 10. leta starosti. „Paketi so bili različni, razdelili smo jih glede na starost otrok. Za najmlajše so bile v paketih didaktične igrače, za starejše zanimiv komplet poskusov, priložili smo tudi različne družabne igre. Darila izbiramo tako, da so uporabna in krepijo različne sposobnosti tako najmlajših kot starejših otrok. Povprečna vrednost paketa je bila 18 evrov. Darila so prevzeli zaposleni in jih odnesli domov svojim otrokom. Upamo, da bomo v prihodnjem letu lahko organizirali kakšno krajšo predstavo in se z otroki ponovno srečali v živo, kot je to bila praksa v preteklosti," je dejala direktorica CSO Janja Jur-kovič. ZD Ptuj Za obdaritev malih nadobudne-žev so poskrbeli tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj. Darila je prejelo 67 otrok od prvega do sedmega leta starosti, tako kot drugod so tudi pri njih darila prevzeli kar starši v službi. Za darilo sta poskrbela ZD Ptuj in sindikat, je dejala direktorica Metka Petek Uhan. ZD Ptuj je prispeval darilno kartico v vrednosti 15 evrov za trgovine Pikapolonica, nekaj sladkega ter sadje in sok. Preko sindikata so darilom priložili še donirane reklamne izdelke podjetij Perutnina, Ilkos in Hlebček, je povedala direktorica. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje torek • 28. decembra 2021 Juršinci • Svetniki spet o dotrajanem vodovodu Prevelike izgube vode Juršinski občinski svet je potrdil program oskrbe s pitno vodo za prihodnje štiriletno obdobje, ki so ga pripravili v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj. Svetniška razprava pa seje tudi tokrat osredotočila na izgube vode. Roberta Horvata je zanimalo, kakšni so načrti koncesionarja za zmanjšanje teh izgub. »Vsi vemo, da je vodovodni sistem dotrajan tako na glavnih vodih kot na manjših priključkih. Okvare na prvih je lažje dokaj pravočasno odkriti, pri slednjih pa ne, kar je težava, saj so te cevi pocinkane in rjavijo,« je pojasnil tehnični direktor KP Rado Vek. 22 kilometrov novega vodovoda Župan Alojz Kaučič je spomnil, da so v novi finančni perspektivi predvidena sredstva za menjavo cevovodov. V projektu celovite obnove vodovodnega omrežja Spodnje Podravje je bilo Juršincem sprva sicer namenjenih le šest kilometrov novega vodovoda, po uspešnih pogajanjih pa jih zdaj projektirajo 22. Kaučič ocenjuje, da bo projekt za juršinski del stal 3,5 do 4 milijone evrov, torej bo morala občina zagotoviti 600.000 evrov, kar je velik zalogaj. Predvidena je tako gradnja novega vodovoda kot rekonstrukcija obstoječega. Stari vodovod je namreč marsikje star 40 in več let, vodo pa bo treba tudi po obnovi vodovodnega sistema še zmeraj čistiti, za kar je načrtovana izgradnja čistilne naprave. Kdaj Komunalno podjetje Ptuj je v občini Juršinci doslej klasične števce zamenjalo z digitalnimi le 135 gospodinjstvom iz naselja Juršinci. natančno naj bi vodovod začeli dejansko obnavljati, je zaenkrat težko napovedati. Digitalni števci v 10 letih Beseda je tekla tudi o menjavi individualnih števcev za vodo. »Vodomere menjujemo na pet let, a smo si zadali cilj, da v desetih letih preidemo izključno na digitalno odčitavanje števcev, kar bo vsem olajšalo delo. Poleg tega, da z njim enkrat mesečno odčitamo stanje na daljavo, je ena od prednosti takega načina tudi v tem, da je mogoče odkriti izgube za uro. Pri klasičnem števcu je lahko stranki voda odtekala leta dolgo, a tega nismo ugotovili, le računi so bili visoki. Tudi ni poračunov, saj se obračuna dejanska poraba vode, števci so boljše kakovosti. Doslej smo v občini Juršinci vstavili 135 digitalnih števcev v naselju Juršinci, drugod pa še ne,« je dejal Vek. Senka Dreu Dornava • Proračun še vedno na tnalu Z novim letom na začasno financiranje Svetniki občine Dornava so na novembrski seji zategnili zavoro pri sprejemanju proračuna za leto 2022. Medtem ko odbori na sestavljeni proračun niso imeli pripomb in so predsedniki, ki so tudi občinski svetniki, predlagali njegovo potrditev, ta kasneje ni bil izglasovan. Svetnike je zmotilo, da je kadrovski načrt, ki je sestavni del proračuna, premalo konkretiziran, v načrtu razvojnih programov (NRP) so želeli videti dolgoročni plan investiranja. Ker se mnenja okoli oblikovanja proračuna še niso uskladila, bo ta po besedah župana Janka Merca obravnavan v začetku naslednjega leta. Do sprejetja proračuna bo občina na začasnem financiranju. „Pričakujemo, da bi šli v prvo obravnavo hitro po novem letu, drugo branje s končno potrditvijo bi bilo v začetku februarja. Vztrajam na stališču, da naj bo proračun realno nastavljen. Vemo, da smo se odločili za energetsko sanacijo starega vrtca in kurilnice, kar bo zahtevalo glavnino investicijskega denarja. Sredstev, kolikor jih je, toliko jih lahko razdeliš. Treba je vedeti, da nas do leta 2027 bremenijo še dolgoročni krediti," je poudaril župan. „Nekateri projekti, ki so vključeni v proračun, so vezani na sodelovanje z državo: križišče za bodočo obvoznico mimo gradu, obnova mostu čez Pesnico, križišče na Polenšaku, projektiranje vodovoda ... V Dornavi imamo namen komunalno opremiti ulico za deset parcel, posodabljamo javno razsvetljavo, urejamo avtobusna postajališča, čaka nas obnova ceste Polenšak-Slomi," V vodstvu občine Dornava računajo, da bi proračun za prihodnje leto potrdili v prvi polovici februarja. je najpomembnejše projekte, ki so vključeni v osnutek proračuna 2022, opisal prvi mož občine. Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je pojasnila, da so novembra po neizglasovanem proračunu v roku sedmih dni pripravili nov predlog, kot to zahteva poslovnik občinskega sveta. „Poslali smo ga svetnikom, z obrazložitvijo o vsebini in obliki kadrovskega na- črta ter dopolnjenim NRP. 16. decembra smo se s svetniki srečali na usklajevalnem sestanku. Še vedno vztrajajo pri podrobni predstavitvi delovnih mest v kadrovskem načrtu, za NRP predlagajo, da se vanj poimensko vnesejo odseki cest, ki jih bodo obnavljali. Predlagali so tudi postavko reprezentanca podžupana v znesku 2.000 evrov." MZ Ptuj, Podravje • Arheološki depo bo le delna rešitev velikega problema Drugi nam zavidajo neprecenljivo bogastvo, mi ga hranimo v kleti Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani več kot 600.000 arheoloških predmetov. A bogata kulturna dediščina zaradi pomanjkanja prostora še zdaleč ni primerno predstavljena. Občina je v proračunu za naslednje leto zagotovila skoraj četrt milijona evrov za postavitev depoja odprtega tipa. To bo pomemben korak, a ne celostna rešitev problema, s katerim bi se morala soočiti tudi država. Ker ta očitno nima interesa, na MO Ptuj že razmišljajo o naslednjih korakih, tudi nadaljnji obnovi Dominikanskega samostana, kamor bi lahko ponovno umestili arheologijo. V zadnjem letu so se pojavljale številne ideje, kam in na kak način umestiti arheološki muzej. Od prizadevanj, da se na Panorami postavi Expano, ki je kasneje pristal v Murski Soboti, do idej po sanaciji žitnice ... »Trenutno čakamo na izdajo ^■ gradbenega dovoljenja. Po pregledu projekta za izvedbo so potekala usklajevanja s projektantom, tako da je ta dokument sedaj popravljen in usklajen. Vse ostalo je še preuranjeno napovedovati,« so na vprašanja o tem, v kateri fazi je gradnja depoja odprtega tipa, ki bo postavljen na Muzejskem trgu, pojasnili na Mestni občini Ptuj. Ureditev arheološkega depoja je občina iz letošnjega prestavila na naslednje leto. Za rešitev arheologije bo morala v prvi vrsti poskrbeti občina Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Aleksander Lorenčič pravi, da je v zadnjih letih strokovna komisija pripravila vsebinsko projektno nalogo za celostno rešitev na Muzejskem trgu 2 in 2b. Muzej pa je pripravil še vsebinski nalogi za žitnico in arheološki depo odprtega tipa. Od rušitve nekdanje polnilnice Kmetijskega kombinata sta minili natanko dve leti. Predvidena je še rušitev utilitarnih lop, naslonjenih na del obzidja, ki zapira dvorišče dominikanskega samostana. »Kot kaže, bo moral za rešitev arheološke problematike v prvi vrsti poskrbeti Ptuj, ki možno rešitev vidi tudi v nadaljnji obnovi dominikanskega samostana in o tem že tečejo pogovori. Osrednja težava bo zagotovo še naprej ustrezen depo,« dodaja direktor PMPO. Muzej namreč hrani veliko število različnih arheoloških predmetov (preko 600.000), kot pooblaščeni muzej za območje 19 občin pa morajo sprejemati tudi nov material. Za leto 2022 so prijavili ambiciozen program. Če bo predvideni prijavljeni program odobren, bosta izšli dve bogati arheološki publikaciji, prav arheologiji bo namenjen tudi prostor Salona umetnosti v Prešernovi ulici, kjer Čelan predstavnikom države: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Na vprašanje, ali in kaj je leta 2011 obljubil predstavnikom države takratni župan ptujske občine, danes mestni svetnik, Štefan Čelan odgovarja:»Razlog, čemu se arheološke zbirke na nahajajo več v Dominikanskem samostanu, tiči v takratni zahtevi Ministrstva za kulturo, da se moramo s projektom prenove žitnice umakniti iz prostorov Pokrajinskega muzeja Ptuj. Takratna državna sekretarka Damjana Pečnik nam je v imenu ministrstva prišla tik pred izvedbo projekta sporočit, da v državni lastnini ne smemo izvajati nobenih investicij. Na moje vprašanje, kje pa lahko izvedemo načrtovano naložbo v okviru projekta EPK 2012, je s prstom pokazala na Dominikanski samostan in mi v obraz nič kaj prijazno zabrusila, daje tam naša lastnina, v kateri se lahko igramo s svojimi investicijami.« Čelan dodaja, daje takratna vlada z ministrstvi s figo v žepu pristopila k projektu EPK 2012 in da so očitno iskali vse možne načine, kako preprečiti čim več načrtovanih investicij: »Očitno se Pečnikova ni zavedala, daje s to odločitvijo njeno ministrstvo izselilo Nacionalno arheološko zbirko, kije brezplačno gostovala v Dominikanskem samostanu, kije bil in je še danes v lasti MO Ptuj. Zato je takšno izjavo, če je res bila izrečena iz ust sedanjega ministra, potrebno razumeti v duhu Kristusove poslednje izjave na križu, ki glasi: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« je predvidena stalna postavitev. Vse to so pomembni koraki k primerni prezentaciji arheološkega bogastva, a za celostno rešitev bo potreben tudi večji angažma države. Muzej se ves čas seli na nove lokacije, a le na papirju Sočasno z zamenjavami na čelu države in ptujske občine so se vrstile ideje, kako pristopiti k zagotavljanju primernih prostorov za predstavitev ptujske arheologije. V prejšnjem mandatu so si prizadevali za to, da bi prav na Ptuju v ta namen postavili Expano. Neuspešno. Tudi ideja o umestitvi arheološkega muzeja v žitnico je bila živa le kratek čas. Izzvenela je takoj po menjavi na čelu kulturnega ministrstva in tako so te obljube ostale nerealizirane. Del problema bo s postavitvijo depoja rešen, na celostno rešitev pa bomo očitno zvezanih rok čakali še leta, pa čeprav z zavedanjem, da bi prav ta segment lahko Ptuj izstrelil višje med zvezde pomembnih turističnih mest. Praktično vsak mesec smo priča tudi novim najdbam arheologov, za katere bi bilo smotrno, da bi bile predstavljene širši javnosti. Ne muzej ne občina sama ne bosta zmogla nositi vsega (predvsem finančnega) bremena pri iskanju primernih prostorov za to. Minister za kulturo Vasko Simoniti je sicer prav ta teden na poslansko vprašanje glede stanja ptujske arheologije dejal, da se je ptujska občina leta 2011 ob sanaciji dominikanskega samostana zavezala, da bo sama rešila ta problem ... Dženana Kmetec Foto: SD Foto: CG torek • 28. decembra 2021 Podravje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Delo pediatričnega oddelka ptujske bolnišnice Otroški oddelek konstantno poln malih bolnikov Nekaj več kot četrtino obravnav na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj predstavljajo bolezni dihal. Letos so se »tradicionalne«, praviloma j esensko-zim-ske okužbe začele precej hitro, že avgusta. Otroški oddelekje konstantno poln, spodbuden pa je podatek, da so hospitalizacije otrok praviloma kratke, v povprečju 2,5 dneva. »Tako kot v celi Sloveniji se je tudi pri nas sezona 'tradicionalnih' jesensko-zimskih okužb začela že avgusta. Na začetku so prevladovale okužbe z respoiratornim sincicijskim virusom (RSV), nadaljevale so se pogoste okužbe z rinovirusom/enterovirusom ter adenoviroze, okužbe z metapne-umovirusom. Občasno pa smo obravnavali tudi otroke s koro-navirusom,« o stanju na oddelku to jesen in zimo pravi Vera Gušič Ljepovič, predstojnica otroškega oddelka SB Ptuj. Trenutno sicer beležijo nekoliko manj okužb z RSV, prevladujejo pa ostali našteti virusi in bakterijske okužbe. »Ker imamo po navadi kratke hospitalizacije, v poprečju 2,5 dneva, uspešno rešujemo prostorske probleme. Imamo pa hospitalizi-rane tudi otroke, ki potrebujejo kirurško oskrbo,« še pojasnjuje predstojnica otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Skrbijo za otroke od rojstva do 18. leta starosti Otroški oddelek ptujske bolnišnice sodi med manjše ležalne Dodaten pediater za otroško kardiologijo „Na pediatričnem oddelku smo jeseni 2021 z zaposlitvijo pediatra-kardiologa začeli izvajati kardiološke preglede in kardiološko diagnostiko (UZ srca) pri otrocih. V ta namen bi za celovito izvajanje kardiološke diagnostike nujno potrebovali nov ultrazvočni aparat in EKG-aparat, ki bi nadomestil že dotrajano obstoječo aparaturo ter aparaturi za 24-urno Holter EKG in Holter RR snemanje. Vse aparature so nepogrešljivi del celovite kardiološke diagnostike. S tem bi lokalni populaciji otrok in njihovim staršem prihranili napotitve v oddaljene centre za preiskave, ki se lahko opravijo pri nas," v upanju, da bodo kmalu uspeli nabaviti novo opremo, pravijo v ptujski bolnišnici. oddelke in srednje velik otroški oddelek v slovenskem prostoru. Namenjen je tako hospitalni kot specialistični ambulantni dejavnosti. V ptujski bolnišnici se zdravijo bolni otroci z območja Ptuja, Ormoža in okoliških občin (Rogaška Slatina, Sveti Jurij ob Ščavnici in Lenart), občasno tudi iz Slovenske Bistrice, Maribora in Celja. Gravitacijsko območje oddelka šteje okrog 26.000 otrok do starosti 18 let. Prostori otroškega oddelka so bili prenovljeni leta 1994, obsega dvanajst bolniških sob, ki so funkcionalno razporejene na dva dela. En del je namenjen bolnim dojenčkom oziroma otrokom do drugega Dijakom je sodelovanje izziv Nika Grabrovec in Kaja Belšak sta predstavljali zmagovalno poslovno idejo UP Kletovio, ki se ukvarja z obuditvijo ptujskih kleti za mlade. »Za učno podjetje sem ustvarila posebno interaktivno Prostori Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj so praznično okrašeni. Še posebej so se potrudili dijaki četrtih letnikov in ustvarili prav posebno božično-novoletno drevo. Okrasili so ga s svojimi otroškimi fotografijami. Žal pa je njihova učilnica že v tednu pred počitnicami samevala, saj je moral celoten oddelek zaradi okužbe s koronavirusom pred dnevi v karanteno. üla r v * Respiratorna virusna obolenja so se letos začela precej hitro, kot ugotavljajo v ptujski bolnišnici, pravzaprav že avgusta. Ker so zelo nalezljiva, se posebej med otroki hitro širijo. leta starosti, v drugem so starejši otroci, od drugega do osemnajstega leta starosti. Po potrebi posamezne sobe prilagajajo za sočasno bivanje staršev ob bolnem otroku. Od leta 1997 na pediatričnem oddelku ptujske bolnišnice deluje tudi bolnišnična enota Vrtca Ptuj s stalno vzgojiteljico, ki je prisotna štiri ure dnevno. Na ta način otrokom popestrijo bivanje. Letno oskrbijo okrog 1.500 otrok in v specialističnih ambulantah opravijo okrog 10.000 pregledov in obravnav. Pediatri opravljajo redno delo tudi na neonatalnem oddelku, kjer se letno rodi skoraj 900 otrok. Vse več staršev želi v bolnišnici bivati z otroki Od aprila naprej imajo pravico do bivanja v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču z otroci tudi starši starejših otrok. Bivajo lahko z otroki do vključno dneva pred 15. rojstnim dnem oziroma do 18. leta otrokove starosti v primeru težje Pogostost obravnavane patologije na pediatričnem oddelku SB Ptuj bolezni dihal (25,9 %) bolezni prebavil (22,8 %) infekcijske bolezni (18,9 %) bolezni sečil (10,7 %) bolezni živčevja in čutil (8 %) alergološka in pulmološka obolenja (1,9%) okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, pa tudi, ko gre za kronične bolezni in zdravljenje težkega zdravstvenega stanja. »Ob bolnem otroku, mlajšem od 15 let, pogosto sobivajo starši, ki med zdravljenjem otroka sodelujejo pri hranjenju, negi in terapiji (plačnik storitev je ZZZS). Vse več je staršev tudi starejših otrok, ki želijo med zdravljenjem svojega bolnega otroka sobivati na oddelku in aktivno sodelovati pri njegovem zdravljenju. S tem so v stalnem stiku s svojim otrokom, kar večinoma zelo ugodno vpliva na potek otrokove bolezni,« ugotavljajo v SB Ptuj. Dženana Kmetec Ptuj • Učno podjetje Kletovio na državno tekmovanje Ptujski dijaki z inovativnimi idejami Tik pred koncem leta so na Šoli za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj organizirali šolsko tekmovanje treh učnih podjetij (UP Kletovio, UP Golden Dreams in UP Tinerji Romani). Ideje so nastale na osnovi potreb mesta Ptuj v povezavi z razvojem turizma za mlade. Ekonomski tehniki imajo v tretjem letniku na urniku enega izmed pomembnejših učnih predmetov, učno podjetje. »Dijaki v okviru predvidenih vsebin spoznavajo praktične veščine ravno tako kot v pravem podjetju. Gre za simulacijo vlog od direktorja, tajnice in računovodja do tržnika,« je pojasnila mentorica Sonja Šaše. Ob našem obisku je bilo vzdušje na šoli že precej tekmovalno, dijaki pa so se na tekmovanje dobro pripravili. Predstavitve so potekale po spletu, vsaka skupina je bila zato v svoji učilnici. Strokovna komisija je izbrala zmagovalca (UP Kletovio), ta pa se bo februarja prihodnje leto udeležil državnega in hkrati tudi mednarodnega tekmovanja učnih podjetij v Celju. Glavna merila za izbiro zmagovalca so po besedah mentorice Sonje Šaše inovativen produkt ter povezanost z lokalnim okoljem in realnim sektorjem (podjetji). Dijakinji Nika Grabrovec in Kaja Belšak sta uspešno predstavili učno podjetje Kletovio. spletno stran, kar je bil velik izziv. Sodelovanje v učnem podjetju mi je dalo veliko novega znanja in veščin - naučila sem se, kako ustvariti podjetje, razvijati idejo in sodelovati z drugimi sodelavci,« je povedala Nika. Njena sošolka/sodelavka Kaja je skrbela za trženje: »Biti del učnega podjetja je zelo zanimivo, prav gotovo bo vsakemu izmed nas pomagalo pri razvijanju tim-skega duha, krepitvi samozavesti. Všeč pa mi je tudi zato, ker lahko izraziš svoje ideje in želje.« Dijaki skozi sodelovanje v učnem podjetju pridobijo številne praktične izkušnje, hkrati pa se dodobra spoznajo s poslovanjem podjetja. EK Medse vabimo: Operaterje Talilce livarje Livarje Še več aktualnih prostih delovnih mest na www.talum.si/prosta Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. decembra 2021 Ptuj • Primusove vinske zgodbe Omizje z vrhunskimi peninami Primusove vinske zgodbe z omizji vinoljubcev, na katerih okušajo vrhunska vina slovenskih vinskih kleti, vsakoletno jesensko zgodbo zaključijo s peninami, s katerimi bo večina tudi nazdravila odhajajočemu letu. Tako je bilo tudi na zadnji Primusovi vinski zgodbi v letu 2021, na kateri so se s peninami predstavile tri vrhunske vinske kleti: Puklavec Family Wines (Jeruzalemsko-Ormoške gorice), Radgonske gorice in Vinakoper (Slovenska Istra). K izbranim peninam teh kleti je z gurmanskimi poslasticami razvajalo gostinstvo hotela Primus. Od penine do penine, ki je pijača za srečo in lepoto, je vodila sedma ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič, pri predstavitvi penin iz posameznih kleti pa sta sodelovala Robert Puklavec (Puklavec Family Wines) in Matej Pintarič (Radgonske gorice). Za klavirjem je bila Ženet Vidovič. Foto: MG Na zadnji Primusovi vinski zgodbi v letu 2021, poimenovali so jo Zimski večer penin, sta o peninah govorila Robert Puklavec (Puklavec Family Wines) in Matej Pintarič (Radgonske gorice). Robert Puklavec prihaja iz podjetja Puklavec Family Wines, kjer prevladujejo bela vina, od rdečih sta zastopana le modra frankinja in modri pinot. Letno v povprečju pridelajo okrog štiri milijone litrov vina, letošnji pridelek je nižji, zato pa je bolj kakovosten, z več sladkorja, vina pa imajo močnejši karakter. Njeno vinsko bogastvo predstavlja v zidanici Malek. Pridelujejo pa tudi penine, največ po charmat metodi, različnih okusov in sladkornih stopenj, od suhih do slajših, skupaj okrog 20. Po klasični metodi pa pridelujejo tri penine. Cilj pa tudi je, da bi v prihodnje ponudbo penin še obogatili s penino, katere osnova bi bil šipon z malim dodatkom drugih sort. Največ kupcev ima muškatna penina, ki je malo slajša. Na večeru penin so natočili: penino brut nature (ekstra suho) in muškatno penino (polsladko). Radgonske gorice se kot najstarejša hiša penin v Sloveniji ponašajo že s 170-letno tradicijo peničarstva. Prevladujoči penini sta zlata (polsuha, suha, zelo suha in rose suha), ki se proizvaja po klasični metodi, in srebrna penina (polsuha, suha, rose suha, muškatna in penina tra-minec), ki nastaja po charmat metodi, od vin pa janževec. Penine gredo že tradicionalno najbolj v prodajo decembra in ob različnih osebnih ter drugih praznikih. Zelo so ponosni, da so letos na najvplivnejšem ocenjevanju vina na svetu Decanterju prejeli platinasto nagrado za zlato radgonsko rose penino, ki jo pridelujejo iz modrega pinota, je povedal Matej Pintarič. To je tudi najvišje priznanje, ki ga je mogoče dobiti za penino. Krasi jo cvetica, ki je zbirka vseh sadnih arom „Penino postrežemo ohlajeno, med 4 in 6 stopinj mora imeti. Vsaka penina muzira, peničarji pravimo, da se z njo v kozarcih naj ne bi trkalo, vse pa je stvar okusa. Odlika dobre penine je v tem, da je pridelana s srcem od vinograda naprej," je še dodal. Radgonske gorice so pridelale tudi prvo peneče vino, ki se proizvaja, prodaja in okuša v temi. Za penino navdiha, kot imenujejo penino, pridelano v temi, untouched by light, so prejeli tudi zlato nacionalno priznanje za inovativnost, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Predstavili so jo tudi na Decanterju, kjer je prejela srebrno priznanje. Na decembrskem zimskem večeru penin so postregli z zlato radgonsko penino, rose suho in srebrno radgonsko penino muškat (polsladko). Glavno jed pa sta ta večer spremljali penini capris couvee (polsuha) in penina capris refošk (polsuha) iz kleti Vinakoper, kjer so prve penine natočili leta 1947. V Sloveniji penine prideluje že več kot 120 uradnih pridelovalcev, k temu pa je treba dodati še ljubiteljske peničarje. Izbira je resnično velika, vsak pa si bo natočil v kozarec tisto, ki mu najbolj ustreza po okusu in je v sozvočju s hrano praznične mize. MG Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik , za iOS in Android naprave f Slovenija, Ptuj • Velike spremembe na trgu poštnih pošiljk Poštni nabiralniki počasi izginjajo Poštni nabiralniki se v teh predprazničnih dneh hitreje polnijo kot sicer, četudi je tistih, ki še pošiljajo tradicionalne božične in novoletne voščilnice, iz leta v leto manj. V glavnem jih pišejo in pošiljajo starejši. Svoje poštne pošiljke pa po navadi najraje oddajo v najbližji nabiralnik. Če se slučajno zgodi, da ga ni več na mestu, kjer je stal leta, so zelo razočarani, saj se je v zadnjem obdobju marsikatera storitev oddaljila od ljudi. Tako je bil vrsto let poštni nabiralnik nameščen na objektu Rimske peči na Rimski ploščadi 25, ki pa je bil iz neznanih razlogov odstranjen. Kaj se je zgodilo, zakaj je to bilo potrebno, tega bližnjim stanovalcem ni znal nihče pojasniti. Za odgovor smo zaprosili Pošto Slovenije, odkoder so sporočili, da je bil omenjen poštni nabiralnik na odstranjen zaradi nedostopnosti: lastnik oz. najemnik gostinskega lokala na tem naslovu je namreč pod poštni nabiralnik namestil dodatno mizo in stole, kar je onemogočalo dostop. Ker je naslednji poštni nabiralnik nameščen na 350 metrov oddaljenem naslovu, Volk-merjeva ulica 10, so ga odstranili. V Pošti Slovenije sicer zagotavljajo, da je na območju Ptuja zagotovljena predpisana gostota namestitve poštnih nabiralnikov. pl »v • I • Fizični uporabniki z vse manj pošte : V teh dneh poštne nabiralnike polnijo praznične čestitke. Foto: Shutterstock/M24 Tudi Pošta Slovenije se zaradi sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU, sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. „Za leto 2021 planiramo, da bomo prenesli skupno okoli 160 milijonov pisemskih pošiljk v segmentu univerzalne in drugih poštnih storitev, od tega bo izvedenih okoli 120 milijonov pisemskih storitev v okviru univer- zalne storitve. Delež pošiljk, ki jih pošiljajo fizični uporabniki, bo letos znašal okrog 10,5 %, preostalo pa se bo nanašalo na pravne osebe. Število univerzalnih pisemskih pošiljk se je v obdobju od leta 2016 do leta 2021 zmanjšalo za okoli 19 %, medtem ko se je število pisemskih pošiljk, ki jih prenesemo v okviru drugih poštnih storitev, znižalo za okrog 14 %. Število pisemskih pošiljk se je pri fizičnih uporabnikih znižalo v obdobju od leta 2016 do leta 2021 za okrog 35 odstotkov. Nadaljnje zmanjševanje števila pisem- Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je v okrog 770 naseljih nameščenih 1.700 poštnih nabiralnikov. V Sloveniji je nameščenih 1.700 poštnih nabiralnikov v okrog 770 naseljih, ki imajo 400 ali več prebivalcev in kijih morajo poštarji izprazniti enkrat na dan vsak delovnik. Merila za njihovo namestitev in odstranjevanje so opredeljena v 9. členu Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki opredeljuje, da „izvajalec univerzalne poštne storitve izpolni zahteve, če namesti najmanj en poštni nabiralnik: v vsakem naselju, ki ima od 400 do 800 prebivalcev; na vsakih 800 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 801 do 5000 prebivalcev, na vsakih 900 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 5001 do 10.000 prebivalcev; na vsakih 1.000 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 10.001 do 15.000 prebivalcev; na vsakih 800 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 15.001 do 24.000 prebivalcev; na vsakih 1.800 prebivalcih v naseljih, ki imajo od 24.500 do 30.000 prebivalcev; na vsakih 1.200 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 30.001 do 75.000 prebivalcev: na vsakih 1.300 prebivalcev v naseljih, ki imajo od 75.001 do 250.000 prebivalcev in na vsakih 1.500 prebivalcev v naseljih, ki imajo več kot 250.000 prebivalcev. Splošni akt pa opredeljuje tudi merila za odstranitev nabiralnika, če se na podlagi dveh 14-dnevnih neprekinjenih dnevnih štetij v razmiku najmanj treh mesecev ugotovi, daje v njem v povprečju manj kot deset pošiljk korespondence na dan.. Prvi poštni nabiralniki so bili nameščeni v Parizu že leta 1653 V Evropi naj bi bili prvi poštni nabiralniki nameščeni v Parizu in njegovi okolici v letu 1653. Do leta 1829 so bili poštni nabiralniki v uporabi po celi Franciji. O poštnih nabiralnikihje razpravljala dvorna komora v letu 1830 in po »zrelem premisleku« sklenila, naj poštni nabiralnik pri poštnih uradih ostane ob upoštevanju naslednjih navodil: Nad nabiralnikom mora biti v deželnem jeziku tiskano in čitljivo: V ta pisemski nabiralnik se smejo vložiti pisma, ki ne podležejo plačilu poštnine. Pisma, ki podležejo poštnini, vsa pisma za inozemstvo, na tuzemske osebe, urade, oblasti, morajo biti izročena poštnemu uradniku; če so vložena v nabiralnik, ne bodo odpravljena. Pisma, najdena v nabiralniku, za katera bi morala biti zaračunana poštnina, se vpišejo v seznam, kije obešen v uradu na vpogled strankam, razen pisem, naslovljenih na cesarja ali njegovo pisarno. Taka pisma morajo biti odposlana takoj, ne glede na neplačano poštnino, s pripombo »oddano neportirano«. Če je več neportiranih pisem v nabiralniku, naj se objavijo v časopisu; po treh mesecih se taka pisma sežgejo. Nezapečateno pismo, najdeno v nabiralniku, mora pošta uradno zapečatiti s pripombo »najdeno nezapečateno«. Pri uvajanju prvih poštnih nabiralnikov pri poštnih uradih so bili torej pomisleki predvsem zaradi zaračunavanja poštnine (portiranja), kije bilo zapleteno in zamudno in je to moral opraviti poštni uradnik. (Iz knjige: Vladimir Klinar: Nastanek in razvoj poštne in telekomunikacijske dejavnosti v Koroški in Podravski regiji, Maribor, 1991, PTT podjetje). Prva poštna znamka je bila izdana v Veliki Britaniji Prva poštna znamka je bila izdana leta 1840 v Veliki Britaniji. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, velja za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih sir Rowland Hill. V Avstriji je bila poštna znamka uvedena 1. junija 1850. Uvedba poštne znamke je bila velika novost, kije silno pospešila in poenostavila uporabo pisemske pošte. Na tak način je bila z uvedbo poštnih nabiralnikov, najprej na poštnih uradih, kasneje po ulicah in oddaljenih krajih, omogočena neke vrste samopostrežba v pisemskem poštnem prometu. (povzeto po: Vladimir Klinar, Iztok Premrov: Pošta v Mariboru, Zgodovinski oris pošte in telekomunikacij, Maribor, 1994, Založilo PTT-podjetje Slovenije, PE Maribor) skih storitev zaradi e-substitucije in spremenjenih navad uporabnikov je tako neizbežno. Predvidevamo, da bodo navedene storitve v naslednjih letih padale po povprečni stopnji 10 odstotkov na leto, vse- kakor pa so zaradi spremembe zakonodaje možni tudi višji padci," je povedala Jasmina Roškar (direktorica), Odnosi z javnostjo v Pošti Slovenije. MG torek • 28. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Pravljična vas na Zagrebški cesti je zažarela Čarobnost božiča in veselje za vse Prve lučke oz. praznično okrasitev je ob svojem domu na Zagrebški cesti 73 na Ptuju, ob robu turniškega parka, Rudi Šegula začel postavljati pred 10 leti. V tem času je nastala že prava pravljična vas, ki ima iz leta v leto več obiskovalcev. Prihajajo iz cele Slovenije. Oba z ženo Kristino se zmeraj zelo potrudita in obiskovalcem tudi postrežeta s sladkimi in teko- čimi dobrotami. Za božič pa pripravita tudi male paketke presenečenja. Rudi pove, da bo pravljično vas Praznično vzdušje poustvarjajo tudi jelenčki, dimnikarji, jaslice. V družini Rudija Šegule, kjer je bilo devet otrok, je bil božič vedno pravljičen. Za to seje nadvse trudil oče Jožef z mamo Ano. Delal je v TAM-u, kjer je za praznik prejel plastične skodelice za čaj ali kavo, vedro mandarin in vrečko bombonov visoki C. Vse to je z največjo ljubeznijo razdelil med svojih devet otrok. Na božični mizi so bili po navadi domača kokoš, potica, svinjsko meso, vse domače, kar so pridelali doma. Brez kolin tudi ni šlo. Nobenega razkošja ni bilo, vse je bilo skromno, a prežeto z veliko ljubezni in srčnosti. Družina seje zbrala okoli peči. To so bili nepozabni spomini. »To čarobnost sem želel prenesti tudi v pravljično vas,« poudarja Rudi, ki si želi, da to z njim in njegovo družino delijo tudi drugi. gradil še naprej, 10 do 15 let, če mu bo le zdravje dopuščalo. Pri tem mu zvesto sledijo tudi sorodniki in prijatelji, saj je vsaka pomoč dobrodošla. Dva meseca priprav potrebuje, da vsako leto znova postavi praznično okrasitev. Letos je prostor vasice tudi ogradil, da bi obvaroval kable pred morebitnimi novimi „poškodbami". Pred dvema letoma mu je nekdo ponagajal in kable večkrat prerezal. To ga je zelo razžalostilo, saj želi s pravljično vasjo le razveseljevati ljudi. Rudi in njegovi so veseli vsakega, ki jih obišče v času od 6. decembra do sv. treh kraljev. Že iz otroštva je v njem rasla želja, da bi postavil pravljično vas. Dozorela pa je pred 10 leti, ko je postavil prve lučke. Na rob turniškega parka, na ovinek, so se preselili leta 1965, pred tem so živeli na dvorišču parka. To so bili nadvse lepi časi, škoda, da tako park kot grad nista ohranila nekdanje veličine. Rudijev oče je bil kočijaž pri grofu Lippitu. Žalostno je končala tudi kobilarna Turnišče, zadnji kobili so odpeljali leta 1974. Od devetih Šegulovih otrok je živih osem. Če bi se zbrala vsa družina, bi jih bilo okrog 280. Stric je že 42-krat, 21-krat prastric, 7-krat praprastric. Tudi za celo družino je obisk pravljične vasi svo- Ptuj • V zasebni glasbeni šoli več kot 200 otrok Najbolj priljubljena sta klavir in kitara Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju v letošnjem šobkem letu obiskuje 238 učencev. Mladim ponujajo učenje 19 različnih glasbenih instrumentov, so-lopetje, plesne pripravnice in balet. Zanimanje za programe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla je veliko. V okviru šole delujejo dekliški pevski zbor Dolcezza in otroški pevski zbor ter godalni, pihalni, kitarski in simfonični orkester. Po besedah ravnateljice Lije Fraj-nkovič so z letošnjim vpisom zelo zadovoljni. »Največ otrok se želi vpisati k pouku klavirja in kitare. Kljub temu pa nam vsako leto uspe otroke razporediti na vse oddelke glede na prosta mesta.« Posebnost njihove glasbene šole je izvajanje glasbenega pouka po načelih Edgarja Willemsa, ki je namenjen najmlajšim učencem. Gre za premišljeno zasnovana pedagoška načela in sistematičen pristop k poučevanju glasbe. Učitelji skozi vodeno igro spoznavajo in razvijajo osnovna glasbena znanja - ritem, melodijo ter harmonijo. Glasbeni pouk je zato usmerjen v prvine glasbe, kot so poslušanje-slišanje, čutenje glasbe s celim telesom, improvizacija, naravno telesno gibanje, petje. »Pomembno je, da se duša in telo prepojita z glasbo, kar stimulira celotne možgane ter dokazano krepi zbranost in koncentracijo,« je pojasnila Fraj-nkovičeva. Velik poudarek je tudi na učenju sodelovanja, poslušanju drug drugega in medsebojni uglasitvi. Konec leta je tudi pri njih praznično obarvan, saj se vrstijo nastopi učencev in po šolskem hodniku odmeva glasba veselja in pričakovanja. Še posebej jih veseli, da lahko letos v celoti izvajajo tako učenje glasbe kot nastope v živo. Učenje instrumenta na daljavo je namreč njihovo delo nekoliko otežilo, hkrati pa jim je predstavljalo nov izziv, ki so ga uspešno premagali. Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla je bila sicer ustanovljena pred 14 leti in je v tem času postala prepoznavna institucija v slovenskem glasbenem prostoru. Gre za zasebno šolo z javno veljavnim programom, vpisanim v razvid Ministrstva za izobraževanje. Ob koncu leta vsak učenec, ki uspešno opravi zaključni izpit, pridobi javno veljavno spričevalo. EK "km Foto: Črtomir Goznik Rudi Šegula je pravljično vas začel ustvarjati pred 10 leti. Foto: Črtomir Goznik V pravljični vasi na Zagrebški sveti že 7.800 različnih lučk. jevrstno doživetje. Letos jo bogati 7.800 lučk različnih barv ali okrog 600 metrov, zraven teh pa še jeleni, božički, dimnikarji, različne vrste jaslic. Rudiju pri postavitvi ob treh otrocih, pomaga tudi že šest vnukov, ki vsak postavlja svoje jaslice, največ pa žena Kristina. Zdaj pravljična vas živi ob robu turniškega parka, mora pa bo Ru-dijeva želja po poustvaritvi čarobnega božičnega časa navdih za to, da bo nekoč v praznični podobi zaživel celotni turniški park. Zdaj živi in sveti le na dvorišču Šegulovih. MG triglav Vse bo v redu. triglav.si Foto: ČG Foto: CG 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 28. decembra 2021 Ptuj • Kako naj se vedejo kulturni Ptujčani Sedem desetletij stare nasvete bi veljalo uporabiti tudi danes rwisliáií» In oleoS¡»alno drusiw v rini« It, Jd« are/e/o fino-tč firiftKS (n Itpifi tekem t nasvetov iti navodtl l,c ureíiWr.O OlTOlb« He poj e alien s ptici na ulico. Mí avitijjiVte, i ulici, Pomentai in sborcwínii tenfeiítU titeo m«slu. tie prertvnjke üt i ho ti ■nu híu© Vstopni; ne prerVr&Vt« -"obojna— lu boste poVia\ ■itSnife, S* AvitinHe kako Mflj SE VjPjJg MüLTmm prL'-JSñMíl 1 Pr«d«t» 5= 400 m prosto (4:52,73 s), 100 m delfin Po odličnih predstavah si bodo v klubu zapomnili oktober 2021. „Ta mesec si bomo zapomnili za vse večne čase. Ob uspehu na mednarodni sceni, v 2. krogu EHF pokala smo izločili islandski Selfoss, je Jeruzalemu na treh tekmah domačega prvenstva uspelo osvojiti pet točk. Ob zmagah nad Ljubljano in Slovenj Gradcem je bil na Hardeku z remijem ustavljen aktualni državni prvak Gorenje Velenje," je dejal Tilen Kosi, ki je bil v teh tekmah ob vratarju Alenu Skledarju eden glavnih ormoških junakov, in nadaljeval: „Vse se je začelo z remijem na Islandiji. Po tem dosežku je ekipa začela verjeti vase in igrali smo res odlično. V oktobru smo ponudili rokomet, ki bi si ga želel večno igrati. Hitra igra, čvrsta obramba, odlični vratarji, še boljša publika in res smo uživali v teh oktobrskih tekmah. Upam, da podoben mesec ponovimo še kdaj v letu 2022. Bi ga bili zelo veseli." Odlično serijo Jeruzalema je prekinila Dobova in že iz letala je bilo vidno, da forma Ormožanov usiha. „Enostavno smo bili v zaključku leta 2021 preutrujeni, fizično in psihično smo bili popolnoma izžeti. K temu sta pripomogli še dve evropski tek- (1:10,31 s), 200 m delfin (2:40,67 s), 200 m mešano (2:44,04 s) in 400 m mešano (5:42,08 s). Najvišja dosežena uvrstitev je bila 5. mesto na 200 m delfin med kadetinjami in 11. mesto absolutno. Med finalistkami se je znašla tudi Špela Sedič, ki je odplavala odličen rezultat na 200 m delfin in osvojila končno 6. mesto med mladinkami. Dobro je odplavala tudi Emma Krevs. Zaradi zdravstvenih težav in posledično pomanjkanja intenzitete treninga je odplavala le hrbtno tehniko in si priplavala tri finalne nastope: na 50 m hrbtno (32,29 s), na 100 m hrbtno (1:11,03 s) in na 200 m hrbtno (2:38,72 s). Najvišja uvrstitev je končno 2. mesto med mlajšimi ka-detinjami na 50 m hrbtno. Finalne nastope pa si je priplavala tudi Ema Zorec, ki je na 50 m delfin zasedla 15. mesto med kadetinjami. Eli Kumer in Jurij Peteršič si nista priplavala finalnih nastopov, sta pa občutno izboljšala osebne rekorde in se približala najboljšim. Od njiju v akademiji pričakujejo še veliko, tudi finalne nastope v poletni sezoni. Za kurente sledi sedaj nekaj počitka, nato se začne letna sezona in lov za normami za nastope na EYOF tekmovanju (European Youth Olim-pic Festival), ki se ga udeležijo le najboljši evropski kadetski plavalci. Med njimi lahko pričakujemo tudi člane PA Kurent. UR mi proti Švicarjem, kjer smo se potrudili po svojih najboljših močeh, a nam enostavno nič ni šlo od rok. Še vedno sem prepričan, da če bi z ekipo Suhr Aaraua igrali oktobra, bi jo izločili. Na koncu smo z izkupičkom treh točk v decembru, zmaga proti Šmartnem in remi proti Mariboru, zadovoljni. Pokalno tekmo proti novomeški Krki ni smiselno komentirati, treba jo je enostavno pozabiti. Enako tudi 2. polčas v Kopru, ki smo ga po neodločenem 1. polčasu kasneje izgubili za trinajst golov. Zdaj imamo nekaj časa za počitek, potem pa sledijo priprave, ki jih moramo oddelati po najboljših močeh," je še zadnji del leta 2021 opisal Rok Žuran, ki je imel v drugem delu leta obilico težav s poškodbami. Po besedah predsednika Mlade-na Grabovca ekipa v drugem delu prvenstva ne bo doživela večjih igralskih sprememb in bo zaigrala v skoraj identični zasedbi kot prvi del prvenstva. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik: »V nadaljevanju sezone si je v čim krajšem času treba nabrati dovolj točk za čim mirnejši obstanek v ligi, obenem pa že sestavljati igralski kader za novo sezono.« Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so najboljše predstave v letošnjem letu prikazali oktobra, ko so med drugim v 2. krogu EHF pokala izločili islandski Selfoss. Kikboks • Croatia Open 2021 Taja Šibila in Ana Hudin v Kutini med zmagovalkami Tri tekmovalce Kluba borilnih veščin Ptuj in tri tekmovalke Kluba borilnih veščin Ormož so se udeležili tradicionalnega mednarodnega turnirja Croatia Open, ki je tokrat potekal v Kutini. Na tekmovanju je sodelovalo 324 tekmovalcev iz štirih držav. Ptujčanke in Ormožanke so bile tokrat odlične in so osvojile veliko medalj. Rezultati: - Taja Šibila (Ptuj) je osvojila 1. mesto med mlajšimi kadetinjami nad 47 kg v point fightingu; - Ana Hudin (Ormož) je osvojila i. mesto med starejšimi kadetinjami do 55 kg v light kontaktu in 3. mesto v point fightingu; - Larisa Vidovič (Ptuj) je osvojila 2. mesto med mlajšimi kadetinjami nad 47 kg v point fightingu; - Doris Šulek (Ptuj) je osvojila 2. mesto med starejšimi kadetinjami do 60 kg in 3. mesto do 55 kg v point figh-tingu; - Elena Hudin (Ormož) je osvojila 3. mesto med mlajšimi kadetinjami do 47 kg v light kontaktu in point figh-tingu; - Špela Brumen (Ormož) je osvojila 5. mesto med starejšimi kadetinjami do 60 kg v point fightingu. Po tekmovanju je bila kot najboljša mlajša kadetinja v point fightingu izbrana Taja Šibila in je prejela poseben pokal. Na tekmovanju so sodili mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Franc Vrbančič, Matej Šibila in Aleš Skle-dar. Ekipo Ormoža je vodil trener Milan Korotaj, ekipo Ptuja pa Vladimir Sitar. Franc Slodnjak Foto: arhiv kluba Plavalci PA Kurent so na tekmovanju v Kranju odplavali številne osebne rekorde. Ptujska in ormoška ekipa v Kutini Foto: Franc Slodnjak torek • 28. decembra 2021 Šport, šport mladih, zanimivosti Štajerski 15 Strelstvo • 70 let SD Mesto Ljutomer Številne zahvale za dosežke Pred sedmimi desetletji je bilo v Ljutomeru ustanovljeno strelsko društvo z nazivom SD Mesto Ljutomer. Ljutomerski strelci so v bogati zgodovini ob odlični organiziranosti dosegali zelo dobre rezultate doma in na tujem, za kar gre prav gotovo največ zaslug Alojzu Marjanu Vog-rincu, ki se je tovrstnemu športu pričel predajati že leta 1983. Polnih 25 let je bil predsednik društva (19862011), hkrati pa tudi trener številnim generacijam, ki so posegale po najvišjih uvrstitvah na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih. Društvo je v njegovem obdobju predsedovanja pridobilo novo strelišče v dvorani ŠIC Ljutomer. Vogrinec se je nenehno zavzemal, da so imeli strelci brezhibno opremo in vzorne pogoje za trening. Leta 2011 je mesto predsednika prevzel Vasja Štaman, v zadnjem mandatu pa društvo vodi Mitja Budja. Ob visokem jubileju društva so ob Vogrincu zahvale prejeli Sandra Kaučič, Toni Križanič, Janko Miholič, Miroslav Turk, Jože Šterman, Mladen Kosi, Rajko Robnik, Vasja Štaman, SD Rudar Presika, SK Zelenbor Brezje, Športna zveza Ljutomer, Občina Ljutomer, Avto Rajh in Avto center Makoter. V sklopu praznovanja je SD Mesto Ljutomer organiziralo 13. mednarodno strelsko tekmovanje za pokal Ljutomera. Nastopilo je 44 strelcev iz desetih slovenskih in hrvaških društev. Izkazali so se tudi strelci iz Ormoža, Miklavža in Ljutomera. V tekmovanju s standar- dno puško je med člani drugo mesto osvojil Aljaž Čučko (SD Tovarna sladkorja Ormož, 613,9 kroga). Pri članicah je zmagala Urška Kuharič (624,6 kroga), ki je bila najboljša tudi v absolutni konkurenci, pred Nušo Žnidarič (obe SD Kovinar Ormož, 606,8 kroga) in Sandro Kaučič (SD Mesto Ljutomer, 606,1). V konkurenci mladink je bila druga Eva Petek (SD Kovinar Ormož, 609,9). Ekipno je slavila SD Kovinar Ormož pred SD Štefan Kovač Turnišče in SD Koloman Flisar Tišina. V streljanju s pištolo je med člani zmagal Boštjan Simonič (558 krogov), Aleksander Ciglarič (oba SD Jože Kerenčič Miklavž) je na drugem mestu zaostal za tri kroge (555). Pri članicah so nastopile le tri tekmovalke SD Jože Kerenčič Miklavž. Slavila je Stanka Miholič (514), druga je bila Nina Bogša Dobitniki zahval ob 70-letnici SD Mesto Ljutomer (507), tretja pa Nika Miholič (456). Ekipno je prvo mesto pripadlo SD Jože Kerenčič Miklavž. NŠ Šolski šport • Rokomet, fantje y V OS Gorišnica in OS Olge Meglic na državno tekmovanje — GRAJ Ekipa OŠ Gorišnica - zmagovalna ekipa območnega turnirja v rokometu Šolski šport • Odbojka, dekleta Napredovali ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Cirkovce V decembru je bil v organizaciji Zavoda za šport Ptuj izvedeno medobčinsko tekmovanje v odbojki za dekleta letnika 2007 in mlajše. Udeležilo se ga je deset ekip. V predtekmovanju so bila dekleta razdeljena v tri skupine, le zmagovalna ekipa iz vsake skupine pa se je napredovala na finalni turnir. Ta je potekal v telovadnici OŠ Breg, kjer so ob ekipi šole gostiteljice nastopili še ekipi OŠ Ljudski vrt in Cirkovce. Z dvema zmagama brez izgubljenega niza je medobčinski naslov osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt. Z drugim mestom je napredovanje na področno tekmovanje ujela tudi ekipa OŠ Cirkovce. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Ljudski vrt 1:2, Destrnik-Trnovska vas - Kidričevo 0:2, Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 0:2, Juršinci - De-strnik-Trnovska vas 2:0, Ljudski vrt -Juršinci 2:0; skupina B (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Videm-Leskovec 2:0, Videm-Lesko-vec - Olge Meglic 2:0, Olge Meglic -Cirkovce 1:2; skupina C (ŠD Mladika): Mladika -Breg 0:2, Breg - Dornava 2:0, Dornava - Mladika 0:2. Finale (ŠD Breg): Ljudski vrt - Breg 2:0, Breg - Cir-kovce 1:2, Cirkovce - Ljudski vrt 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Cirkovce 3. OŠ Breg 4. OŠ Juršinci 5. OŠ Kidričevo 6.-7. OŠ Videm-Leskovec 6.-7. OŠ Mladika 8. OŠ Olge Meglič 9.-10. OŠ Destrnik-Trnovska vas 9.-10. OŠ Dornava Fotozapis Humane zvezdice »Dobrotniki leta 2020« V sredini decembra je v športni dvorani OŠ Ormož potekalo območno tekmovanje v rokometu za starejše učence letnika 2007 in mlajše. V konkurenci štirih precej izenačenih ekip je 1. mesto osvojila ekipa OŠ Gorišnica, ki je najprej ugnala OŠ Ormož, v finalu pa še OŠ Ljudski vrt. Obe tekmi je dobila s tremi goli razlike. V četrtfinale državnega tekmovanja sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi. Rezultati, polfinale: OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 13:16, OŠ Olge Meglič - OŠ Velika Nedelja 16:8; tekma za 3. mesto: OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož 14:22; tekma za 1. mesto: OŠ Gorišnica -OŠ Olge Meglič 17:14. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Ormož 4. OŠ Velika Nedelja UR V Narodni galeriji v Ljubljani so v 28. izboru akcije »Ljudje odprtih rok« člani Humanih zvezdic - Art Footbal team Slovenija prejeli zahvalno listino in priznanje iz rok Janeza Cigler-ja Kralja (minister za delo, družino in socialne zadeve) in Marte Krpač (odgovorne urednice Naše žene) za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela. Ob tem so bili ob eminentni družbi razglašeni za »Dobrotnike leta 2020« ter prejeli še srebrno priponko ptice v letu, ki je posnetek priponke iz 5. stoletja, najdene v Ajdni nad Potoki. Zaradi pandemije lani prireditve niso izpeljali, zato so letos podeli priznanja in zahvale za leti 2020 in 2021. »To je nekakšno priznanje za naše 16-letno delo na humanitarnem po- dročju, potem ko smo leta 2005 na Ptuju odigrali prvo humanitarno tekmo in začeli delovati. To je zahvala, ki si jo zaslužijo vsi naši člani, ki so v teh letih delovali pod našim okriljem. Ves čas smo z veliko ljubeznijo pomagali, kjerkoli smo lahko, tako doma kot v svetu. Ponosen sem na vse naše 'zvezdice' in njihova plemenita dejanja,« je po prejemu zahvale dejal predsednik Humanih zvezdic Nani Franc Matjašič. Ker je bilo število vabljenih zaradi trenutnih ukrepov omejeno, so se prireditve ob Naniju udeležili še pevci Miro Todosovski, Sašo Gač-nik Svarogov, Omar Naber, Gorazd Ademovič, Milan Pečovnik Pidži in Nenad Vasič. UR UR OB JUBILEJU VSEH NASiiM DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE7[ PREDV9EM PA DARILO 9PORTU K1HBHBI sloVENSKEGA športa Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Medobčinske prvakinje v odbojki: dekliška ekipa OŠ Ljudski vrt Tudi ekipa OŠ Cirkovce se je z osvojenim drugim mestom uvrstila na področno tekmovanje. Foto: NS Foto: ČG ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 28. decembra 2021 www.embalaznina.si 01/588 08 58 RECIKEL RECIKEL JE NAJVEČJA DRUŽBA ZA RAVNJANJE Z ODPADNO EMBALAŽO. Z ZBIRANJEM IN PRAVILNIM LOČEVANJEM USMERJAMO TOK ODPADKOV, DA PONOVNO ZAŽIVIJO V NOVIH IZDELKIH. SKUPAJ Z VAMI SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE! „. f - s?» imate podjetje in JE VAŠ IZDELEK i ...... S Vsako podjetje finančno odgovarja za embalažo, dano . na trg RS. __ ________ "_____•______ "_________j*____*_____ -____-__' % Kontaktirajte podjetje RECIKEL in z našo pomočjo izpolnite obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ' v A» G Z vsako tono reciklirane * . 1 ■ odpadne kartonske ' embalaže prihranimo 17 dreves. 4 Recikliramo plastično embalažo in _• | poskrbimo za to, da se pri proizvodnji izdelkov iz reciklirane plastike porabi 87 % manj energije kot pri proizvodnji nove plastike. Z vsakim kilogramom reciklirane odpadne steklene embalaže smo zmanjšali potrebo po ekstrakciji ' 1,2 kilograma novih surovin za stekleno embalažo. Skupaj z nami poskrbite za čisto okolje in zeleno družbo! torek • 28. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Silva Čuš, osma magistra kozmetike v državi in Evropi »Biti boljša, to me je vseskozi gnalo naprej« Novembra letos je Ptujčanka Silva Čuš postala magistra kozmetike: osma v Sloveniji in tudi v Evropi, ker gre za edinstven študij v Evropi. Vprašali smo jo, kakšna je bila pot do tega. Kaj vse je bilo potrebno, daje pridobila ta naziv, tudi raziskavo je morala opraviti. „Študij je odziv na zahteve časa in potrebe trga lepotne industrije. Magistrski študijski program zapolnjuje vrzel med estetsko kirurgijo, dermatologijo in kozmetiko. Študentke se ukvarjajo z zahtevno oziroma kompleksno kozmetično nego, z izbirnimi predmeti pa se usmerjajo v predoperativno in po-operativno kozmetično nego ter posebno kozmetično nego, npr. v podporo zdravljenju, kar vse lahko kombinirajo z aparaturnimi tehnikami. Institucija Vist, Fakulteta za aplikativne vede v Ljubljani, izvaja edini program študija kozmetike 2. stopnje na Stari celini. Od leta 2012, od prvo vpisanih študentk, nas je zadnji korak na tej poti uspelo doslej narediti osem," pove novopečena magistra kozmetike Okužba nohtov je tudi estetski problem Sum na glivično okužbo in vrsto povzročitelja lahko potrdimo z različnimi preiskavami, razloži. Trenutno se še vedno najpogosteje uporabljata mikroskopski pregled ostružka in kultivacija v laboratoriju. Onihomikoza je stalen vir okužbe in se lahko z nohtov prenese tudi na kožo drugih delov telesa, poleg tega so mesta glivično spremenjenih nohtov ali kože pogosto tudi vstopno mesto za druge, sekundarne okužbe. Okužba nohtov za posameznika predstavlja tudi estetski problem in vpliva na kakovost življenja. „Za možno rešitev omenjene problematike sem izbrala kombiniran pristop pedikure in uporabe kozmetičnega izdelka, ki obljublja protiglivično delovanje. Za pridobitev podatkov sem izvedla kontrolirano primerjalno študijo glede na začetno stanje na več prostovoljcih. Namen je bil raziskati učinke kombinacije pedikure in uporabe raztopine za nohte z aktivnim kisikom in ioniziranim srebrom na nohtih nog. Kombiniran pristop tretmajev pedikure in uporabe raztopine za nohte je pokazal učinke, saj je pri nekaterih prostovoljcih prišlo do mikološke negativizacije. Raziskovalno nalogo sem izvajala lani, trajala je eno leto. Kot zanimivost lahko povem, da mi je po protokolu časovnice uspelo storitve pedikure in vzorčenje izvesti med prvim in drugim valom epidemije ter da mi je vzorce nohtov uspelo oddati v mikrobiološki laboratorij eno uro pred drugim zaprtjem države" pa je Silva povedala o raziskavi, ki jo je izvedla in je Foto: črtomir Gozmk bila tudi sklepno dejanje njenega študija. Nega nog je izjemnega pomena za zdravje ljudi. r Foto: Črtomir Goznik Magistra kozmetike Silva Čuš: "Magistrski študijski program zapolnjuje vrzel med estetsko kirurgijo, dermatologijo in kozmetiko." Silva Čuš, ki na področju kozmetike deluje že dobrih 20 let, in je v prvi vrsti želela poglobiti znanje. Kot diplomantka Fakultete za šport se je vpisala na podiplomski študij, vendar na drugem strokovnem področju. „Ker so prehodi med programi strokovno določeni, sem morala najprej opraviti vse strokovne predmete dodiplom-skega študija kozmetike, šele nato se je začel študij, ki sem ga želela. Vztrajala sem na študijski poti, zato je po uspešno opravljenih dodiplomskih in podiplomskih obveznostih sledilo sklepno dejanje: raziskovalna naloga na prostovoljcih. Ker imam večletne izkušnje na področju pedikure, sem za raziskovalno nalogo izbrala temo glivične okužbe nohtov - onihomikoze - ki so pri človeku zelo pogoste," Čuš še podrobneje predstavi študij magistre kozmetike. Zadovoljna je, da ji je uspelo. Izzivov ji ne manjka. Izpopolniti želi področje pedikure, strankam ponuditi celovit pristop na enem mestu. V kozmetiki je ključna nega Silva Čuš aktivno deluje tudi v več državnih strokovnih inštitu-cijah na področju pedikure in masaže. Kot kozmetičarka izvaja tudi tretmaje pomlajevanja. Časa ne moremo zavrteti nazaj, lahko pa se mu zavestno in aktivno zoperstavi-mo tako, da izberemo ustrezno tehniko pomlajevanja. „Zavedam se, da je ključno področje v kozmetiki nega. Verjamem v naravno lepoto in menim, da pretirano zateg-njeni ali napihnjeni obrazi ustvarjajo napačno predstavo o naši stroki. Ko pa nekdo želi ali potrebuje drugačen tretma ali morebiti poseg, mu z veseljem pomagam poiskati strokovnjaka na medicinskem področju, ki bo zanj prava izbira," je pogovor sklenila nova magistra kozmetike Silva Čuš. MG Promocijsko sporočilo Veselo v leto 2022 - s Qcentrom Ptuj Za najdaljšo noč v letu si priskrbite dobrote, ki vam bodo skok v leto 2022 polepšale tudi s kulinaričnega vidika. In kje drugje najdete najboljše meso in biftek kot v supermarketu Tuš v Gcen-tru v Puhovi, kjer slovijo tudi po prijazni postrežbi. Z veseljem vam bodo ponudili številne mesne dobrote, ki bodo vam in vašim najbližjim teknile ob vstopu v novo leto. Ne glede na to, kaj imate najraje - naj bo to svinjska pečenka, pečena krača ali rebra ali pa morda bogat narezek-vse boste našli v hipermarketu Tuš, kjer ponujajo izdelke slovenskega porekla, slovijo pa tudi po izjemno ugodnih cenah. Na Tuševih policah je več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskega porekla. Svinjska ribica, pljučna pečenka, pa seveda odličen biftek, ki ne sme manjkati na nobenem decembrskem praznovanju, vas bodo navdušili s svojo kvaliteto in odličnim okusom, saj sta svežina in kakovost pri Tušu zmeraj na prvem mestu. Pri Tušu pa so še dodatno poskrbeli za vse tiste, ki radi uživate v dobri slovenski hrani, saj so na svoje police postavili izdelke, ki bodo vašjedilnikspremenili v pravo kulinarično poslastico. V kuhanju namreč lahko uživate z izdelki iz linije Ana Roš &Tuš, pripravljenimi po recep-turi kuharske mojstrice Ane Roš. V Tušu so tako povezali vrhunsko kulinariko, lokalne sestavine in izkušene slovenske proizvajalce, ki za kupce pripravljajo inovativne kulinarične mojstrovine po recepturi svetovne chefinje Ane Roš. Izdelki Ana Roš & Tuš na prodajne police prinašajo vrhunske kulinariko sloven- skih pridelovalcev in predelovalcev, namenjeno vsakodnevnim nakupom. Tudi v prazničnih dneh bodo izdelki Ana Roš &Tuš v vašo kuhinjo prinesli svežino in pripravo silvestrske večerje spremenili v pravo kuharsko avanturo - privoščite si sočen in bogato začinjen mariniran vrat iz kakovostne slovenske svinjine, ročno izdelane raviole s skuto, kakovostni blagi ali pikantni tatarski biftek z dodanim oljčnim oljem s tartufi ali pa sočno potico kraljico z bogatim nadevom iz sadja in oreščkov. Vse to najdete v supermarketu Tuš PtujvGcentru v Puhovi. Ker paje čas počitnic, je zelo pestro tudi v ArbadaParku v Gcentru. Vse dni do 31. decembra organizirajo počitniško varstvo za otroke, ki poteka vsak dan med 8. in 15. uro. Varstvo za en dan stane 40 evrov, za bratca ali sestrico pa nudijo 20 % popusta. V ceno so vključeni vodena športna aktivnost, obisk Spider-mana, razne delavnice in dva obroka. Naj bo vstop v novo leto 2022 vesel in kar se da prijeten - s Qcentrom Ptuj! 18 Štajerski Na sceni torek • 28. decembra 2021 SkriNja domačih viz - AnsambeL Vikend S polko Naše želje obogatili praznični december Korona kriza je premešala partnerji in otroci ter sploh dru-tudi slovensko narodno-zabav- žinam. Foto: zasebni arhiv no sceno. Nekateri ansambli so ugasnili, spet druge so zaznamovale kadrovske spremembe, nekateri pa so bili ustanovljeni na novo. Predvsem pa se je večina ansamblov posvetila ustvarjanju novih skladb, uigravanju in sestavljanju novega repertoarja. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe se želijo v letu 2022, za katerega tako glasbeniki kot poslušalci pričakujejo, da bo takšno kot pred korona krizo, predstaviti v najboljši luči, s kar največ kvalitetne glasbe. Med ansambli, ki so v tem času pridno ustvarjali, so bili tudi člani ansambla Vikend, ki so na slovenski narodno-zabavni sceni od leta 2009. Nastalo je več novih polk in valčkov, pod katere so se podpisali vsi člani ansambla. V najbolj čarobnem času v letu, v decembru, pa so javnosti predstavili novo polko Naše želje, ki jo posvečajo svojim najdražjim - tistim, ki jih vedno podpirajo, to so njihovi S skladbo želijo še prav posebej razveseljevati v tem prazničnem času. Melodijo in aranžma je napisal Miha Lesjak, besedilo pa je ustvarila Darinka Hribar. Sploh pa so vikendaši eden tistih ansamblov, ki veliko ustvarjajo sami. V polke in valčke prelivajo svoje življenje, svoja doživetja v več kot desetletnem obdobju, kolikor uspešno nastopajo na slovenski narodno-zabavni sceni. Njihov sedež je že od vsega začetka v Vinski Gori pri Velenju (Lipje), kjer imajo svojo glasbeno sobo, v njej pa hranijo tudi vse dosedanje osvojene lovorike. Odkar so na sceni, so izdali pet zgoščenk, novo pa načrtujejo v letu 2022. Doslej so se predstavili že z okrog osemdesetimi lastnimi skladbami, največkrat je njihov avtor Miha Lesjak. Njihov repertoar tako sestavljajo lastne skladbe, pa tudi Slakove, Miheličeve in Avsenikove. Po več kot desetletnem nastopanju jih je zapustil ustanovni ¿Ipitlpf^^^^H .■ SlilllS^^KSI» Ansambel Vikend član Rajko Petek. Skupaj z njim so ustvarili številne lepe skladbe in se trajno zapisali v zgodovino slovenskih narodno-zabavnih festivalov, kjer so poželi številne uspehe. Izjemno uspešni so bili njihovi nastopi na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, kjer so slavili tudi na jubilejnem, 50. festivalu, na katerem je njihova skladba Ko polko urežem postala viža petega desetletja ptujskega festivala. Izstopa pa njihov nastop leta 2016, ko so s Ptuja odnesli kar tri nagrade: bili so najboljši ansambel med drugimi zasedbami, pripeli so si Korenovo plaketo kot najboljši vokalisti, njihova skladba Staram se pa je po izboru občinstvu postala naj skladba ptujskega festivala na-rodno-zabavne glasbe v tistem letu. Miha Volk, Miha Lesjak, Gregor Grame in Primož Osek so po Rajkovem odhodu ostali skupaj in igrali naprej ter se kmalu predstavili z novo polko z naslovom Dovolj sva mlada, ki govori o večni temi - ljubezni. Glasbo in aranžma je napisal Miha Lesjak, besedilo pa Vera Soline. Pri zabavni glasbi so si poiskali novega bobnarja, na novo pa se jim je na saksofonu in klarinetu pridružil Dejan Ko-renak. Vsako leto so glasbeniki na silvestrovo igrali, letos pa tega žal ne bo. Tudi vsi člani ansambla Vikend bodo letošnje praznike preživeli v krogu svojih domačih. Od leta 2021 pa se kot glasbeniki poslavljajo s priredbo znane novoletne skladbe v narodno-zabavni preobleki. Vsem želijo srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2022. MG Haloze • Lesene jaslice v cerkvi pri Sveti Trojici »Advent je čas, ko izdelujem jaslice« V Sloveniji je veliko odličnih mojstrov, ki izdelujejojaslice iz najrazličnejših materialov (lesa, kamna, gline ali ostalih naravnih materialov, iz papirja...). Ponekod pripravijo celo žive jaslice (Postojnska jama) ali ledene jaslice (Mojstrana). Tako kristjani kot tudi drugi ljudje jih radi postavljajo pod božično-novoletna drevesca. V teh dneh pa so jaslice postavili tudi v cerkvah. Pri Sveti Trojici v Halozah to častno nalogo vsako leto zaupajo domačinu Francu Mercu, ki že vrsto let lastnoročno izdeluje jaslice iz lesa. Najprej so mu ljudje začeli prinašati poškodovane lesene kipce Jezusa z vaških križev oz. kot jim rečejo v teh krajih »bogece«. Franc jih je restavriral - popravil jim je roke, noge, zamenjal glavo ter jih prebarval. »Včasih se ljudje pohecajo, da sem »bogecu« glavo odrezal.« Tudi v neposredni bližini njegovega doma stoji križ, kjer mimoidoče pozdravlja lepo izdelan kipec Marije, v obnovo katerega je Franc vložil veliko truda in časa. Dobro se spominja, kako je kot otrok oblikoval prvi kipec »boge-ca«. Takrat je spoznal, da ima poseben dar za umetniško ustvarjanje. Po letu 1975, ko se je vrnil iz tujine, pa je začel znova risati in nato izdelovati še jaslice. »Prvi kipci so se posrečili, pa sem nadaljeval z izde- lzdelovanje živali jc po besedah Franca Merca precej zamudno. Prve jaslice v Sloveniji davnega leta 1644 Jaslice so kipci ali slike, postavljeni na izbrano mesto za božične praznike kot ponazoritev simboličnega Kristusovega rojstva. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, leta 1644. V njih so postavili poldrugi meter visoke skulpture, kipe, ki so v zaporednih različnih prizorih predstavljali božične skrivnosti npr. prihod svetih treh kraljev. Foto: EK P Franc Mere je že postavil jaslice v cerkvi pri Sveti Trojici v Halozah. _I Foto: EK lovanjem.« Vse figurice so izdelane iz suhega lipovega lesa, za izdelavo ene pa je potrebnih več dni rez-barjenja. »Bolj je les suh, lepše se ga da oblikovati. Najprej kos lesa obžagam z vsake strani na okoli meter visoko. To je en taki šulek, ki ga nato preoblikujem v želeno figuro. Pri tem uporabljam dleto in brusilni papir. Ko je kipec končan, ga pobarvam z lakom (svetlečim ali mat).« Frančeve jaslice krasijo cerkev pri Sveti Trojici Zanimivo je, da Franc jaslice izdeluje že več kot 20 let, vendar samo v adventnem času. Ob tem njegova žena doda, da ga takrat nič ne boli, včasih pa pozabi celo jesti in piti. »V kleti imam urejeno manjšo delavnico, kjer imam dovolj prostora, pa tudi miru za ustvarjanje. Izdelovanje figuric me pomirja, hkrati pa sem hvaležen za svoj dar, ki ga nesebično delim naprej drugim. Sporočilo mojih jaslic je, da bi se božična zgodba o rojstvu Jezusa dotaknila čim več ljudi.« Franc je prepričan, da nikoli ne smeš ustvarjati na silo oz. ko bi to želel nekdo drugi. Včasih je v delavnici samo uro ali dve, nato pa vse skupaj pusti in počne kaj drugega. Zadnji dve leti je izdelal nekoliko manj figuric, samo nekaj ovac, v prejšnjih letih pa precej več - še posebej je ponosen na svoje kamele in slona. Letos je z rezbarjenjem figuric zaključil, jaslice pa že krasijo njegov dom in domačo cerkev. Birmanci so nabrali mah, Franc pa je nato razporedil figure in namestil lučke. Farani vsako leto z veseljem v tem času obiščejo cerkev in občudujejo njegove jaslice. Slednje so tudi simbol miru, ljubezni in prijateljstva. In to je tudi praznično voščilo Franca; zase pa si pri svojih 72 letih želi predvsem zdravja, da bo lahko jaslice izdeloval tudi v prihodnje. Estera Korošec torek • 28. decembra 2021 Nasveti Štajerski 19 Zeleni nasveti Bazilika - rastlina, ki simbolizira naklonjenost in ljubezen Ker praznični dnevi niso ravno primerni za pisanje o pridelavi zelenjave na prostem, sem se odločila, da napišem nekaj o resnično vsestranski rastlini, zelišču baziliki. V Aziji jo povsem z razlogom imenujejo sveta rastlina. Uporabljamo jo kot nepogrešljivo zelišče v številnih jedeh, privlači številne opraševalce na vrt, pomaga rastlinam v njihovi soseščini, da so odpornejše, prekrasno cveti in je tudi lep okras in ne nazadnje, opraševalci, ki nabirajo njihovo medičino, so bolj odporni. Si torej zasluži naziv »sveta«? Foto: Miša Pušenjak Bazilika je tradicionalen sosed paradižniku. Mnogi niti ne vedo, da je izvor bazilike pravzaprav Mala Azija, v Evropo pa so jo prinesli že stari Grki in Rimljani. Sredozemske kuhinje ni brez njenega specifičnega okusa. Ponovno pa zavzema tudi naša srca. Skoraj ne srečam več vrta, še manj pa rastlinjak brez tega zelišča. Pa veste, da obstajajo številne sorte bazilike. Najbolj poznate seveda tisto z bleščečimi listi, ki je tudi res aromatična, rečemo ji nemška bazilika ali bazilika genovese. A še zdaleč ni edina. Edinstvena in zelo opazna je drobnolistna bazilika, ki s svojo popolnoma kroglasto rastjo zelo lepo popestri gredice, kamor jo sadimo, pa naj bodo okrasne ali zelenjavne. Limonska ali indonezijska bazilika ima nekoliko drugačen, lahko bi rekli še bolj eksotičen vonj in okus. Prav tako je nekoliko drugačna in posebna tajska bazilika. Setev Tudi v Sloveniji že dolgo dobimo tako seme kakor sadike zgoraj omenjenih vrst bazilike. Vsaka ima svoj specifični, nekoliko drugačen okus. Bazilika kali na svetlem, to vas najprej opozarjam. Posejemo jo torej tako, da izbrano posodo napolnimo s substratom do vrha, zemljo rahlo potlačimo, da se izognemo zračnim žepom v njej. Nato po površini lončka posejemo seme. Spomladi, ko vzgajamo sadike, naj setev ne bo gosta. Zdaj pa jo lahko posejete zelo na gosto. Zakaj? Ker boste porezali baziliko v bistvu kot mikrozelenjavo, torej, ko bo naredila prve prave liste. Seme samo s prstom potisnete v zemljo tako, da ga zemlja ne prekrije. Celotno setev zalijte, ovijte v folijo za živila in dajte na toplo. Prostor pa mora biti svetel. Kali 8-20 dni. Ko opazite vznik, takoj odvijte folijo, saj je bazilika zelo občutljiva na visoko zračno vlago. Če vzgajamo sadike, je res treba paziti, da ne zalivate preveč. Žal potrebuje v začetku rastne dobe toplo, zato v neogrevanem rastlinjaku do aprila ne bo najbolje uspevala. Na okenskih policah pa jo je zelo težko obdržati. Za pridelavo mikrozelenjave pa ni težav. Postavite jo na topla okna, zalivajte res le toliko, da se ne bo izsušila. Pomen bazilike Najpomembnejša učinkovina v baziliki je eterično olje. Vendar vsebuje tudi nekaj čreslovin, saponine in flavonoide. Sveža je močnejša in učinkovitejša od posušene. Prav zato je smiselna tudi setev za mikrozele-njavo zdaj, pozimi. Bazilika vzbuja tek, pospešuje prebavo, lajša bolečine in krče v želodcu, lajša napenjanje in vetrove, rahlo razkužuje in odvaja vodo. Je tudi blago pomirilo. Blaži sluznico in pomirja kašelj, je tudi razkužilo pri bolezni sečil in pomaga olajšati težave zaradi belega toka. Blaži pike in vbode žuželk, zato jo poleti uporabljajte tudi na tak način. Uporablja se kot začimbnica, najbolj sodi na sredozemske jedi in vse jedi, v katerih je tudi paradižnik. Zelo uporabne so tudi dišeče kopeli. Naredimo jo tako, da v toplo vodo vlijemo nekaj kapljic eteričnega olja ali pa svežo ali posušeno listno maso zavijemo v ženske nogavice in preko nje spuščamo toplo vodo v kad. Po taki kopeli spimo ponoči kot angelčki, kot so rekle naše babice. Bazilika pa ni dobra samo za nas Verjetno je vsem že znano, da je bazilika dober sosed paradižniku. Odganja številne škodljivce. A učinek dobrih sosedov seže samo do tam, kjer se prepletajo korenine rastlin. Zato bi moral imeti vsak paradižnik svojo baziliko. A bazilika ni prijazna soseda samo paradižniku, dobro se razume z vsemi razhudniki in tudi bučnicami. Odganja škodljivce in pepelaste plesni. Prav tako je njene soseščine vesel tudi špargelj. Najpogosteje, kar ob sajenju sadik, posadimo še sadike bazilike. Lahko pa jo med vrste plodovk tudi direktno posejete. To se obnese seveda le, če pridelate svoje seme, saj je kupljeno verjetno le nekoliko predrago. Bazilika ne odganja samo škodljivcev od rastlin, odganja tudi muhe in komarje z naše bližine. Zato jo imejte v loncih na oknih ali v bližini prostorov, kjer se poleti radi zadržujete. V ta namen je najlažje uporabiti grmičasto baziliko, ki jo dobite samo kot sadiko pri vrtnarjih. Raste izredno hitro, prelepo tudi cveti. Sama jo imam vedno med balkonskimi rastlinami. Uporabna je tudi za kuho, ker pa je nekoliko manj aromatična, pač porabim nekaj več poganjkov. Tudi zunaj na prostem, ob paradižniku, kumarah ... priporočam to baziliko, saj je najmanj občutljiva na mokre vremenske razmere. Mša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Bazilika je tudi lahko mikrozelenjava, a ne smemo je uporabiti preveč. Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK svinjski paprikas, česnova juha, polnjena paprika, testenine, solata, makaronovo meso, pire krompir, jabolčni zavitek solata, jogurt s mandarine sadjem Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK gobov golaž, ajdovi goveja juha, dunajski zelenjavna juha, prežganka, kuhano žganci, ocvrta jabolka zrezki, francoska polpeti iz kuhane meso iz razsola, solata, tiramisu govedine, pire krompirjeva solata, krompir, solata, palačinke jogurtova strjenka z malinami Polpeti iz kuhane govedine Sestavine: 200 g kuhanega govejega mesa (ostanek iz 'nedeljske' juhe), 60 g kruha ali 2 žemlji, 1 jajce, 1-2 stroka česna, ščepec peteršilja, soli in popra, 7-8 žlic smetane. Goveje meso, kruh, jajce, česen, začimbe in smetano v multipraktiku dobro zmiksamo, da dobimo gosto pašteto. Če je pregosto, dodamo malce vode, dokler ne postane takšno, da lahko lepo oblikujemo polpete. V posodi segrejemo olje, oblikujemo polpete (slab centimeter debele) in jih polagamo v vroče olje. Pečemo jih le kakšno minutko ali dve, dokler ne postanejo zlato rjave barve (dovolj bodo pečene, saj so vse sestavine razen jajca že primerne za jesti). Ocvrte polpete polagamo na papirnato brisačko, da se olje odteče. Svinjski paprikas Sestavine: 70 dag svinjine, 8 dag maščobe, 30 dag čebule, nekaj zrn česna, mleta kumina, ščep majarona, lovorov list, žlica paradižnikove mezge, žlica moke, žlica mlete paprike, juha za zalivanje, deciliter vina, nekaj žlic kisle smetane. Na maščobi prepražimo drobno narezano čebulo in še preden zarumeni, dodamo svinjino, narezano na koščke orehove velikosti. Solimo, dodamo paradižnik in papriko, po potrebi prili-jemo juho, dodamo česen, kumino, majaron in lovorov list ter pražimo in dušimo do mehkega. Zgostimo z žlico moke in izboljšamo z vinom in smetano. Če želimo, da bo omaka posebej gladka, jo pretlačimo. 20 Štajerski Križem kražem torek • 28. decembra 2021 Piše: Aljoša Toplak • Kmetija strica Qianga Načrt za pobeg (2) S stricem Qiangom sva trknila krigle, da seje arašidovo mleko zlilo čez rob in sva na dušek izpila. Potrepljal me je po ramenih, češ, vse bo dobro, in rekel, da me v pisarni čaka njegov nečak Zhao Lin. Začudil sem se in vprašal, ali misli prav zdaj, sredi praznovanja. Qiang je pokimal. Tako sem šel ob nasadu ginko dreves in gledal, kako so široki listi privzemali barve ognjemeta na nebu. Bilje 8. februar 2020, vrhunec kitajskega novega leta. Potrkal sem po vratih pisarne in zaslišal pridušeni glas. Ko sem vstopil v mračno sobo, mi je Zhao Lin pokazal na stol. Noge je imel prekrižane na mizi, medtem ko je z nožem lupil jabolko. Zanimivo je, da tukaj vsi jabolka lupijo, saj menijo, da skorja prevzame največ kemičnih snovi, ki jih špricajo po pridelkih. Dandanes je sicer Kitajska ubrala bolj zelen pristop in je številna škropiva prepovedala, a navada je ostala, tako da se Kitajci še danes nekoliko praznoverno izogibajo skorjam sadov. Zhao Lin je zagrizel v obeljeno jabolko in rekel šinje hajlu, kar pomeni srečno novo leto. Nasmehnil se je in takrat sem se spomnil, da ga že dolgo nisem videl brez maske. Ves mesec je dneve preživljal v svoji pisarni, v nekakšni samo-izolaciji. Ker si nekoč želi postati župan, je koronakrizo izrabil kot priložnost, da svoji vasi dokaže, kako mu je mar za varnost njenih ljudi. Že januarja je dal postaviti vaško stražo, katere načelnik je bil sam, tako da je na dovozu v vas ustavljal avtomobile in skozi okna meril temperaturo potnikov. Šele ko se je prepričal, da niso bolni, jih je vprašal za dokumente, ki dokazujejo, da imajo v vasi ožje sorodnike. Če tega niso imeli, jih je prosil, da avto obrnejo in gredo vstran, češ tako pač je, ista pravila za vse. Nekoč mi je razlagal o neki vasi v bližini, kjer so kmetje cesto zasipali s kamenjem, a se mu je zdel nje- gov pristop bolj človeški. Kolikor človeški je pač lahko, ko država prepove kakršnakoli druženja ljudi. Proti koncu januarja je Kitajska zaprla avtoceste. Težava je bila v tem, da bi moral na avtocesto, če sem želel do letališča. Tako sem obtičal tukaj in zamudil svoj let, to je tisto, kar sva zdaj skušala rešiti z Zhaom Linom, ki je do konca pojedel svoje jabolko in mi rekel, naj že sedem. Nato mi je povedal nasled- Foto: Mateja Toplak Prostovoljne vaške straže so na dovozu vasi ustavljale avtomobile in skozi okna merile temperaturo potnikov. Zraven normalne telesne temperature so za vstop v vas zahtevali posebne dokumente, ki dokazujejo nujnost obiska. Foto: Mateja Toplak Ko smo pristali v Moskvi, so letalo preplavili pajaci in nam merili vročino. nje: prvič, dogovoril se je za vide-oklic z vaškim zdravnikom, ki si me bo ogledal in napisal potrdilo, da ne kažem nobenih nevarnih simptomov. S potrdilom bom lahko šel do zdravstvenega doma, kjer bodo potrdili zdravnikovo oceno. S tem potrdilom bom lahko šel do bolnice, kjer mi bodo izmerili vročino in pritisk, nato pa podpisali posebno potrdilo, ki za 48 ur jamči, da sem varen za na pot. To potrdilo mi bo služilo kot prepustnica za vse vaške straže, ki nas ločijo od avtoceste. Tukaj se začne drugi del - Lin se je z AVTOR: MATJAŽ HLADNIK OBDOL-ŽITEV, INKRIMINACIJA POLARNA ROPARSKA 2IVALS KOŠATIM REPOM KNJIŽNA SOVIČA SVETLANE MAKAROVIČ TORI AMOS KDORELKA KONJENIK DOMAČIN V FRANCOSKI KOLONIALNI VOJSKI KRAJ PRI POREÍU, TORRE OSNOVNI DELEC SNOVI NINA RICCI PRINTER MANJŠA KOTANJA OČE fffi" utrni. LUTERANKA PRIPRAVA ZAPRIPE-N JANJE ITALIJAN (SLABS.) DELAVEC V LESNI PANOGI BARVA KART AMERIŠKA PEVKA JACKSON TRPLJENJE, BOLEČINA NAS ZGODOVINAR (LOJZE) NASA TISK. AGENCIJA SPLOŠNO PLAČILNO SREDSTVO ZAHODNI DEL LJUBLJANE PAS PRI KIMONU UMETNIKOVA DELAVNICA PEZA, TE2INA NAS ROCK BAND NICKNOLTE KRAJ PRI ZADRU GOLJUFANJE ILEGALNA IMIGRANTKA PRVA LETA ŽIVLJENJA SESTAV-LJAVEC BERIL IN Čitank PEVEC KOREN PRIJEM PRI BOKSU ALFI NIPlC GORA V JULIJCIH (2275 m) PESEM, NAPEV GLAS VRANE DEL NA OLIVER OBČILU TWIST ZA HRAMBO MANJŠIH STVARI PEDENJ KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE DAMJAN OVSEC KRATKODLAKI VITEK PES PLAČILNA NAKAZNICA OBLEDE-VANJE JESENSKI JURČEK Italijanska kriminalistična televizijska serija, ki so jo prvič predvajali na televizijskem kanalu Rai 2 novembra 2016, govori o policijskem načelniku (Marco Giallini), ki ni ravno policist, ki bi ga postavili za vzor drugim policistom. Sarkastičen, neolikan in karizma-tičen Rimljan nerad sledi pravilom. Rocco je že večkrat vzel pravico v svoje roke, zaradi česar ga premestijo v alpsko dolino Aosta (to je kazen), ki ga zadane naravnost v srce. Še vedno se v veliki meri opira na preteklost, pa čeprav to pomeni druženje z vprašljivimi prijatelji iz otroštva, ki so povezani z določenimi nezakonitimi družbami. Prav tako se mora tudi navaditi na skrivnostne domačine. Kljub vsem težavam pa se loti tistega, kar obvlada najbolje: reševanje umorov z mladima sodelavcema detektivom Italom Pierronom (Ernesto D'Argenio) in privlačno detektivko Caterino Rispoli (Claudia Vismara). Sneg ni edina stvar, ki prekrije italijanske Alpe ... Serija je posneta po mednarodnih knjižnih uspešnicah avtorja Antonia Manzinija. SPAHI - konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki, RAS - nekdanji knez v etiopskem okolju, ROSOMAH -v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov (Gulo gulo) mestno oblastjo dogovoril, da bosta 17. februarja na izvoz X. prispela dva tujca (jaz in sestra). Ker ima v skupščini dva stolčka, je z njima jamčil, da se tujca zavedata odgovornosti do Kitajske in bosta s čim manj stiki šla neposredno na letališče in potem zapustila Kitajsko. S to prisego je pridobil prepustnico. Priznal je, da ne ve, kaj se lahko zgodi po tem, ko prideva na letališče. Narobe lahko gre marsikaj: lahko naju zavrnejo že na vhodu; letalo je lahko zadnji trenutek odpovedano; v Šanghaju, kjer imava prestop, lahko letalo ne dobi dovoljenja za pristanek; letalo lahko pristane, a naju zavrne šanghajsko letališče in pošlje nazaj na kmetijo; letalo je lahko odpovedano v Mo- skvi, kjer imava še en prestop ... Ustavil sem ga, ko je tako razlagal slabe scenarije, in se mu zahvalil za ves trud. Prosil namreč nisem za nič več kot to - dostop do letališča. Ko naju je s sestro 17. februarja pobral šofer, je vse šlo veliko bolj gladko, kot je bilo pričakovano. Ko smo pristali v Moskvi, so letalo preplavili pajaci in nam izmerili vročino. Nato smo stopili iz letala in so nas pretipali ruski vojaki. Nato smo vstopili na moskovsko letališče in nihče ni nosil mask, nekateri izmed nas so se spogledali in počasi snemali maske in se izgubili med množico, jaz pa sem rekel sestri ne nori, pa ničesar se ne dotikaj, tega sranja ne bova nosila na Ptuj. Se nadaljuje... («56 « m m f? * ä E * * A ft a ». 14 a i* û ä * t * * #s w » s ft » (v, *&m*Mtntš>, Éi a * (âfejjèjtt ■ t/ «mmmmmm&š&MJušM&mr-i^ - * , -ft Foto: Mateja Toplak Posebna prepustnica, ki mi je za 48 ur dovoljevala uporabiti avtocesto do letališča. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 28. decembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Dragi ??? - prinesi mi ... Jebeštrga - že v začetku velika zadrega: komu naj pišem ob novem letu? Dedku Mrazu, junaku mojega otroštva, ali Božičku, ki je s svojo kokakolasto reklamno mašinerijo povozil celi svet? Kaj sploh vemo o dedku Mrazu? Da ga spremljajo snežinke in tetka Zima? Jaka fora! Pa da je izza Karpatov... O Božičku pa vemo vse. Celo imena vseh njegovih osmih jelenčkov: Tresko, Plesko, Skočko, Hudko, Kometko, Kupidko, Plamenko in Blisko. Najznamenitejši med njimi se je pojavil šele leta 1939: rdečenosi Rudolf je zagledal občinstvo v neki ilustrirani knjigi, desetletje pozneje pa je dobil tudi svojo pesem:'Rudolf - the Red-Nosed Reindeer' (,Rudolf z rdečim noskom' bi jaz to prevedel, da ohranim globokoumno vsebino pesmi). - Zdaj sicer ne vem, ali jih je devet (torej k tistim prej naštetim še Rudolf) ali je kateri od osmih Tresko-Plesko-Skočko-... dobil še ,drugo ime'... - In se zaradi tega iskreno sekiram!) Torej: kar se marketinga tiče, je zmagal Božiček. Poznate kak film o dedku Mrazu? - Božičku jih je mali milijon. Sfinanciranih v deželi onkraj velike luže - sanjski Kokakolaland... Veste, tale ,onkrajlužna' dežela gre meni na živce, ampak je očitno priljubljena med večino naših državljanov. Ki se počutijo kot - kar sem že večkrat omenil -51.,zvezna' ameriška država. Tako močno so nekateri že po ameriško,all-inclusive', da celo na lokalnem radiu slišimo ob 22. uri v poročilih: »Se naprej vam želimo lepo popoldne ...«Lepo popoldne ob desetih zvečer!!!??? - To ,še naprej prijetno popoldne' je seveda zaradi dejstva, da je v naši,matični domovini' USA ob naših desetih zvečer šest do osem ur manj (torej imajo RES popoldansko drugo ali četrto uro - 2 p. m. - 4 p. m.; pri čemer PM ne pomeni tistega našega: ,Idi v PM'...). Pa še ena domoljubno časovna: ob šestih zjutraj nam naš,lokalni radio' poroča, kaj je vlada sklenila na ,današnji' seji... Ki je najbrž potekala DANES ob enih zjutraj? Kajti Janez nikoli ne spi, on nas ima zmeraj na oku!!! In zdaj še moja novoletna želja:,Dragi dedek Mraz, prosim te, NIKAR mi ne prinesi tega, da bi postal 51. zvezna država. Ker si RES NE ŽELIM, da bi bila moja prva guvernerka kakšna Melanija ...' Tvoj ljubeči te Pepek (vse leto sem bil priden!!!) Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 8 6 4 5 9 3 1 6 4 8 7 2 6 7 1 3 2 9 8 7 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven €€€ OO Bik V ©©© € OOO Dvojcka ©© €€€ O Rak €€ OO Lev ©©© €€€ O Devica ©© € OOO Tehtnica v ©©© €€€ O Škorpijon €€ OOO Strelec © €€€ 00 Kozorog ©©© €€€ 0 Vodnar ©© €€ 0 Rib! © €€€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 28. decembra 2021 do 3. januarja 2022) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sveti Tomaž • Božiček obiskal otroke Obdarili 110 otrok Pred kratkim sta se po tomaževski občini z gasilskim kombijem zapeljala kar dva Božička in poskrbela za veliko dobre volje. Skupno sta obiskala in obdarila okoli 110 otrok. Foto: arhiv občine Božička sta poskrbela za veliko veselja. Za otroke je bil to nedvomno velik dan. Ker ni bilo snega, se dobra moža nista mogla zapeljati s sanmi. Na pomoč so priskočili kdo drug kot gasilci. Z gasilskim kombijem so ju popeljali čez vse vasi v občini. Skladno z ukrepi so obdarili otroke, stare od 1 do 6 let (vključno s prvošolčki). Dobri mož se je pripeljal do njihovih domov, jim pomahal in izročil darilo. »Obdarovali sta dve ekipi Božička s spremstvom, ki je pomagalo razdeliti darila. Glasba je naznanjala Božičkov prihod. Zapeljali smo se praktično po vseh vaseh. Začeli smo okoli 11.30 in končali pozno popoldan, okoli 17. ure. Tudi letos so na pomoč priskočila domača gasilska društva, tokrat PGD Koračice in PGD Savci,« so sporočili z Občine. Otrokom so poleg sadja in sladkih ter slanih dobrot podarili še zabavne in miselne igre (odvisno od starosti otrok), kot so lesene palčke, domino ali matematična igra ter žoge. Dogodek je organizirala tamkajšnja občina skupaj z domačim Društvom prijateljev mladine. Občina je za obdarovanje otrok namenila okoli 1.200 evrov. MH Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave www.tednik. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? m uhvica meotRinipes KNJIGARNA IN PAPIRNICA Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 03. januarja 2022.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3-v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gal Hostnik, 2288 Hajdina. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 28. decembra 2021 Lepi. spomini ne bledijol liTO XXXII.. ST. V, Ptuj. 7. ju inija 1979 CENA i BINAR JE IZ VSEBINE Clovsh si srečo ustvari sam (stran 3) KakSne mesnic« imamo v Ptuj« (stran 4} Urajanjeobmoija Polskave(stran7) Kulturni dnevi (stran 9> PETO BRiGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah S S8JÍ KOMITEJA OK ZKS PTUJ sistema! EÄSSHSL » ¡- —i--1.....' Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | -r-fcik FINALE 7. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Posnetek FINALNE ODDAJE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, si bo na 2. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: v soboto, 1. 1. 2022, ob 8:50 - 1. del v nedeljo, 2. 1. 2022, ob 8:55 - 2. del Vabljeni k ogledu! radioPTUJ Štajerski m novi tednik I MEDIR 24 Ido najlepže je doma m2 Mfrje lepo . 1 _ stanovanje 1 NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! TRAJNOSTNA KUHINJA Zdaj je čas za akcijo! VLAŽILEC ZRAKA Uporaben pripomoček ali modna muha? LEONARDO DICAPRIO Odkrivamo njegov izbran okus ORJAŠKE LEPOTICE Top rastline za velike prostore OGREVANJE Plin ali elektrika? Že v prodaji www.revijadom2.si ■HPíftiVja lud Čudežna tibetanska gt Kje bodo silvestrovali zarubljeni otroci? Medprazn n m darili ne bo VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 3,20 EUR, v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,20 EUR. in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored), revija ZVEZDE • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: , Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj torek • 28. decembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK, 28. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 11:30 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Res je dober dan 19:00 Ptujska kronika 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Orfejčkova parada, 2012 22:15 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani SREDA, 29. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Adventni čas na Hajdini 09:35 Orfejškova parada, 2013 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 18:00 Ob 10. obletnici Noneta PGD Ziatoličje 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Adventni koncert na Hajdini 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SP TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044: www.siptv.si ČETRTEK, 30. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Orfejčkova parada, 2014 12:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Koncert il divji Divji večer 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Orfejčkova parada, 2015 23:00 Video strani Po svoje vsak prebira knjigo stvarstva. A ona kot nikoli prazna dlan še ob slovesu, ko umira dan, da zadnji dar ti svojega bogastva. (Tone Pavček) ZAHVALA ob smrti naše drage mame Neže Topolovec PO DOMAČE KADUNČOVE NEŽIKE S PODLOŽ 67 (10. 1. 1933-4. 12. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse, s čimer ste bogatili njeno življenje in ji do njenega zadnjega dne zemeljskega življenja kljub bolezni in visoki starosti s svojo dobrodušnostjo pomagali ohraniti njen prijazni in veseli značaj. Hvala vsem za vse, kar je omogočilo, da jo je obred njenega slovesa zazibal v večni sen miru, še posebej pa podjetju Mir, d. o. o., za pietetno tankočutnost, duhovnikom far Majšperk, Ptujska Gora in Lovrenc na Dravskem polju za lepo opravljen pogrebni obred, Alji in Petru za ganljive pesmi in glasbo. Hvala za cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, lepe misli, božjo besedo in molitev, vse, kar je tudi našo drago mamo spremljalo in vodilo skozi življenje. Hvala pa tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njene nepričakovane smrti kakor koli pokazali, da ste bili del njenega in ostajate del našega življenja. Žalujoči njeni: Tatjana, Nada, Boštjan, Peter, Mojca, Stanko in Jani Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Leopolda Drobnica IZ PRAPROTNIKOVE ULICE 3 se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečene besede sožalja, za vse besede tolažbe, za stiske rok, za darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcu. Zelo ga bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja. Žalujoči vsi njegovi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. SPOMIN Danes, 28. decembra, minevata dve leti, ko se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedek Franc Branko Mlinarič ŠTUKI 35 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi www.tednik.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV *ww.reporter.si ALEKSANDRA PIVEC Maščevanje kraljice podeželja, ki jo poskušajo politično rehabilitirati UROŠ MACERL IN URŠA ZGOJZNIK Voditelja zelene stranke Vesna o političnih stricih in tetah KVAZISTROKOVNJAKI Goljufi si žepe polnijo s prodajo prehranskih dopolnil SLOVO OD 2021 Preživeli smo že drugo leto v krempljih kovida ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, tasta, strica, dedka in pradedka Janeza Mohorka IZ KUNGOTE PRI PTUJU 20 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste darovali za sveče, svete maše in cerkev. Hvala sindikatu Talum za odigrano Tišino in sveče, hvala pevcem za odpete pesmi in g. župniku Primožu Lorbeku za opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Življenje ti je stkalo pot, da skupaj borili smo se, da v tvoji zadnji bolečini bilo veliko tihega je trpljenja, ki olajšala ga je le smrt. Tebi dala mir je v večnosti, a nam pustila je praznino s hudo bolečino. SPOMIN 27. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in ati Mirko Kovačec *19. 7. 1956 +27 .12. 2020 ARBAJTERJEVA 7, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu in ga ohranjate v lepem spominu. Vedno boš ostal v najinih srcih. Tvoja žena Meri in sin Mario Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM svinjo domače reje, težko 250 kg. Tel. 040 260 671. ŠtajerskiTEBHlK MimiAJJ.Llllt.-JM iistajerskitednik \ Stajerskitednik Janez Baklan, Spodnje Jablane 21, roj. 1940 - umrl 14. decembra 2021; Andrej Trstenjak, Šturmovci 10a, roj. 1952 - umrl 15. decembra 2021; Leopold Mernik, Slomi 8, roj. 1941 - umrl 15. decembra 2021; Janez Mohorko, Kungota pri Ptuju 20, roj. 1929 - umrl 15. decembra 2021; Dušan Korpar, Orešje 191, roj. 1959 - umrl 16. decembra 2021; Simon Krajnc, Mala Varnica 18a, roj. 1939 -umrl 17. decembra 2021; Stanislava Zamuda, roj. Petek, Gorišnica 116, roj. 1956 - umrla 17. decembra 2021; Marjan Simonič, Lenart v Slov. goricah, Kraigherjeva ul. 3, roj. 1950 - umrl 17. decembra 2021; Matilda Horvat, roj. Sodec, Ptuj, Mariborska c. 60, roj. 1936 - umrla 18. decembra 2021; Danijela Muhič, roj. Marinič, Nova vas pri Ptuju 88. roj. 1933 - umrla 18. decembra 2021; Frančiška Okreša, roj. Meško, Polenci 16, roj. 1952 -umrla 18. decembra 2021; Marija Štrukelj, roj. Vrtačnik, Mestni Vrh 11, roj. 1932 - umrla 21. decembra 2021. 24 Štajerski Kronika torek • 28. decembra 2021 Slovenija, EU • Iskanje pobeglih kriminalcev Pred roko pravice se jih skriva 42.000 Slovenska policija z igranimi video posnetki na družabnih omrežjih opozarja na ubežnike, ki se skrivajo pred roko pravice. Po podatkih schengenskega informacijskega sistema je bilo zadnji dan minulega leta na evropski celini (EU in pridružene članice) razpisano iskanje skoraj 42.000 oseb, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve. Slovenska policija ima v mednarodnih policijskih evidencah razpisano iskanje 169 oseb. „Pomagajte nam najti najbolj iskane kriminalce v Evropi, naj ne zbežijo pred svojo preteklostjo. Iščemo jih zaradi resnih kriminalnih dejanj, kot so umor, preprodaja prepovedanih drog in trgovina z ljudmi. Te osebe so lahko vsem pred očmi, zato potrebujemo vašo pomoč, da jih najdemo," se glasi sporočilo varnostnih organov, pripisano ob video posnetkih z dokaj dramatično vsebino - da je lahko mesar v lokalni mesnici pobegli morilec, farmacevt v majhni lekarni pa nekdanji preprodajalec ali izdelovalec prepovednih drog, ki je zaradi kaznivih dejanj na begu. Agencija kazenskega pregona EU (Europol) je v okviru svoje spletne strani izdelala podstran Evropski najbolj iskani ubežniki (Europe's Most Wanted Fugitive), kjer lahko vsaka država objavi dva svoja najbolj iskana ubežnika. Slovenija ima na seznamu 39-letnega Enisa Kočana, ki ga organi pregona iščejo zaradi trgovine s prepovedanimi drogami. Osumljen je transporta dobrih 300 kilogramov heroina v vrednosti pet milijonov evrov. Droga je bila skrita med vrečami lepila za keramiko v ladijskem zabojniku, ki je v Luko Koper prispel spomladi 2018. Pobeglo Slovenko izsledili v Afriki Ena izmed uspešno končanih akcij Slovenske policije je iskanje 61-letne slovenske državljanke, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani iskalo od leta 2004. Po 17 letih je bila ženska izsledena v Gani. Ubežnica je deset let ilegalno bivala v Akri, glavnem mestu Gane, kjer je bila izsledena, pri njenem iskanju je sodeloval tudi Interpol. Ob prihodu v Slovenijo, to je bilo letos jeseni, so pravosodni policisti 61-letnico pospremili v zapor, osumljena je kaznivih dejanj goljufije. Identity particulars Family name SPRAH Forename URSKA Gender Female Date of birth 31/01/1985 (36 years old) Place of birth PTUJ, Slovenia Nationality Slovenia Foto: Arhiv M24 Nekateri evropski najbolj iskani kriminalci so dolgoletni ubežniki, ki se leta in leta izmikajo prijetju. Nekaj jih morda živi relativno običajno življenje, a imajo temno, kriminalno preteklost, ki si jo obupno želijo skriti. SPRAH, URŠKA Wanted by Slovenia Foto: Interpol Na Interpolovem mednarodnem seznamu ima Slovenija razpisanih sedem tiralic za pobeglimi. Med njimi je 36-le-tna Ptujčanka Urška Šprah, iskana zaradi goljufije in pranja denarja. Slovenska policija ima v mednarodnih policijskih evidencah razpisano iskanje 169 oseb. Vsakoletna kampanja na evropski ravni „Evropski varnostni organi vsako leto sprožimo kampanjo za izsleditev najbolj iskanih ubežnikov, imenovano EU Most Wanted, katere namen je, da se v primeru prepoznave anonimno sporoči lokacijo iskane osebe in tako pomaga organom pregona ujeti dolgotrajne ubežnike. Cilj kampanje je pritegniti kar največje število obiskovalcev na spletno stran www. eumostwanted.eu. Izkušnje so pokazale, da se z večjim številom ogledov iskanega ubežnika povečajo možnosti, da lahko nekdo zapolni še zadnji manjkajoči košček sestavljanke, ki bo pripeljala do izsleditve in prijetja iskane osebe. Informacije je mogoče poslati anonimno, preko spletne strani, neposredno nacionalnim preiskovalcem, ki iščejo ubežnika," so navedli na Generalni policijski upravi (GPU). Včasih v pomoč denarna nagrada O metodah iskanja pobeglih so dodali: „Temeljna naloga je raziskava podatkov in evidenc, ki so na voljo. Poleg tega delo vključuje veliko spletnih raziskav, telefonsko delo in tudi zbiranje informacij na terenu od svojcev, delodajalcev, prijateljev ... Od vzpostavitve spletne strani v letu 2016 so bile kampanje EU Most Wanted vsako leto uspešne. V letu 2020 je bilo prijetih skupno 16 ubežnikov, pet od teh po zaslugi kampanje. A ne le zara- Foto: lnterpol/M24 Slovenija stičišče Balkana in Evrope Slovenija je glede na geostrateško lego povezava na osi Balkan-Evropa, kar pomeni, da država ni imuna na morebitno prisotnost različnih, tudi mednarodnih kriminalcev (aktivnih ali ubežnih). Je možno, da bi ubežniki, kijih iščejo evropski varnostni organi, iskali zavetje in skrivališča v slovenskih mestih, vaseh, zaselkih? „V pretekosti smo naključno, ob prometni in mejni kontroli, pa tudi ciljno na podlagi zbranih obvestil ter informacij tujih varnostnih organov odvzeli prostost različnim ubežnikom. Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših izzivov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Balkanska tihotapska pot, kije med zgodovinskimi, političnimi in gospodarskimi spremembami delovala nemoteno, seje ohranila do danes. Kriminalne mreže ostajajo povezane in delujejo na območju celotnega Balkana. Da bi se okrepili ukrepi za preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov s tako imenovane balkanske migracijske poti, je slovenska policija okrepila varovanje zunanje schengenske meje z izravnalnimi ukrepi kot tudi notranje schengenske meje z mešanimi policijskimi patruljami." Foto: Sta/M24 di namigov javnosti, kriminalci se zaradi povečane ozaveščenosti javnosti včasih predajo sami. Skupaj je bilo od leta 2016 do danes prijetih 110 ubežnikov, 41 aretacij je neposredno povezanih z namigi s spletne strani EU Most Wanted." Nemalokrat pri iskanju ubežnikov po- maga razpisana denarna nagrada. „Denar je lahko povod, da se ljudje bolje posvetijo svojemu delu, hkrati jih denarna nagrada spodbudi, da so pripravljeni deliti informacijo, ki je v nasprotnem primeru ne bi," so še pojasnili na GPU. Mojca Zemljarič o o o O* Rodile so: Nina Bedrač, Starše 78c, Starše - deklica Tija; Anja Hab-janič, Drbetinci 38, Vitomarci - deklica Sofia; Ana Motaln, Kajuhova ulica 22, Slovenska Bistrica - deklica Amaja; Tjaša Ozmec, Drakšl 14, Velika Nedelja - deček Jakob; Karmen Sulcer, Ulica Eve Lovše 18, Maribor - deček Filip Jaša; Špela Šoštarič, Podgorci 4, Podgorci - deklica Flora; Doroteja Chomicki Hliš, Popovci 14a, Ptujska Gora -deklica Larisa; Barbara Zajc, Dornava 142g, Dornava - deklica Eva; Iva Botic, Borovci 40a, Markovci - deček Lars; Sabina Krajnc - deklica Lea; Tadeja Veldin - deček Svit Pascal; Sanja Žgavc - deklica Pia. Poroke - Ptuj: Gustavo Santos da Fonseca in Tina Bizjak, Maribor, Krekova ul. 12. Cp* O o O? C .0 Cb i Tepežni dan (28. 12.) oblačen, k letu ne boš lačen. Danes bo pretežno oblačno, a povečini brez padavin. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 6, na Goriškem in ob morju do 10 °C. OBETI: V noči na sredo bodo možne rahle padavine. V sredo čez dan se bo ponekod delno razjasnilo. V četrtek kaže na zmerno do pretežno oblačno in povečini suho vreme. 4-dnevna napoved za Podravje i Torek i Sreda Četrtek 29.12.2021 30.12.2021 * * -2 0 6 5 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 2 7 11 14 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A V 'C Himstveíra07m/s Hitrost vet raOJmfe Hitrost vetraOTmfs _ Hitrost vetraO 3m/s Vir: ARSO